Torej, spoštovane kolegice in kolegi.
Pričenjam 5. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.
Na začetku naj povem, da na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: mag. kolega Janeza Žaklja nadomešča kolega Jožef Horvat, kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega Aleksander Prosen Kralj in pa kolega Martina Premka nadomešča kolegica Monika Pekošak.
Vse nadomestne članice in člane odbora lepo pozdravljam na današnji seji Odbora za zadeve Evropske unije. Pozdravljam tudi vse navzoče, še posebej kandidata za ministra za kohezijo in regionalni razvoj, gospoda dr. Aleksandra Jevška.
Besedo pa bom sedaj dal predsednici Odbora za gospodarstvo, mag. Bojani Muršič, s katero sva se dogovorila, da bo vodila današnjo sejo.
Najlepša hvala.
Hvala lepa. Tudi jaz, vse navzoče prav lepo pozdravljam.
Pričenjam 9. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.
Tudi jaz imam nekaj pooblastil. Na seji kot nadomestni člani sodelujejo: poslanka Alma Intihar nadomešča poslanko Andrejo Živic iz Poslanske skupine Svobode, poslanec gospod Gašper Ovnik nadomešča poslanca Tineta Novaka iz Poslanske skupine Svoboda in gospod Andrej Hoivik nadomešča poslanca gospoda Franca Rosca iz Poslanske skupine SDS in Lucija Tacer nadomešča poslanca Martina Marzidovška iz Poslanske skupine Svoboda.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno in edino točko, to je predstavitev dr. Aleksandra Jevška, kandidata za ministra za kohezijo in razvoj.
Ker v poslovniškem roku nisem oziroma nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.
In sedaj prehajamo na 1. in torej edino TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV DR. ALEKSANDRA JEVŠKA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA KOHEZIJO IN REGIONALNI RAZVOJ.
Predsednik Vlade, dr. Robert Golob, je predsednici Državnega zbora, mag. Urški Klakočar Zupančič, 9. 1. 2023, na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrici in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednici Državnega zbora je Odboru za gospodarstvo in Odboru za zadeve Evropske unije posredovala predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za kohezijo in regionalni razvoj imenuje dr. Aleksandra Jevška.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, je bila sklicana današnja skupna seja na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov obeh odborov. Odbora bosta po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade posredovala mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.
Na sejo odborov je vabljen dr. Aleksander Jevšek, kandidat za ministra. Za sejo ste kot gradivo prejeli listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije z dne 9. 1. 2023, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora in gradivo z dne 9. 1. 2023, ki ste ga članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal sistema Udis.
Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, na to pa, da bodo sledila vprašanja poslank in poslancev odbora in njegovi odgovori. Ob tem vas obveščam, da imamo na razpolago za zaslišanje tri ure, zato prosim, da ste pri postavljanju vprašanj čim bolj racionalni.
Sedaj dajem besedo gospodu dr. Aleksandru Jevšku za vašo predstavitev. Izvolite.
Aleksander JevšekPredsedujoča, hvala lepa, najprej za predstavitev, za povabilo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi, ki nas spremljajo preko televizijskega prenosa!
Naj predstavim, na moji desni mi bo v pomoč gospa Hermina Golob, ona je vodja kabineta s skoraj 10 letnimi izkušnjami v Bruslju na slovenskem predstavništvu prav za področje kohezije, ki mi je tudi skupaj z ekipo veliko pomagala ne samo pri pripravi današnje predstavitve, ampak tudi pri delu v teh sedmih mesecih, ko sem opravljal vlogo ministra Službe Vlade za kohezijo. Ko smo se skupaj z ekipo pripravljali za današnjo predstavitev smo se spraševali kaj je zdaj pomembneje prej predstaviti, ali regionalni razvoj ali kohezijo. Ugotovitev je bila, da sta obe področji tako prepleteni, da je nemogoče postavljati eno pred drugo in se mi zdi, da je ravno v tem nekako sporočilo pravilnosti odločitve Vlade, da združi ti dve področji v enotno Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Mislim, da je bil skrajni čas, da se to naredi, to lahko sedaj povem kot minister s sedemmesečnimi izkušnjami in kot župan s skoraj osemletnimi izkušnjami, predsednik Skupnosti občin Slovenije in pa tudi član Odbora regij v Bruslju. Veselim se dela, v kolikor mi boste zaupali ta mandat.
Pa naj začnem vseeno z regionalnim razvojem. Analiza stanja regionalnega razvoja kaže, da se razlike med 12 statističnimi regijami v Sloveniji ne zmanjšujejo. Razvoj ni skladen, ne trajnostno naravnan, posebej obmejna območja v Sloveniji se še naprej praznijo, priča smo dnevnim migracijam in pa tudi migracijam preseljevanja stalnega, zaradi večje možnosti zaposlitve v centre regij v glavnem pa v glavno mesto Slovenije, zato je nujno treba področje regionalnega razvoja in regionalne politike umestiti med prioritete Vlade in zaradi tega še enkrat poudarjam, da je zelo pomembno, da je tudi Vlada spoznala kako pomembno je to področje regionalnega razvoja in povezano s kohezijo. Dala je predlog sedaj že sprejetega spremembe Zakona o Vladi. Eden od temeljnih namenov pravzaprav te združitve je, da se intenzivno prične s skladnim regionalnim razvojem v Sloveniji in da se regionalni razvoj postavi kot prioriteta ne samo Vlade, ampak tudi parlamenta kot takega. Zaradi tega sem prepričan, v kolikor se boste poslanke in poslanci tako odloči odločili, da je ponovno potrebno periodično poročanje o regionalnem razvoju v Državnem zboru in da, v kolikor se boste tako odločili, da minister pristojen za regionalni razvoj in kohezijo poroča periodično o tem kako se regije razvijajo v Sloveniji. Cilj regionalnega razvoja je, da se bodo manj razvita območja hitreje razvijala in da se bo posledično tudi hitreje razvijala Slovenija. To je tudi cilj kohezije Evropske unije, da nekako regije ne ostanejo pozabljene, da ne ostanejo od zadaj, kajti znano je, da vsaka država, tako močna, kot imajo močne regije ob mejah, tiste regije, ki nam žal hirajo v zadnjih letih. Da pa bi dosegli ta cilj seveda je pa pomembno sodelovanje vseh resorjev v Vladi ne samo Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo, ampak prav vseh resorjev, vseh ministrstev, ki morajo svoje politike prilagajati regionalnemu razvoju in skupaj z regionalno ravnjo, z regijskimi razvojnimi centri, sveti regij in pa z lokalnimi skupnostmi načrtovati razvoj regij. Brez strategije žal ne bo šlo. Jaz vem, da gre marsikomu na živce, ko omenim besedo strategija, kajti žal smo priča pogostim strategijam, ki jim pa ne sledijo operativni ukrepi, vendar se mi zdi, da je na področju regionalnega razvoja nujno potrebno vzpostaviti takoj strategijo, da bomo vedeli, kam pravzaprav bomo peljali regionalni razvoj v naši državi. Izpostavil bi štiri temeljne cilje, ki jih mora zaradi operacionalizacije ukrepov strategija zajemati. Prvi je dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja. To ne pomeni, da tiste regije, ki se razvijajo, zaustavljamo v njihovem razvoju, ampak da tiste, ki se razvijajo počasneje, pohitrimo, tako da bodo dosegle tiste regije, ki se hitreje razvijajo. Drugi strateški cilj se mi zdi, da je nujno potreben, razvojno dohitevanje, kot rečeno, evropskih regij. Tretji strateški cilj zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik in četrti strateški cilj je uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti, ki jih ima Slovenija tako v medregijskem sodelovanju, v čezmejnem prostoru kot tudi v evropskem širšem prostoru. Kot rečeno, ti cilji so, morajo biti podlaga, ta strategija mora biti podlaga za delo vseh ministrstev in tudi regionalnih ravni. Posebno pozornost je potrebno po mojem prepričanju posvetiti manj razvitim regijam in razvojno in razvojni specializaciji teh manj razvitih regij. Mi smo danes ob tem, da sem podal oceno o neskladnem razvoju, po drugi strani priča, da so se nekatere regije v Sloveniji že same znajdle in so specializirale svoje dejavnosti bodisi na področju avtomobilske industrije bodisi na področju turizma. In te specializacije, ki jih regije same spoznavajo in jih predlagajo, je treba spodbujati in jih nadgrajevati. Pomembno vprašanje, ki se v povezavi z regijami postavlja, je ustanavljanje pokrajin. Jaz sem bil v priložnosti, da sem bil tudi član delovne skupine, ki je pripravljala zakonske podlage za ustanovitev pokrajin v Sloveniji. Mislim, da je danes vsem tukaj prisotnim jasno, da je to izjemno zahteven proces, izjemno zahteven, dolgotrajen proces in da v tem trenutku v državi pravzaprav moramo opraviti nekatere reforme, ki so nujno potrebne, ne pa pozabiti na ustanavljanje pokrajin, ker pokrajine so ustavna kategorija. Zaradi tega mislim, da se lahko z regionalnim razvojem, ki se bo začel takoj pospešeno razvijati, postavimo portfelj in dobro osnovo za postavljanje pokrajin v prihodnje. Osebno mislim, da samo ustanavljanje pokrajin po sebi ne bo rešilo problem skladnega regionalnega razvoja in da je prav to v bistvu, da sedaj, ko imamo priložnost skozi intenzivno delo na skladnem regionalnem razvoju okrepimo regijske razvojne agencije, da okrepimo regijske razvojne svete, ki so sestavljeni tako iz predstavnikov lokalnih skupnosti, iz predstavnikov gospodarstva, nevladnih organizacij in da bomo in da bomo dobro pripravljeni na prehod v pokrajine, ki bo, kot rečeno, po mojem prepričanju dolgotrajen, zahteven in mora biti skrbno premišljen. Jaz vam zagotavljam, da bom skupaj z Ministrstvom za javno upravo, v katerem sodeluje Služba Vlade za kohezijo in bodoče ministrstvo, tudi v Komisiji za lokalno samoupravo intenzivno tudi skupaj s predstavniki občin iskal rešitve, katere naloge bi prioritetno bile tiste, ki se bodo prenašale na regionalno in lokalno raven. Dogovor za razvoj regij je eden ključnih elementov za skladen regionalni razvoj in je tudi eden ključnih inštrumentov teritorialnega pristopa. Na podlagi dosedanjih izkušenj je spremenjena uredba za izvajanje ukrepov endogene regionalne politike s ciljem poenostaviti postopke in odpraviti nejasnosti, ki so se pokazale pri sklepanju dogovorov za razvoj regij v obdobju 2014-2020. Tudi tu lahko povem eno svojo osebno izkušnjo, da sem se kot član sveta regije Pomurja skupaj z županjami in župani veliko časa pogajal o tem, kateri so tisti projekti, ki so regijski projekti, kateri so tisti projekti, ki jih bodo regije izbrale in jih državi predlagali, da se bodo izvedli v neki finančni perspektivi. Problemov pri identifikaciji teh projektov je zelo veliko, zaradi nedorečenosti, kaj je pravzaprav regijski projekt. Kot veste, vsaka županja in župan se trudita, da bi v svoji občini naredil dober projekt, kar je povsem normalno in legitimno, ampak ta projekt mora imeti regijski učinek in to je smisel dogovora za razvoj regij. Tu nas čaka veliko dela, tako pri definiciji, kaj je to je regijski projekt, kot rečeno, kot tudi pri poenostavitvah postopkov, zato da se ti regijski projekti tudi izvedejo.
Razvoj obmejnih problematik, problemskih območij. Posebej bi želel izpostaviti obmejna problemska območja. V program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja je uvrščenih 86 občin za obdobje 2022-2025. Cilj programa je medresorsko usklajeno ukrepanje za ohranitev razvojne vitalnosti obmejnih problemskih območjih, ohranitev poseljenosti oziroma vračanje prebivalstva v ta območja. Mogoče zgolj za informacijo, da je bilo do danes v ta območja na podlagi sprejete uredbe že investiranih 13,8 milijona evrov, iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost pa 32 milijonov evrov. Ukrepi so namenjeni predvsem krepitvi investicij za spodbujanje novih delovnih mest in ustvarjanje boljše demografske slike, cilj pa je tudi zmanjšanje dnevnih migracij v sosednje države in v prestolnico. Poleg že načrtovanih ukrepov bi bilo smiselno razmisliti tudi o razširitvi investicij v poslovne cone tudi na podjetniške inkubatorje in morebitne vsebine s področja turizma, ki ga poudarjajo vse regije. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja že sedaj v 24. členu določa, da so to prednostna območja vseh razvojnih politik - v zakonu zapisano, izvaja se pa ne tako, kot je pričakovano. Zaradi tega bom kot minister, zadolžen za regionalni razvoj in kohezijo, še posebej pozoren, da se bodo te določbe zakona tudi v praksi izvajale in da bodo ministrstva v svojih razvojnih politikah upoštevala ta obmejna problemska območja tudi na ta način, da bodo ta problemska območja dobivala dodatne točke pri razpisih, na katere se bodo prijavljali. Ne tako, kar sem izvedel v Halozah, ko sem bil na obisku pri županjah in županih, ki so povedali, da enostavno ne morejo uspeti na razpisih zaradi tega, ker manjka kakšna točka. Bilo bi s stališča skladnega razvoja, skladnega regionalnega razvoja potrebno, da je ravno obratno.
Še en pomemben segment, od katerega je odvisen skladen regionalni razvoj - to je regionalno prostorsko načrtovanje. Zakon o urejanju prostora že določa posebno nalogo regijam, in sicer, da pripravijo in sprejmejo regijske prostorske načrte, ki jih morajo regije sprejeti do konca leta 2026, in ti regijski prostorski načrti bodo osnova za projektiranje in načrtovanje po letu 2027. Regije se morajo odločiti, katere bodo tiste, skupaj seveda z ministrstvi, pristojnimi za okolje, za infrastrukturo, katere bodo tiste investicije v javno infrastrukturo, ki bodo pomenile razvoj regij. Povem izkušnjo, ki jo delim kot živeči v Pomurju. Pred pomursko avtocesto je regija stagnirala. Ko je pomurska avtocesta bila odprta, se je regija začela odvijati, razvijati. Namreč, kot župan vem in tudi zadnja izkušnja je, ko investitor potrka na vrata, župana ne vpraša več toliko po tem, koliko košta zemlja in koliko je komunalni prispevek, ampak kako hitro pridemo od točke A do točke B, in zato je komunikacija med regijami in v regijah izjemno pomembna za razvoj posameznih regij.
Kar se tiče zakonodajnega okvirja. Zakon o skladnem regionalnem razvoju je star, lahko rečemo, samo šest let ali pa lahko rečemo že šest let. Nujno je potreben sprememb. Veliko sem v zadnjih mesecih kontaktiral z lokalnimi skupnostmi, s skupnostmi občin, s sveti regij in razvojnimi centri. Nakazujejo na kar nekaj problemov, ki jih moramo odpreti v zakonu in tega se bom, v kolikor bom minister za regionalni razvoj in kohezijo, takoj lotil.
Kaj je potrebno prvenstveno narediti? Opredeliti kaj je to regijski projekt, kar sem že povedal, zagotoviti samostojnejšo vlogo kohezijskim regijam, vzhodni in zahodni, ki sedaj poleg tega, da nimata pravne subjektivitete, imata tudi probleme s strokovnimi kadri. Premalo je strokovnih kadrov in težko parirajo projektom, za katere so zadolženi. Opredeliti naloge razvojnih regij in okrepiti vlogo regionalnih razvojnih agencij. Rešiti je potrebno izzive oziroma potrebe pri predfinanciranju projektov, kajti pogostokrat se zainteresirani investitor ne more prijaviti na razpis zaradi tega, ker nima teh zagonskih sredstev, zato je predfinanciranje pomemben mehanizem, da spodbudi takšno investicijo. Natančno je potrebno določiti kazalnike spremljanja posameznih projektov in močneje zavezati razvojne politike resorjev, da bodo upoštevali manj razvita ter problemska območja. Ključne naloge, ki jih bo potrebno na področju regionalnega razvoja takoj pričeti izvajati v letu 2023, se pravi, takoj, ko bo, v kolikor mi boste ta mandat zaupali, nastopil mandat.
Prva je zaključevanje finančne perspektive 2014-2021. Kot veste, mora finančna perspektiva biti zaključena v decembru 2023. Sredstva morajo biti do takrat tudi porabljena in mi v Službi Vlade za kohezijo praktično že od nastopa mandata spremljamo kaj se dogaja na tem področju v Sloveniji. V pogovorih z lokalnimi skupnostmi, z investitorji smo sedaj v teh sedmih mesecih že izvajali ukrepe s katerimi smo podaljševali roke za izvedbo projektov zaradi tega, da investitorji ne bi bili deležni kakršnihkoli sankcij, ker projekti niso izvedeni, v tistih primerih, kjer so ta podaljšanja upravičena. Govorim o epidemiji Covid, govorim o problemih povezanih z vojno v Ukrajini, kjer so različni investitorji zaradi pomanjkanja materialov, problemov pri uvozu materialov, bodisi iz Rusije in Ukrajine zastali, in tudi kjer je prišlo zaradi draginje do zastoja projektov. Tukaj lahko povem, da tudi v kontaktu s komisijo iščemo skupne rešitve, ne samo Slovenija, ampak tudi vse države članice, kjer vsi imamo identične probleme. Zaradi tega je komisija na tem področju izjemno fleksibilna in z zagotovostjo lahko rečem, da bomo nekje do konca leta porabili vsa sredstva iz kohezije 2014-2021, kar pomeni, da je v okviru tega mehanizma to mogoče.
Druga naloga je priprava in objava javnih razpisov v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Upravitelj tega načrta za okrevanje in odpornost je Ministrstvo za finance, vendar služba, torej Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo ima v okviru tega določene naloge na področju regionalnega razvoja.
Tretja naloga je priprava ukrepov iz vladnega programa za obmejna problemska območja.
Četrta naloga je priprava projektov, ki bodo podprti na območjih dveh premogovniških regij, to je Zagorje in pa Savinjsko-Šaleška dolina. Glavni vir regionalne politike, financiranja regionalne politike bodo v prihodnje sredstva kohezijske politike 2021-2027 vključujoč s skladom za pravični prehod obeh premogovniških regij, sredstva finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora, norveškega mehanizma, prispevka Švice, sredstva načrta za okrevanje in odpornost in sredstva skladov oziroma bank, kot so Slovenska, regionalni razvojni sklad iz Ribnice, Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke. Dolgoročne naloge na področju regionalnega razvoja pa so naslednje, treba je optimizirati in poenostaviti postopke glede dogovora za razvoj regij, glede mehanizmov CLLD, glede CTN mehanizmov, to so celostne teritorialne naložbe, katerih sredstva so deležne mestne občine, 12 jih je, in pa sklad za pravični prehod, kot rečeno, za Zasavsko in Savinjsko-Šaleško regijo. Izvajali bomo tudi druge regionalne ukrepe regionalne politike, to je program spodbujanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji in finančno spodbudo za hitrejši razvoj območij, kjer živi romska skupnost. Toliko imam pripravljeno za področje regionalnega razvoja.
Zdaj pa mi dovolite, da še predstavim področje kohezije. Tukaj mi bo, odkrito povedano, nekoliko lažje, ker smo se 7 mesecev ukvarjali s tem področjem z ekipo in lahko rečem, da sem vesel na nek način, da bomo lahko predstavili vam, spoštovane poslanke in poslanci in pa javnosti rezultate tega sedemmesečnega dela. Ena ključnih prednostnih nalog Vlade ob prevzemu 2. junija leta lanskega leta sta bila dva dokumenta, ki jih je bilo potrebno pripraviti za črpanje sredstev v finančni perspektivi 2021-2022. Za ta proces smo pravzaprav imeli samo nekaj mesecev časa in odkrito vam povem, da je bila to zelo zahtevna naloga, zaradi katere, ker smo jo opravili, se zahvaljujem svoji ekipi in pa vsem deležnikom, s katerimi smo v tem procesu sodelovali, od ministrstev do lokalnih skupnosti, regionalnih kohezijskih regij in pa svetov regij na regionalnem nivoju. Od junija 2022 do konca leta smo uspeli torej uskladiti oba ključna dokument. In zakaj je to tako pomembno poudarjati in zakaj to poudarjam? Predvsem zaradi tega, ker je na Odboru za spremljanje, ki je bil 17. maja leta 2022, predstavnik Evropske komisije zelo jasno opozoril Slovenijo, da je Slovenija 20. članica, ki še ni sprejela, torej samo še 4 članice razen nas niso sprejele ta dva dokumenta in v kolikor ta dva dokumenta, se pravi dogovor, partnerski sporazum in pa program ne bodo sprejeti, da bo Slovenija ob pol milijarde evrov iz naslednje finančne perspektive. To je bil pravzaprav Demoklejev meč, ki je visel nad nami ves ta čas in zaradi tega se je tudi toliko mudilo. Torej dokumenta sta sprejeta in sedaj Slovenija v novi finančni perspektivi, Sloveniji pripada 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev za nadaljevanje uresničevanja cilja zmanjšanja regionalnih razlik v državi s spodbujanjem inovativnosti in konkurenčnosti, vlaganjem v socialno vključenost, spretnosti, usposabljanje in zaposlovanje, omogočanje digitalne transformacije našega gospodarstva ter izpolnjevanje ciljev Slovenije na področju podnebne, podnebja in biotske raznovrstnosti.
Sporazum o partnerstvu je Evropska komisija potrdila 12. septembra lanskega leta in vključuje naslednja sredstva: za program evropske kohezijske politike v višini 3,2 milijardi evrov, katerega organ upravljanja je še takratna Služba Vlade za kohezijo, sedaj Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo, program za odpravljanje materialne prikrajšanosti v višini. 29,4 milijona evrov, Program za pomorstvo in ribištvo in akvakulturo v višini 23,93 milijonov evrov. Moram povedati, da nas je v septembru mesecu ob podpisu partnerskega sporazuma obiskala tudi evropska komisarka Ferreira. Dva dni se je zadrževala v Sloveniji. Pokazali smo ji stvari, ki so bile narejene v finančni perspektivi, torej projekte, ki so bili realizirani v finančni perspektivi, ki se izteka. Moram odkrito povedati, da nam je dalo tudi veliko koristnih napotkov za to, da smo uspešno, uspešno zaključili tudi program.
Pri sprejemanju dokumentov sem se kot minister že na prvem hearingu zavezal, da bom sodeloval z lokalnimi skupnostmi, z regijskimi razvojnimi sveti in pa z obema, vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Namreč po nacionalni zakonodaji sta vzhodna in zahodna kohezijska regija tista organa, ki morata potrditi oba dva dokumenta tako partnerski sporazum kot tudi program. Brez njihove potrditve tega programa ni mogoče poslati v Bruselj. Veliko je bilo usklajevanj na nivoju ministrstev, na regionalni in lokalni ravni. V pripravo teh dokumentov pa smo vključili tudi veliko drugih dejavnikov, kot je Gospodarska zbornica, potem SRIPI, to so interesna združenja. Lahko rečem, da se je ustvarila ena taka dobra osnova tudi za pogovore na področju regionalnega razvoja in ne samo kohezije. Osebno sem skupaj s svojimi sodelavci v tem času obiskal tako regijske svete Pomurje, Zasavje, Koroške in drugih, Združenje mestnih občin, Skupnosti občin, župane vzhodne in zahodne kohezije, Skupnost socialnih zavodov in pa druge akterje. Na nacionalni ravni, kot rečeno, smo se pogovarjali z ministrstvi. Ponovno smo vzpostavili sodelovanje z Gospodarsko zbornico Slovenije.
Program kohezijske evropske kohezijske politike, ki je najpomembnejši naložbeni program za koriščenje kohezijskih sredstev je bil 12. decembra potrjen na Evropski komisiji. Naj vam samo za informacijo povem, da smo v oktobru mesecu, ko smo poslali tretjo neformalno verzijo prejeli od Evropske komisije pripombe, mislim, da jih je bilo okoli 230. Intenzivno smo delali z ministrstvi in dejansko do decembra meseca vsakodnevno v kontaktu s komisijo sproti razčiščevali tiste nejasnosti, ki so posamezne direktorate v komisiji zmotili. Namreč, želeli smo in zadostiti zahtevam, ki izhajajo iz izpogajanega programa.
Glede na finančno perspektivo, ki se sedaj izteka je nova finančna perspektiva 2021-2027 za dve leti krajša in zaradi tega to zahteva takojšnje aktivnosti in ukrepanje in tega smo se pravzaprav lotili že vzporedno, ko smo pošiljali program. Ampak naj še o programu povem mogoče nekaj besed, kaj vsebuje in kolikšna sredstva za posamezno področje je namenjenih posameznim programom.
Slovenija bo z nacionalnim deležem v programskem obdobju 2021-2027 deležna 4 milijarde evrov kohezijskih sredstev in sicer za naslednje pete cilje. Prvi je: konkurenčnejša in pametna Evropa, kjer je na voljo 727 milijonov evrov za razvoj, raziskave, inovacije, za naložbe v raziskovalno infrastrukturo, raziskovalne zmogljivosti in digitalizacijo. Drugi je bolj zelena, nizkoogljična Evropa, kjer je na voljo 793 milijonov evrov za zeleni in nizkoogljični prehod, za naložbe kot so pridobivanje sončne in vetrne energije, izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, poplavno varnost in odvajanje in čiščenje vode. Tretji je bolj povezana Evropa, kjer je na voljo 511 milijonov evrov za trajnostno in pametno mobilnost za naložbe v posodobitev javnega potniškega prometa, zlasti železniške infrastrukture. Četrti je bolj socialna in vključujoča Evropa, kjer je na voljo 741 milijonov evrov za socialno vključenost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanja. Peti je Evropa, ki je bližje državljanom, na kateri je na tem cilju na razpolago 85 milijonov evrov za teritorialne pristope, kot sta urbani in lokalni razvoj. Program vključuje poleg tega še 249 milijonov za sklad za pravični prehod, katerega sta deležni premogovniška regija Zagorje, Zasavje in pa Šaleška dolina. Za celotno izvajanje tega kohezijskega programa pa je na voljo 106 milijonov za tehnično pomoč.
Rad bi še nekaj povedal o zelo pomembnem področju, ki ga obravnava kohezijsko obdobje 2021-2027. To je pametna specializacija. Evropska komisija tudi v tem programskem obdobju ohranja strategije pametne specializacije držav in regij. Med ključnimi dokumenti, ki jih država mora imeti za koriščenje sredstev je program pametne specializacije. In Slovenija je v obdobju 2014-2020 pripravila slovensko strategijo pametne specializacije, imenovano tudi S4, ki je bila prepoznana na evropskem parketu kot ena izmed boljših, tako z vidika osredotočanja več nivojskega upravljanja in izvajanja svežnja ukrepov ter vključevanja razvoja človeških virov. Za sedanje obdobje smo obstoječo strategijo nadgradili skozi širok in vse vključujoč proces podjetniškega odkrivanja. Izvedli smo srečanja s strateškimi razvojnimi, inovacijskimi partnerstvi, dopolnili njihov akcijski načrt, se usklajevali z resorji in posvetovali tudi z javnostjo in strategija je dobila še 5S, to je trajnostna strategija. Proces nadgradnje se je začel junija 2020 in se zaključil hkrati s sprejemom programa za izvajanje kohezijskega obdobja 2021-2027.
Pogosto vprašanje, ki sem ga deležen tudi kot minister, jaz mislim, da bo tudi za vas, spoštovane poslanke in poslanci, to koristna informacija je koliko procentualno smo počrpali sredstev iz obstoječe finančne perspektive. Do konca leta 2022 je bilo skupaj izplačanih iz proračuna, govorim o obstoječi finančni perspektivi, ki se zaključi konec letošnjega leta, 2,8 milijarde evrov, kar je 85 % celotne porabe. Primerjava kaže, da je procent porabe približno enak, kot je bil v prejšnji finančni perspektivi do leta 2014, kjer je bil ta odstotek 83 %. Primerjava z drugimi članicami Evropske unije kaže, da smo na področju Evropskega sklada za regionalni razvoj na 11. mestu, kjer smo porabili 82 % vseh sredstev. Povprečje članic je 78 %. Na področju evropskega socialnega sklada smo porabili kar 94 % in smo na 4. mestu, povprečje držav članic 37 %. V kohezijskem skladu pa smo na 8. mestu, kjer smo porabili 81 % in smo na 8. mestu med članicami. Torej, povprečje držav članic je na tem skladu 85 %. Kot rečeno, v celotnem obdobju sedmih mesecev zelo aktivno spremljamo skupaj z ministrstvi, kje so tisti projekti, ki se bodo realno lahko zaključili do konca leta 2023 in iščemo tudi sredstva, da z dodatno alokacijo sredstev podpremo tiste projekte, ki imajo težave zaradi draginje ali pa so zastali zaradi vojne v Ukrajini ali epidemije. In tukaj, kot je bilo povedano, Evropska komisija za vse države članice pripravlja vrsto olajšav, če temu tako rečem, s ciljem, da se sredstva porabijo. Tako so nastali, je nastalo kar nekaj mehanizmov, ki bodo porok za to, da bomo lahko sredstva porabili do konca. Naj v informacijo povem, da bo, mislim, da konec januarja, začetek februarja svet, kjer se bo potrjeval predlog komisije, da lahko države tista sredstva, ki ne bodo porabljena iz kohezije, uporabijo za mehanizem / nerazumljivo/, kar pomeni, da bodo ostanek sredstev lahko porabile za pomoč malim in srednjim podjetjem ter državljankam in državljanom, ki imajo težave z energetsko revščino. O tem v bistvu bom vas seznanil, vas bomo seznanili, ko bo ta sklep tudi dokončno potrjen. Do včeraj smo imeli v medresorskem usklajevanju uredbo za izvajanje evropske kohezijske politike 2021-2027. Uredba je medresorsko usklajena in bo začetek februarja na Vladi, da jo sprejmemo. To bo omogočalo, da z ustanovitvijo potem odbora za spremljanje začnemo s prvimi razpisi za obdobje 2021-2027 že v mesecu marcu ali aprilu. Povedal sem, da je potrebno pohiteti, ker ta mrtvo, ta v bistvu čas, ko se nič ni dogajalo, je v prejšnji finančni perspektivi bil dolg skoraj eno leto. Mi tega ne želimo in želimo takoj z razpisi ven, tako da ta uredba, ta uredba, ki je, kot rečeno, usklajena, ta podatek imam od včeraj, bo v marsičem poenostavila tudi črpanje sredstev iz evropske kohezije 2021-2027. To je bilo tudi zagotovilo, ki sem vam ga dal, spoštovane poslanke in poslanci, na prvem hearingu, kajti želimo odpraviti birokratske ovire, ki so krive za to, da ostajajo sredstva neporabljena in tega se želimo izogniti. Želimo tudi pravzaprav s poenostavitvami olajšati upravičencem črpanje evropskih sredstev, seveda ob pogoju transparentnosti in zakonitosti uporabe teh sredstev.
Eno področje, ki vsaj tisti, ki ste že drugi mandat v Državnem zboru, vam je poznano, to je problem informacijskega sistema EMA. Informacijski sistem EMA je povezan s komisijo, z ministrstvi in seveda z vsemi uporabniki na regionalni in lokalni ravni in motnje v tem informacijskem sistemu so pogostokrat bile razlog za to, da je izplačilo upravičenih stroškov zastajalo tudi več mesecev. Mi z delovno skupino za nadgradnjo EME 2 intenzivno delamo in do nekje aprila, maja bo pripravljeno vse, da se bodo postopki lahko začeli obravnavati, seveda tako kot tudi upravičenci pričakujejo.
Še o enem mehanizmu bi spregovoril, to so mehanizmi Interreg, to je cilj 2, to so tisti projekti čezmejni, ki so izjemno dobro, dobre rezultate dali. Za enega od teh projektov smo celo prejeli nagrado komisije. Ampak zaradi izjemne geostrateške lege, lege v osrčju Evrope, Slovenija sodeluje kar v trinajstih programih evropskega teritorialnega sodelovanja, tako imenovanih Interreg projektih. Skupno je na teh Interreg projektih 1,6 milijarde evrov na razpolago. Slovenija je vodilna partnerica, tista, ki vodi te projekte v Interreg projektih Slovenija - Avstrija, Slovenija - Madžarska in Slovenija - Hrvaška in izjemno dobro funkcionirajo ekipe na obeh straneh, torej na te skupine zadolženih ljudi pri izvajanju teh projektov. In kamorkoli grem v te države, smo deležni pohval. In pa seveda tudi iščemo interese za skupno sodelovanje in to je tudi mogoče rezultat, da smo za sodelovanje z Avstrijo za naslednje finančno obdobje že objavili razpise 16. decembra in se zainteresirani lahko že prijavljajo za sodelovanje. Za Madžare z Italijo je bil objavljen razpis, 24. oktobra, in kot zanimivost mogoče tudi na temo decentralizacije, kar je bilo tudi eno izmed vprašanj v prvem hearingu. Sedež teh Interreg projektov je v Mariboru in ekipe so v bistvu tiste tam, ki te projekte tam neposredno tudi izvajajo.
Omenil bi še dva mehanizma, ki sta prav tako pomembna, to je norveški mehanizem in pa švicarski mehanizem. Pri norveškem mehanizmu smo praktično na zaključku črpanja. Prav iz norveškega mehanizma, 20. januarja steče projekt raziskav geotermije v Lendavi. Švicarski mehanizem pa je prav tako namenjen plitvi geotermiji in pa projektom povezanih z obnovljivimi viri energije. Na švicarskem mehanizmu je na razpolago 16 milijonov švicarskih frankov. Prvi razpisi bodo v drugi polovici letošnjega leta pripravljeni.
Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.
Za zaključek mi dovolite, da povzamem, da regionalni razvoj in kohezija zasledujeta torej iste cilje, to je zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik med regijami, zato združitev v eno ministrstvo pomeni lažje in bolj strateško oblikovanje analitične načrtovalske podlage za spodbujanje regionalnega razvoja. Kot minister se bom zavzemal za združitev obeh pristopov, od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, kajti izzive potrebne in potrebe regij in rešitve najbolj poznajo akterji na lokalni in regionalni ravni, zato želim obiskati občine in jih obiskovati še naprej, približati ministrstvo regijam in pa deležnikom, torej prebivalcem Slovenije.
Teritorialni razvojni dialog tvorijo na ravni države ministrstva in vladne službe, na nivoju dvanajstih razvojnih regij pa razvojne agencije, območna razvojna partnerstva, razvojni sveti, sveti regij ter sveta obeh kohezijskih regij. Pomembno vlogo igrajo tudi lokalne skupnosti. Kot sem poudaril v uvodu, skladen regionalni razvoj vidim kot učinkovito uskladitev ter izvedbo ukrepov z vsemi resornimi ministrstvi, saj bomo le tako zagotovili nadaljnji razvoj vseh, pospešeno rast manj razvitih oziroma deprivilegiranih območij, tako da se približajo razvitejšim ter sedaj razvitejšim, da nadaljujejo svoje uspešne zgodbe. Glavno načelo za uspešno doseganje zastavljenih ciljev bo v mojem mandatu medsebojno zaupanje, kredibilnost, tvoren teritorialni dialog, kar je možno krepiti le s partnerskim sodelovanjem, s skupnim načrtovanjem, sprotnim seznanjanjem ter usklajevanjem na vseh treh teritorialnih ravneh države, na ravni države, regije in pa lokalne skupnosti.
Hvala lepa.
Zahvaljujem se vam za predstavitev.
In sedaj dajem besedo članicam in članom obeh odborov, da kandidatu postavijo vprašanja s področja kohezije in regionalnega razvoja. Želi kdo besedo? Prva se je prijavila Suzana Lep Šimenko. Izvolite, beseda je vaša.
Najlepša hvala predsedujoča za dano besedo.
Spoštovani minister, lepo pozdravljeni.
Mene veseli, da ste začeli s tisto tematiko zaradi katere smo v bistvu danes tudi tukaj in moram reči, da je ta vaša današnja predstavitev bila veliko boljša kot je bila tista uvodna, veliko bolj vsebinska, kar pomeni, da ste vseeno v teh sedmih mesecih dejansko spoznali kaj je tisto pomembno na samem resorju in pa, kot rečeno, zdaj pa seveda prevzemate zraven oziroma boste prevzeli eno izjemno veliko in izjemno pomembno področje.
Sama odkar sem v Državnem zboru, dejansko na to problematiko neskladnega regionalnega razvoja opozarjam in dejansko, tako kot ste rekli, razlike med temi dvanajstimi statističnimi regijami kot jih imamo, se ne zmanjšujejo, ne glede na to, da imamo Zakon o skladnem regionalnem razvoju, da to tematiko velikokrat izpostavljamo tudi tukaj v Državnem zboru, rezultata tako rekoč ni. Jaz sem bila sama izjemno vesela, ko smo nekako vseeno dosegli, da se bi naj obmejna problemska območja nekoliko drugače posebej obravnavala v času prejšnje Vlade, in ja, kot ste sami rekli, nekaj milijonov
Magnetogram je v pisanju...!!!
Hvala lepa, predsedujoča. Hvala ministru in bodočemu ministru za predstavitev.
Jaz najprej pozdravljam to, kar ste nakazali, periodično poročanje, mislim, da v Državnem zboru bomo tega veseli, da bomo večkrat tudi javno in tudi za nas slišali kako napredujejo pač tako poraba evropskih sredstev, kako se bo črpalo iz načrta za okrevanje in odpornost. Sicer ste dejali, da je pristojnost na prav posebnem uradu, ki je del Ministrstva za finance, ampak se mi zdi, da vaše ministrstvo bo moralo kljub temu, tudi če ne drugega, je bil pripravljavec SVRK tudi teh mejnikov, vseh in prav načrta v prejšnji vladi.
Sedaj, kar se pa tiče mojih konkretnih vprašanj je pa najprej, kako boste kot minister zagotovili vašo pomembno vlogo? Kajti sedaj SVRK je bila vladna služba, ki je bila nekako odgovorna za tako rekoč 14 ministrstev plus ena vladna služba in en Urad za zamejce sedaj pa z novo sestavo vlade bo pa teh ministrstev torej 19, vi boste eden izmed 19 ministrstev plus še urad in me zanima - vemo pa, da je ena vreča kljub vsemu - kako boste zagotovili oziroma kako boste kot minister, ali boste sklicevali kakšne mesečne ali pa kvartalne sestanke, kjer se boste dogovarjali predvsem pri snovanju strategij, katero ministrstvo oziroma kateri resorji bodo upravičeni do večjega sredstva? Na primer ministrica za digitalizacijo seveda bo želela čim več denarja na digitalizaciji, minister za naravne vire in okolje bo želel tam sredstva, ministrica za infrastrukturo bo želela tam, kako boste pač zagotovili kot minister pristojen za regionalni razvoj in tudi evropska sredstva, da bo do ta sredstva res koristila državi Republiki Sloveniji in ne posameznim, morda tudi strankam ali ministrstvom, ker je to zelo pomembno? Vemo, da na koncu je to usklajevanje res kar zahtevno in vam želim seveda pri tem obilico uspeha.
Sedaj, naslednje vprašanje. Sam mislim, da bi morali kot Republika Slovenija poudarek dati poudarek, še večji dat na norveškem mehanizmu. Tukaj vemo, gre res za milijarde evrov denarja, ki ga Norvežani dajo tem državam, ki jih prepričajo in se mi zdi, da moramo predvsem na teh trdih vsebinah delati ne toliko na mehkih, saj civilna družba pa vse te problematike se jih zavedamo in je prav, da se tudi potrebne financirajo, ampak tako kot ste dejali sem bil vesel, da ste omenili to geotermalno energijo - tukaj bo kolega Horvat zagotovo zadovoljen? Zdi se mi, da imamo tukaj veliko potenciala, da bi pridobili še več sredstev iz tega, kajti Norvežani se mi zdi, da to res spoznajo.
Še zadnje vprašanje, ki ga imam. Dejali ste, da ne smemo zaustavljati razvoja drugih regij, se pravi, vemo, imamo vzhodno in zahodno kohezijsko regijo kako boste sedaj prepričali, ne vem, eno regijo ali pa eno občino Kako boste zdaj prepričali, ne vem, eno regijo ali pa eno občino, ki eksponentno narašča njen razvoj, da bo dobila manj sredstev, kljub temu pa, da ste dejali, da ne bomo zaustavili razvoja? Kajti na koncu spet, kot sem že dejal v uvodu, ena vreča denarja je in so tu prioritete tiste. Se pravi, morda kakšna ideja, kako boste ob pogajanjih, ali so to skupnost mestnih občin, skupnost občin ali pa s posameznimi župani to uveljavljali, kot najbrž imate tudi prakso, ker ste bili le dolgoletni župan. Hvala lepa.
Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. kolegice in kolegi, predvsem pa lep pozdrav ministru in kandidatu za ministra dr. Jevšku.
Odlična je bila vaša predstavitev, tako da če bi ocenjeval vašo predstavitev in verjamem, ker se toliko časa poznava, vašo zapriseženost skladnejšemu regionalnemu razvoju, imate mojo čisto desetko. Ključno pa je, kakšna bo politična podpora znotraj Vlade. Vlada je kolektivni organ, če predsednik Vlade reče ja ali pa ne, potem to velja. Ampak kakorkoli že imate oziroma lahko rečem končno pohvalno, da bomo končno imeli tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ker nam skladni regionalni razvoj, kot že ugotavljamo, najbrž 30 let ne gre dobro od rok in tudi samo ime kohezija, potegnem paralele iz fizike, to so kohezijske sile, so tiste, ki lepijo, ki privlačijo, ki združujejo in tukaj vidim prav takšno vašo vlogo, ki boste povezovali na horizontalni ravni ostale ministrske resorje in potem verjamem, da bo uspeh. In upam, gospod minister, da ko bova recimo, če bova dočakala konec mandata, da ne bova iz Ljubljane potovala proti domu nekoliko slabe volje kot običajno. Jaz ob petkih, ko se usedem v avto in usmerim avto proti Prekmurju, vedno znova ugotavljam, iz statističnih podatkov seveda, da se za vsak prevožen kilometer proti Prekmurju povprečna bruto mesečna plača zmanjša za 2 evra. Od Ljubljane do Murske Sobote je 180 kilometrov, poglejte statistične podatke in boste videli o čem govorim. Normalno je, da ne more biti enaka povprečna bruto plača v statistični regiji Pomurje kot v osrednje slovenski, želel bi pa si, da bi se ta razlika vsaj majčkeno zmanjšala. Pravilna je vaša ugotovitev, gospod minister, da gre za preseljevanje ljudi, celo ste omenjali, kar se absolutno strinjam, v glavno mesto, v Ljubljano, seveda tudi gre za preseljevanje v druge države, predvsem v smeri sever. Tukaj se mi zdi ena preprosta logika, če bi recimo iz obmejnih, zdaj govorim seveda za vzhodno Slovenijo, če bi iz vzhodne Slovenije več ljudi imelo možnost za študij v Mariboru, ne ekvivalent kot za študij v Ljubljani, potem bi gotovo teh ljudi se manj preselilo v Ljubljano. Roko na srce in čista logika je, ko študiraš v Ljubljani 4, 5 let, potem si tu ustvariš nov svet in je velika verjetnost, da potem tudi tu ostaneš, še posebej, če si perspektivni kader. In tu je problem, ker mi izgubljamo perspektivni kader, seveda tudi drugega. In jaz nimam nič proti, če smo pred dnevi odobrili oziroma ministrstvo, Vlada 124 milijonski projekt za novo medicinsko fakulteto in veterinarsko fakulteto v Ljubljani, veste, tudi ljubljanska, pa pardon, mariborska univerza, konkretno mariborska medicinska fakulteta ima narejeni DIP, nima pa sogovornika. Tukaj je moja prva prošnja, gospod minister, ali ste lahko vi tisti, ki se povežete z mariborsko univerzo, tudi UKC Mariborom, kjer boste videli, da danes imajo na razpolago dve odlični parceli, ker to je tisto, kar moraš najprej imeti, da bi lahko gradili, razširjali medicinsko fakulteto, UKC Maribor in tako naprej. Hvala bogu je pred kratkim bila podpisana pogodba z izvajalci za Onkologijo Maribor, kjer smo oziroma še vedno imamo - ali veste koliko postelj? - osem, osem in tja gravitira praktično vzhodna Slovenija. Ne bom še nekih drugih konkretnih primerov nanizal, poznate jih vsi, kolegice in kolegi, ampak res si želim, da bi vendarle enkrat začeli Slovenijo enakomerno obravnavati oziroma si prizadevati, da bi se Zakon o skladnem regionalnem razvoju tudi dosledno izvajal. Tu je moja podpora vaši napovedi, gospod minister, ko pravite, da boste občasno poročali parlamentu o rezultatih prizadevanj skladnejšega regionalnega razvoja. To je nekaj podobnega, kot smo nekoč, ko sem sicer opozicijski poslanec vodil Odbor za zadeve Evropske unije in smo skupaj se dogovorili, da bo Vlada kvartalno poročala o črpanju evropskih kohezijskih sredstev. To je zdaj polletno, kar ni nič narobe, ampak to so prave stvari. To so prave stvari, ko Vlada pride pred parlament in pove, evo, naredili smo dva koraka naprej, tri korake naprej oziroma kje so zavore, da ti pospeški ne morejo biti večji, da potem tudi zakonodajna veja oblasti to razume in te zavore ukine.
Občutek je, da ko v obmejnih regijah peljemo kakšne projekte, da se moramo dejansko velikokrat spraviti na kolena v Ljubljani. To, gospod minister ali pa prej župan ve. Nazadnje sva skupaj sodelovala na nadgradnji pomurskega vodovoda, sistem B, ampak smo uspeli. Zdaj se sicer nekaj spreminja na področju financiranja. Sem na to temo pisal vašemu kolegu, gospodu Brežanu, že septembra, nisem dobil odgovora, ampak včeraj mi je obljubil, da bo ta odgovor dal kot skrbnik projekta.
Zdaj jaz le predlagam, gospod minister, da če je Vlada ugotovila, da paket zakonov, ki bi naj ustanovili drugi nivo lokalne samouprave, beri pokrajine, ni bil ustrezen, da vendarle te aktivnosti peljete naprej. Tu jaz veliko upanja polagam prav v vas. In ne morem se sprijazniti, ne more biti odgovor, da ima Vlada zdaj druge prioritete, zdaj energetska kriza in tako dalje. Vlada se mora spoprijemati z vsemi izzivi. Mi smo s tem začeli, kot veste, že davnega leta 2008 oziroma pred tem, 2008 smo že imeli posvetovalni referendum, kjer je za kar večino pokrajin takrat predlaganih so ljudje dali svoj za. Res je, boste rekli, da je bila udeležba mizerna, ampak večina je pač odločila. Tako da tukaj imamo eno neustavno stanje. Jaz sem prepričan, da bi, če bi realizirali s to, torej zakonodajo v skladu s 143. členom Ustave, da bi, sem prepričan, veliko naredili v smeri skladnejšega regionalnega razvoja.
Ampak kot rečeno, ko sem bral mnenje Vlade sem bil razočaran, ampak kot - kako se že reče? - upanje umre zadnje.
Decentralizacija, glede na to, da boste skrbeli tudi za regionalni razvoj, me zanima, kje vidite tiste konkretne rešitve za okrepitev tistih območij naše države, ki so zaradi svoje lege zelo oddaljena od večjih mestnih centrov? Enega sem že nakazal, to je izobraževanje. Ponekod nam že grozi demografski kolaps. To midva, ko prihajava z ministrom iz Pomurja, natančno veva o čem govorim. To je seveda posebej občutljivo na obmejnih območjih. Sem pa vesel, da ste v svojem uvodu veliko pozornost dali prav obmejnim območjem. Ker se ta odmaknjena območja so soočajo z zelo raznovrstnimi izzivi, na različnih področjih boste najbrž morali sodelovati tudi z drugimi resorji, ministrskimi, namreč. Imate že, gospod minister, morda vizijo, kako se boste tega lotili in kateri resorji bodo ključni za to sodelovanje? Gospodarstvo je najbrž eden od ključnih faktorjev za zmanjšanje decentralizacije v vsaki državi, kako si kot minister, ki bo zadolžen za regionalni razvoj predstavljate sodelovanje z gospodarstvom v vaših prizadevanjih za regionalni razvoj in kje vidite največje izzive in največje priložnosti?
Imel sem nekaj misli tudi zapisanih glede občin, ampak to bom zdaj izpustil, da ne bom kratil dragocenega časa. Mislim, da bi pa morali glede financiranja občin, kar vi tudi zelo dobro poznate iz prejšnje funkcije, da bi ta trend morali nadaljevati. Sam sem trdno prepričan, da vsak evro, ki gre iz državne blagajne v občinske blagajne, da je zelo racionalno potrošen, nenazadnje pa smo vsi občani, tudi državljani. Tukaj samo vprašanje, kako se boste v Vladi zavzeli za nadaljevanje zgledne politike v razmerju do občin? Tudi zdaj, zadnja povprečnina je bila okej, da se razumemo, kako ste si zamislili sodelovanje z vsemi reprezentativnimi združenji občin?
Kar se tiče črpanja evropskih sredstev, lahko rečem, da smo bili že na četrtem mestu, o tem ste govorili. Kar pomeni, da imamo ljudi, da znamo, da zmoremo in da torej smo sposobni, ker evropska sredstva so pravzaprav edina nepovratna razvojna sredstva in tukaj res moramo kvalitetno plasirati oziroma investirati.
Še samo nekaj zelo konkretnih stvari. Zelo sem vesel, da ste dali eno primerjavo, kaj recimo pomeni avtocestna povezava, konkretno statistično regijo Pomurje. Še ena stvar, še ena investicija recimo, ki zdaj gre prav v, bom rekel, pokrajinski prestolnici naših, v Murski Soboti, to je izgradnja novega objekta za potrebe arhiva. Jaz predlagam, gospod minister, vi bodite iniciator in naj Vlada čim prej ustanovi tudi samostojni zavod, ki se bo imenoval na primer Pomurski arhiv, saj tu ne bo 30 zaposlenih, trije pa bodo.
Še ena stvar, kar me pa boli. Bil sem nosilec zakona o Pomurski akademsko znanstveni uniji, Državni zbor je ta zakon sprejel, priznam in sem zelo hvaležen, da nam je tudi pomagala nekdanja ustavna sodnica iz naše regije in zdaj slišim od - grdo bom rekel, birokratov Ministrstva za finance -, da zakon ni dober in da financiranje ne bo šlo. Ja, ljubi bog no, Državni zbor je sprejel ta zakon. Tukaj vas prosim za vaš osebni angažma, veste o čem govorim. Oba sva bila skupaj na dvajsetletnici Pomurske akademsko znanstvene unije, zraven naju je sedel tudi predsednik SAZU in tako dalje. Imam občutek, da so zavore samo zaradi tega, ker je to tam nekje 180 kilometrov stran. Se opravičujem, da imam takšen občutek, ampak imam tudi nekaj izkušenj in zato lahko tu še enkrat tudi ponovim.
Vam, gospod minister, želim veliko uspehov. Imate našo podporo. Če bo potrebna kakšna širša podpora za kakšen zakon ali karkoli, ki ga boste prinesli v Državni zbor, ste dobrodošli v naši poslanski skupini.
Hvala lepa.
Hvala lepa. Ker se je nabralo kar nekaj vprašanj in ker še imam kar nekaj prijavljenih, bi predlagala, da najprej ta prvi sklop minister odgovori na ta vprašanja, potem bi pa nadaljevali. Pripravi se potem naj gospod Rado Gladek. Sedaj pa kandidat za ministra. Izvolite, beseda je vaša.
