Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa Sara Žibert nadomešča poslanca Tineta Novaka, gospa Tamara Vonta nadomešča gospoda Aleksandra Prosen Kralja, Dejan Zavec nadomešča gospoda Tomaža Laha, gospod Rastislav Vrečko nadomešča Martina Marzidovška.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na prvo in 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV MATJAŽA HANA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA GOSPODARSTVO, TURIZEM IN ŠPORT.

Najprej mi dovolite, da podam nekaj uvodnih obrazložitev oziroma pojasnil.

Predsednik Vlade, dr. Robert Golob, je predsednici Državnega zbora, mag. Urški Klakočar Zupančič, 9. 1. 2023, na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave ter 229. in 234. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrici in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednica Državnega zbora je Odboru za gospodarstvo poslala predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za gospodarstvo, turizem in šport imenuje gospoda Matjaža Hana.

V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem sklicala današnjo sejo odbora, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarja na vprašanja članic in članov odbora. Odbor bo po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora predsednici Državnega zbora in tudi predsedniku Vlade poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.

Na sejo odbora je vabljen gospod Matjaž Han, kandidat za ministra. Za to sejo ste kot gradivo prejeli listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije z dne 9. 1. 2023, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora ter gradivo številka 020-12/23-3/1 z dne 9. 1. 2023, ki ste ga pa članice in člani odbora zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bodo sledila vprašanja poslank in poslancev, članov odbora in kandidatu in seveda na to njegovi odgovori.

Sedaj pa dajem besedo gospodu Matjažu Hanu za vašo predstavitev, izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Spoštovana predsednica, en lep dober dan.

Razumem, da je za vami že naporen dan, pa vendarle si bom dovolil mogoče malo daljšo predstavitev in ne zameriti, seveda bom potem absolutno odgovarjal na vsa vaša vprašanja, še posebej pa ne zameriti vsem ostalim poslankam in poslancem, ki se že nekaj časa poznamo, bi pozdravil gospoda Kosija, ki je nov, mislim poslanec, ki je zdaj prišel med nas, tako da dobrodošel na, bom lahko rekel, na našem odboru.

Najprej v uvodu današnje predstavitve, spoštovane in spoštovane, želim povedati, da imam po šestih mesecih ministrovanja še kar isto kot pred šestimi meseci, neko strahospoštovanje do te funkcije, do funkcije ministra in če mogoče pred šestimi meseci nisem točno vedel kaj, kakšno nalogo minister opravlja, težko, sem zdaj v teh šestih mesecih to spoznal. Za zaupanje, da opravljam to nalogo, seveda se moram zahvaliti predsedniku Vlade, gospodu Golobu, ki mi je zaupal to funkcijo in seveda moji stranki, Socialnim demokratom, da so isto moje ime postavili na to funkcijo. Seveda pa absolutno se zahvaljujem vsem vam, poslankam in poslancem tega odbora, ki ste mi v teh šestih mesecih nam in naši ekipi pomagali, da smo naredili kar nekaj korakov naprej, ker brez vaše konstruktivne drže nam verjetno tudi nekaterih stvari ne bi uspeli spraviti v življenje. Jaz moram reči eno stvar. Prejle, ko sem prišel noter, mi je kolega Kordiš rekel, koliko kot ena do deset mi je žal, da sem danes tukaj oziroma da moram to predstavljati, pa moram reči, da mi ni nič žal. Nasprotno, jaz mislim celo, da je zelo dobro, da bi ministri enkrat na leto ne imeli hearing, ampak neko iskren pogovor med poslanci in poslankami, kjer bi na nek način pokazal kaj so v naslednjem, v preteklem letu naredili, kaj želijo narediti, kje so težave in da bi se na nek način lahko tudi izognili nekim vprašanjem, ki so nepotrebni in bi v tem sistemu se pogovarjali, kar bi bilo po moje boljše, kot da sem jaz kar zadovoljen, da je prišlo še enkrat do tega zaslišanja. Moram reči, da to zaslišanje vidim tudi kot priložnost, da se na nek način pogovorimo, uskladimo načrte prav na vseh teh treh področjih, ki jih bom sedaj na novo prevzel, seveda gospodarstvo, ki smo ga imeli že sedaj, turizem, predvsem pa seveda šport. Sedaj bi se rad seveda najprej osredotočil na tri najpomembnejše dosežke prvega pol leta in bi rad na nek način vendarle povedal kaj smo v teh pol leta naredili.

Najprej, kar je seveda dobro, smo vzpostavili res intenzivno sodelovanje z gospodarstvom, s katerim se redno srečujemo in delamo skupaj po nekem zastavljenem načrtu. Enkrat mesečno se sestaja gospodarska koordinacija, sestavljena je iz vseh predstavnikov gospodarskih združenj in zbornic. Po drugi strani pa sem tudi na uvedel nov strateški svet za gospodarstvo, ki pa se je seveda lotil predvsem strateških vprašanj glede gospodarskega razvoja. To sta, bom rekel, dva foruma, če temu tako lahko rečem, ki mi na nek način poleg seveda vas pomagata z idejami, mi postavljata ogledalo in v bistvu skupaj rešujemo nekatere probleme. Sedaj to intenzivno skupno delo načrtujemo tudi naprej, ker se mi zdi, sploh v tem letu, da bo sodelovanje seveda zelo ključno, da bomo v bistvu gospodarstvu, ki bo seveda priča nekim negotovim okoliščinam lahko na nek način pomagali in predvsem, da bo ta naše slovensko gospodarstvo, ki je motor vsega tudi napredovalo. Seveda mene ne zanima samo delo v pisarnah. Mi smo v teh šestih mesecih bili veliko na terenu, da smo zadeve spoznali tudi, bom rekel, v živo. Jaz imam tule zanimiv en spisek, še sam nisem vedel, da smo toliko naredili, da smo to bili veliko okoli, obiskali smo več kot 25 podjetij, udeležili smo se več kot 47 prireditev, na katere smo bili vabljeni. Stopili smo, glede na to, da smo imeli tudi regionalni razvoj, v stik z več kot 30 župani in mislim, da mi je to tudi vse skupaj dalo neko nek drugačen pogled v stanje gospodarstva in nasploh tega segmenta v naši državi.

Drugo, kar smo naredili in tukaj se bi pa res rad vam zahvalil, odpravili smo kronične zamude pri implementaciji evropske zakonodaje. Uspešno smo pripravili ali pa usklajevali obsežen paket zakonov, v katerih je že 8 sprejetih v Državnem zboru. S tem smo se seveda vsi skupaj izognili milijonskim kaznim, ki so, zaradi prekoračitve rokov, ki so nam grozili s strani Evropske komisije. Samo kot primer naj dam Zakon o varstvu potrošnikov, s katerim smo v slovenski pravni red prenesli tri evropske direktive predvsem za izboljšanje varstva potrošnikov. Prepovedali smo tisto dvojno kakovost blaga, če se spomnite, ko je bila čokolada Milka v eni trgovini takšne kvalitete v drugi drugače in pa seveda določili smo odškodnino zaradi nepoštenih poslovnih praks. Drugi primer, ki je bistveno težji in bistveno bolj zahteven, tam smo imeli tudi že, bom rekel, kar nad sabo reže Evropsko komisijo za milijon pa pol evrov kazni, to je avtorska zakonodaja, s katero smo v Sloveniji uveljavili najnovejše smernice za varovanje avtorskih pravic. Gre za izredno zahtevno zakonodajo, ki seveda… Najprej smo direktive vpeljali v naš pravni red, potem pa bomo seveda skupaj s kompletno ekipo odprli tudi širši prostor za nadaljnji razvoj te zakonodaje.

Omenim lahko še priprave za prenovo Zakona o industrijski lastnini, ki bo uveljavila enotni evropski patent in s tem lažje, enostavnejše in učinkovitejše varovanje patentom slovenske znanosti in gospodarstva. V tem trenutku pa je pripravljen nov paket dvanajstih zakonov, ki so v različnih fazah sprejemanja, en zakon, ki ga je, pa ne, saj večino zakonov, moram reči, da je državni sekretar Židan usklajeval, Zakon o rokodelstvu, mogoče za nekaterega nepomemben, za mene zelo pomemben zakon, ki je v zaključni fazi, da pride tudi v pred vas, pred naše matično delovno telo. Potem je to Zakon o gospodarski družbi v gostinstvu, tržni inšpekciji in pa še deset zakonov je v pripravi, ko govorimo o spodbujanju investicij, podjetništva in pa poštne storitve. Vi veste, da bomo glede pošte mogli tudi neke stvari narediti. Danes se pojavljajo razne informacije, da se bodo pošte zapirale po Sloveniji. Tega vsaj mi na nek način ne bomo dovolili in bomo mogli pač posegati tudi v zakonodajo. In nenazadnje pa hkrati, ampak zelo pomembno pa se začenja, nastaja tudi šest strateških dokumentov, ki bodo predvsem srednjeročno in dolgoročno dali odgovore na pomembne izzive. Govorimo o intelektualni lastnini, varstvo potrošnikov, pomembnem segmentu vesoljske strategije, mogoče za nekatere vesolje pa Slovenijo ne povezujemo, ampak na tem vesoljskem segmentu slovenske firme delajo odlične rezultate, bom tudi v nadaljevanju nekaj povedal in to, kar pa vsi skupaj pričakujemo, pa tudi jaz, pa gre za nacionalni program športa, ki se mi zdi, da ga moramo spremeniti. Ker zdaj je naša naloga, da športu povrnemo tisto, kar nam je šport v vseh teh letih Sloveniji dal. Tretjo zadevo seveda, ki smo bili še bolj operativni, zdaj eni so zadovoljni in en drugi ne, ampak delali smo po najboljših močeh in v skladu z nekimi fiskalnimi pravili, gospodarstvu smo zagotovili pomoč v energetski krizi s sprejemom nekaterih ukrepov, sprejeta sta bila dva zakona za pomoč gospodarstvu v letu 2022 in za leto 2023, uveljavljena je bila regulacija za male poslovne odjemalce od 1. januarja, pa tudi za zamejitev cen za vsa mikro, mala in srednja podjetja. Drugo, kakorkoli zdaj vidimo, bil je tudi narejen, vzdrži način regulacije naftnih derivatov, ki ljudem, predvsem pa gospodarstvu zagotavlja na nek način konkurenčne cene goriva, kot so v sosednjih državah. Res pa je, to moramo iskreno povedati, da se je država tu odpovedala višjim trošarinam, ki bi se lahko tudi nekaterim pri ceni glede ORE in OVE, tako da ampak ta moment je tudi to, da da je slovensko gospodarstvo glede nafte relativno in pa derivatov zadovoljno. Se pravi in vsa ta, vsi ti ukrepi so predvsem ta, kar se tiče energetske krize so stali 1,2 milijardi evrov. Naredili smo tudi glede likvidnosti gospodarstva in v letošnjem letu smo za 550 milijonov evrov sprejeli različnih ukrepov gospodarske politike. Zdaj jaz verjamem, da glede na to, da ta moment cene električne energije in plina, hvala bogu padajo, nekaj je seveda botrovalo dogovoru v Evropi, drugo pa seveda tudi ta moment topla zima in mislim, da smo lahko majčkeno bolj optimisti, kot smo bili še mogoče pri sprejemanju tega zakona. In pri vsem opozarjanjem, ki ste jih vi takrat izražali. Te tri točke jasno kažejo na to, kar je in kakršen bo moj pristop pri vodenju Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Se pravi, sodelovanje z vsemi, da skupaj izboljšamo pogoje in rezultate naše gospodarske, turistične, predvsem pa športne politike. Druga prenova zakonodaje, spet v sodelovanju z vsemi deležniki. To mora biti odprto, mora biti transparentno, da izboljšamo pravni okvir za učinkovito delovanje, za razvoj preboja gospodarstva, turizma in športa. In pa seveda tretjo, nič nič manj pomembnejše, to je pa organizacija razvojnih virov, da bodo gospodarstvo, turizem in šport sposobni izpeljati zahteven preporod. V ta namen smo v tem času v našem ministrstvu ustanovili tudi, pa nič dodatno zaposlili, da ne bi kdo mislil, direktorat za razvojna sredstva, ki je bil prej kot nek, kaj prej je bil, ja služba, kot neka služba za to, da bomo učinkovito upravljali z vsemi razpoložljivimi razvojnimi viri in s tem zagotovili uporabnikom predvsem prijazen servis za doseganje želenih razvojnih učinkov. Zdaj, jaz govorim kaj smo v lanskem letu naredili, s tem, da bom zmeraj povedal, da jaz sem šele pol leta, minister prej je bil predhodnik in prejšnja Vlada, ampak ta moment končujemo mi in te številke so se zdaj pokrile in zato moram reči, da v lanskem letu je naše ministrstvo razpisalo za skoraj 700 milijonov evrov sredstev in to brez interventnih ukrepov. To je za dobrih 50 milijonov več kot je bilo načrtovano pred mojim prihodom. Mi smo nekatera sredstva še povečali, razpisali smo 98 % vseh sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, v okviru katerega smo podprli več kot 400 projektov, del vlog za razpise pa imamo še v obravnavi. Vse skupaj pa smo, že moj predhodnik in tudi mi, usmerjali ciljno v investicije, tehnološko opremljenost in pa digitalizacijo.

Pri koheziji smo v letu 2022 dobrimi 100 milijoni dodatno sklenjenih pogodb aktivirali preko 1 milijardo evrov za gospodarski razvoj in vlaganja v raziskave in inovacije, lani pa smo izplačali za 148 milijonov evrov kohezijskih sredstev ali pa, če gledamo drugače, 928 milijonov evrov oziroma 21 % pogodbenih vrednosti za celotno obdobje. Moram vendarle tudi to povedati, glede na to, da imam zdaj možnost, na našem ministrstvu se nismo odločili za veliko zamenjav. Moram reči, da skoraj nobene, eno, pa še to v dogovoru zato, ker je direktorica direktorata za turizem šla na drugo delovno mesto zaradi svoje želje. Nikogar jaz nisem in ne bom sodil po strankarski pripadnosti, po šestih mesecih pa mi je, gospe in gospodje, zelo jasno, da imam v ekipi ljudi, na katere se lahko absolutno zanesem, predvsem tu mislim na ožji kabinet in obadva državna sekretarja. Pri tem pa priznam,

da sem zelo iskreno presenečen nad strokovnostjo in predanostjo sodelavk in sodelavcev, ki sem jih spoznal na ministrstvu in rad bi, da končno nekaj na tem področju naredimo, kar se tiče delovanja ministrstev in zaposlenih, da ne začnemo nagrajevati dobra dela, ker v naši javni upravi imamo absolutno preveč uravnilovk in nagrajevanje staža, premalo pa nagrajujemo ideje, predvsem pa rezultate. Kjerkoli sem v zadnjih šestih mesecih sodeloval v otvoritvah in tako naprej, sem zmeraj jasno povedal, to se mi zdi tudi zaradi politične higiene, da je to delo mojega predhodnika ali pa prejšnje vlade, in da zmeraj rad pohvalim dobro delo svojih predhodnikov. Mimogrede, saj vidite sliko, sem pa tudi prvič v zgodovini povabil na obrtni sejem vse bivše ministre, ki so naredili kar veliko dobrega za to, da imamo danes v Sloveniji takšno gospodarstvo. Seveda ne gre vse brez problemov, ni vse lepo kot je. Na ministrstvu sem nasledil tudi malo trše orehe ali pa malo večje probleme. Moram reči, da so nekateri problemi tudi verjetno ali pa sigurno posledica napačnih odločitev. Veliko takšnih problemov smo rešili, na te pa seveda ne gledamo skozi strankarska očala.

Samo nekaj bom naštel zadev, ki smo jih rešili. Rešili smo problem skoraj / nerazumljivo/ investicije v čistilno napravo v občini Turnišče z Ministrstvom za okolje in prostor. Končali smo dolgoletni spor z občino Grad. Končno smo do konca uredili, ker smo vsi mi poslanci glasovali pred kratkim ali pa par let nazaj, glede ureditve te prenove planinskih koč, če se spomnite, pa je zadeva potem zastala. Zadnje dni sta Dejan Židan pa Matevž Frangež to uredila. Rešili smo problem zaprtja spot točk in seveda premostili obdobje med staro in novo finančno perspektivo. Realizirali smo naložbe v gospodarstvo, ki jih je začelo seveda prejšnje vodstvo, pa moram reči, da nekateri postopki niso bili skrbno dokončani. Tukaj moram reči, da imamo en problem, žal je med temi postopki je veliko podjetij računalo na spodbude države, denimo po 31. členu v Skladu o regionalnem razvoju, pa o njihovih vlogah, ki so jih dajali ni bilo nikdar odločeno, čeprav so v predalih ministrstva bili nekatera celo več kot eno leto. Še danes prejemam prošnje podjetij, ki so računale na spodbude pri investicijah pa na njihove vloge ni bilo odgovora, čeprav ne takrat pa ne danes, moram reči, ni bilo dovolj denarja v proračunu, zato je sploh minister za gospodarstvo, ko hodi po Sloveniji mora biti zelo pazljiv, da ne daje nekih praznih obljub, ker ni to korektno do podjetij, ki resnično ustvarjajo novo dodano vrednost.

Sedaj kot dolgoletnega poslanca, ko sem gledal iz te dvorane proti Vladi me je vedno motilo, ko so se resorji med sabo izgovarjali drug na drugega kako se na nek način ali pa izogibali odgovornosti. Jaz mislim, da je Vlada kolektivni organ, da se noben minister, kar Vlada sprejme ne more zbežati od odgovornosti ali pa samo tisti minister pripeti neko medaljo. Jaz sem človek, ki pač želim na nek način reševati probleme tudi, če je problem iz kakšnega drugega resorja. Včasih me, potem, ko to naredim, glava boli, ampak ko je potem zadeva rešena je zadeva malo boljša. Nekaj takšnih primerov bi tudi vendarle rad navedel. Prevzel sem iniciativo, seveda z drugimi resorji, da smo, ne rešili problema, ampak svetovno prvenstvo v odbojki je dobil še neko novo priložnost enega dela tekmovanj in smo našli sredstva dodatna za, da smo lahko pripeljali dodatne tekmovalne skupine v to državo. Na nek način smo skupaj na našem resorju seveda preko MIZŠ sfinancirali evropsko rokometno prvenstvo. Skupaj, cela Vlada rešuje zdaj tudi tale Olimpijski festival evropske mladine v Maribor. Na našem ministrstvu, na Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za finance smo našli denar za spodbude za Netflix filmsko produkcijo, če se spomnite v Sloveniji, ko so snemali na obali en film, ki bo v roku enega leta od zunaj. S to našo intervencijo smo podaljšali turistično sezono v na obali za en mesec in smo z izjemno dobrim multiaplikacijo oziroma povrnili vložen denar, pri tem pa smo seveda zapolnili vse naše produkcijske, kadrovske in turistične kapacitete. Bili so vsi zadovoljni in tudi Slovenija bo seveda, ko se bo pojavila v tem filmu, po moje, lahko zadovoljna. Veste, nič od tega ni bil glih moj problem, lahko bi se na nek način vse te lepo izognil, se nisem, ker se mi zdi, da je to tudi za Slovenijo vsi ti projekti zelo dobri.

Na nekaj kar pa sem relativno ponosen in v naši ekipi, mi smo prvič v zgodovini z Uradom za Slovence v zamejstvu z gospodom Arčonom realizirali idejo ustanovitve zamejske gospodarske organizacije, ki predstavlja za moje en velik ekonomski potencial. Naši zamejci našo slovensko zastavo drugače gledajo, kot jo pač gledamo mi, žal in s tem bomo spodbudili in spodbujali meddržavno sodelovanje, ki bo krepila gospodarske temelje slovenske manjšine v zamejstvu in tu bomo zdaj v nadaljevanju tudi zadeve na nek način uniformirali, dodatno financirali in verjamem v dobre rezultate.

Že pred 6 meseci sem vam predstavil načrt dela. Že takrat smo vedeli, da bomo pač imeli šport, da se je pač malo zadeva zavlekla, ampak nič zato, napovedal sem aktivnosti na podlagi nove / nerazumljivo/ zasnove ministrstva pri tem, da je en steber gospodarstvo, drug steber je turizem in tretji steber nič manj pomemben, nasprotno, je šport. Na nek način s temi tremi stebri povezani lahko ulovimo ali pa naredimo veliko sinenergijskih učinkov. Najprej bi se dotaknil gospodarstva. V teh dneh se številni seveda sprašujejo v svetu, kaj nas čaka v novem letu. Seveda vsi ugotavljamo, da so pričakovanja zahtevna. Nekateri napovedujejo katastrofe, recesije, itn., jaz seveda ne bom tekmoval o napovedih teh črnih scenarijev. Zakaj? Ker je moja naloga malo drugačna, mi moramo na enak način gospodarstvu pomagati, seveda okoliščin, ki od zunaj v Slovenijo prinašajo negotovost, to vemo, da mi ne moremo spremeniti, lahko pa poskrbimo za to, da bomo pripravljeni na vse te krizne učinke, ki so že tukaj ali pa ki prihajajo v našo Slovenijo. In kaj moramo narediti?

Prva naloga je seveda, da moramo zagotoviti vzdržne pogoje za poslovanje gospodarstva. V teh šestih mesecih, tudi v nadaljevanju se bomo seveda še ukvarjali s cenami energije, se pravi elektrike, plina, itn., in tu smo že v tem obdobju naredili. Druga naloga, ki je zelo pomembna, je treba spremljati stanje v gospodarstvu, v posameznih panogah, ker ne bo vsaka panoga isto deležna težav ali pa celo, glede na to, da je Slovenija relativno dosti majhna, celo treba spremljati celo probleme v posameznih podjetjih. Tukaj se močno seveda nanašamo, zanašamo na naše informacije, ki jih dobivamo iz gospodarskih zbornic in sem jim seveda tukaj hvaležen, tako da imamo relativno dober vpogled v situacijo, in da lahko po potrebi reagiramo. Jasno pa je, da so situacije v gospodarstvu zelo različne, da ne bo enega odgovora za vse težave, na splošno pa lahko vendarle ugotovimo, da je gospodarstvo še vedno v relativno dobrem položaju. Ta moment še razpolaga z veliko visoko likvidnostjo, seveda pa se zavedamo, da se zmanjšujejo naročila, in da na podlagi tega seveda bodo nastopile tudi kakšne težave. Zakaj sem rekel, da je v relativno dobrem položaju? Jaz se spomnim, ko je padla tista banka Lehman Brothers, je takrat naše gospodarstvo bilo v čisto drugi situaciji, ker je bilo močno zadolženo, zdaj pa hvala bogu tega ni. Jaz tukaj dajem, naša ekipa na ministrstvu daje besedo, da mi gospodarstva samega ne bomo pustili, da na nas lahko računajo, povsem jasno pa se zavedam, da v tej krizi se močno spreminja tudi evropski industrijski model, od katerega pa seveda je Slovenija zelo odvisna. Spreminjajo se namreč vsi ključni inputi. Vprašanje pa je, ali lahko Evropa še računa na poceni energijo. Jaz mislim, da ne več, tako kot je bilo do zdaj. Na poceni delovno silo, tudi to več ne bo šlo, če mene vprašate, in na poceni surovine, še posebej na te redke kovine, in končno tudi na poceni denar. Bilo je obdobje Covida, kjer je bil denar zastonj, zdaj pa temu nismo več priča. Slovenija teh velikih vprašanj žal ne more sama rešiti, moramo pa jih rešiti vsi skupaj kot nek način Evropska unija.

Moram reči, da sem se s temi problemi pogovarjal tudi z obema komisarjema, ki sta najbolj na nek način zadolžena za to, to je gospa Margaret Wastager in Terryjem Brettonom, ki pokriva notranji trg, in pa tudi z nekaterimi številnimi ministri, ki imajo podobne probleme v svojih državah. Zato je Slovenija aktivna pri definiranju skupnih evropskih pristopov. Tako smo denimo odločno podprli nove iniciative v Evropski uniji kot je razvoj vodikovih tehnologij. To poznate, to je bila ta francosko-nemška pobuda in mislim, da moramo na nek način predvsem na tem področju delovati še naprej.

Moram reči, da na ministrstvu zelo spremljamo posamezne industrije in v Sloveniji imamo močno industrijo materialov, od proizvodnje jekla, aluminija, plastike, stekla, papirja in kemikalij. Vse te industrije se nahajajo, če bi lahko tako rekel, na začetku dobavnih verig in so zato zelo zelo pomembne za celotno Evropo, se pa zavedam, da so zelo energetsko intenzivne. Zato tudi v razpravah v Evropi, v našem ministrstvu in tudi jaz poudarjam pomen teh industrij. V krizi, v katero prihajamo ali pa se zavedamo, da bo, bo zelo, zelo pomembno, kako bodo te industrije preživele ta energetski prehod, ker veste, nič nam ne bo pomagalo, tu sem mogoče bolj osamljen, ampak nima veze, če bomo izgubili to industrijo. Seveda bomo s tem malo prihranili električne energije, dosegli bomo seveda nižje emisije, to vse drži in bomo s tem, če bomo takšno industrijo izgubili, bomo seveda povečali evropsko odvisnost od uvoza iz drugih delov sveta, kjer te materiale proizvajajo na okoljsko bistveno bolj sporen način kot v Evropi. Slovenska industrija te materiale proizvaja namreč na energetsko in okoljsko učinkovit način in smo in smo v samem vrhu. To enostavno premalokrat povemo in premalokrat pohvalimo to našo industrijo, ki je že kar naredila kar nekaj korakov pri preoblikovanju. Ker sem v javnosti večkrat naslovil neko včasih bolj retorično vprašanje, če tako lahko rečem, ali Slovenija želi ohraniti svojo industrijo, naj na to, kar se ministra za gospodarstvo tiče, jasno povem, da, Slovenija je ena od najbolj industrijskih držav v Evropi in želimo industrijo pametno razvijati naprej, ker to bi bilo res, da bi se mi na tak način lotili reševanja, da bi malo gasa strel v koleno za našo državo.

Seveda ob dobrem upravljanju krize je druga komponenta razvoj. Mimogrede, med tem je bila, kot sem že rekel, oblikovana gospodarska koordinacija z gospodarskimi združenji in tudi z ustanovljenim strateškim svetom, ki ga imam, se tudi osredotočamo vsi skupaj na razvojna vprašanja. Tukaj bi v bistvu samo vam rad omenil najbolj bistvena in imamo že kar, bom rekel, dokumentacijo dosti dobro spisano. Najprej vprašanje, kako kratkoročno in dolgoročno povečati inovativnost gospodarstva in Slovenijo uvrstiti v krog držav, ki so močne inovatorke. Na tem področju smo z ministrom Papičem vzpostavili dobro sodelovanje in se tudi hitro soglasili v skupni odgovornosti za ponovni zagon tehnološke agencije, ki bo nastala s preoblikovanjem obstoječega ARRS in dela Spirita kot nova Agencija za raziskave in inovacije Slovenije. In pri tem želimo res začeti vlagati bistveno več v raziskave, razvoj.

Drugo, v strateškem svetu za gospodarstvo smo obravnavali izhodišča za nastanek zakona o razvojnih delovnih mestih. To je na nek način, če želite, zamenjava za tako imenovano socialno kapico, ki je za moje pojme bila preveč politično razgreta. Se pravi, gre za zakon, Zakon o razvojnih delovnih mestih kot posebnih ciljno oblikovanih spodbudah za boljše plačilo visoko usposobljenih strokovnjakov, inženirjev in programerjev. To gre na nek način za to, da bomo lahko zagotovili večjo konkurenčnost Slovenije in to tudi predvideva koalicijska pogodba, če ste jo seveda prebrali. In tukaj računam, da bomo v letošnjem letu dosegli soglasje o konceptu, na nek način potem pripravili zakon in predvsem definirali vire.

V strateškem svetu za gospodarstvo smo govorili tudi o tako imenovanem boljšem okolju za rast slovenskih razvojnih podjetij, tako imenovanih start upov, skelapov in tako naprej. Moram reči, da sem s svojimi terenskimi obiski prav navdušen, kakšna podjetja v naši Sloveniji imamo, ki niso, bom rekel, medijsko izpostavljena, imajo pa rezultate take, da, bom rekel, je to skoraj nekaj nemogočega in vsi skupaj ugotavljajo, da imamo problem z v bistvu zelo plitkim kapitalskim trgom, če lahko temu tako rečem oziroma na področju tveganega kapitala v bistvu smo zelo slabi in tukaj moramo zadeve spremeniti. Zdaj seveda mi imamo, vsaj ko čitamo, Slovenci imamo 25 milijard depozitov v fizičnih osebah in tukaj je vprašanje, kako mogoče ljudem sploh v teh časih, ko veste kakšne obresti so na banki ali pa tako naprej, kako da ta denar lahko, ne vem, familije ga bolj oplemenitile. Treba je res narediti prave programe. Ne takšne kot so bili, kot smo se spomnite, v preteklosti so šli vlagati v NKBM, pa ne vem, v neke obveznice in potem so ves denar izgubili in seveda ljudje potem nimajo zaupanja do takih naložb. Tu moramo narediti en korak naprej.

Druga zadeva, ki je zelo pomembna in moram reči, da smo naredili nekaj korakov, je lesarska panoga. Postaja zopet ponovno pomembna in strateška v Sloveniji. Z dodatnimi viri smo sofinancirali povečanje kapacitet v predelavo lesa. Skupaj smo namenili v letošnjem letu 40 milijonov evrov. 28 milijonov v okviru načrta za okrevanje, dodatno 10 milijonov pa je iz Sklada za podnebne spremembe ter tu smo našli še 2 milijona evrov, ki smo jih tudi razpisali za mikropodjetja, kar pomeni skoraj 100 milijonov evrov novih investicij na področju lesa. Ponovno smo oživeli sistemski prestop razvoja celotne gozdnega lesne verige z vzpostavitvijo delovne skupine Gozd les, ki je sedaj sestavljena iz predstavnikov relevantnih deležnikov, delovna skupina bo pomagala pa pri reševanju aktualnih izzivov gozdno lesne panoge. Seveda ostajajo še velike rezerve, ki pa jih želimo s sistematičnim delom, predvsem pa v kontekstu prehoda v podnebno nevtralno družbo tudi aktivirati.

Z ministrico za zunanje zadeve sva na novo oblikovala Svet za internacionalizacijo, kjer bo fokus predvsem na iskanje priložnosti na novih trgih. Na ministrstvu delamo strategijo internacionalizacije in identifikacije perspektivnih trgov. To ni samo evropski trg.

Moram reči, da bomo ohranili tudi slovenski paviljon v Dubaju, kjer bomo v sklopu novega Expo City Dubai razvili predstavništva slovenskega gospodarstva. Pospešeno pa smo s lotili tudi Expa Osaka, ki bo leta 2025 na Japonskem. S tem se bomo lotili tudi priprave ukrepov za večjo privlačnost Slovenije za globalne talente. Praktično vse panoge se sooča s pomanjkanjem delovne sile. V ta namen smo v sodelovanju z drugimi resorji pristopili k prenovi modela zaposlovanja tujcev. Ravno pred dnevi smo Ministrstvu za javno upravo poslali naše predloge za odpravo ozkih grl v administrativnih postopkih. V pripravi imamo tudi zakon, ki določa fast track, to je poseben postopek za zaposlovanje visoko tehnoloških kadrov po principu, da je dovoljenje za delo in prebivanje v Republiki Sloveniji začasno izdano takoj po vložitvi popolne vloge, upravni organi pa imajo na to čas, da vloge v določenem roku pregledajo, odobrijo ali pa v primeru tveganj prekličejo začasno dovoljenje. S tem bi seveda na takšen način bi vse te administrativne ovire na nek način odmaknili, ljudje bi lahko začeli delati in če je vse v redu, bi tudi to delo nadaljevali.

še nekaj smo naredili z gospo Alenko Bratušek oziroma z gospodom Kumrom, smo včeraj tudi na Vladi sprejeli zakon za izboljšanje naše letalske povezljivosti. Tukaj smo zadnji, Slovenija je zadnja v Evropi, kar se tiče letalske povezljivosti, zato smo pač sprejeli včeraj že zakon na Vladi, ki prinaša ciljne spodbude za povezanost Slovenije s ključnimi letališči v Sloveniji. To moramo najprej interventno narediti, potem pa se moramo odločiti kako bomo sistemsko reševali to situacijo, zato da bodo gospodarstvu, ljudem, na koncu koncev tudi športnikom, omogočili boljše možnosti potovanja, ker zdaj je to res zelo, zelo slabo.

Moram se dotakniti tudi nekaj razvojnih virov. Dejstvo je, da imamo dva velika izziva. Evropa izgublja svojo konkurenčnost v primerjavi z drugimi deli sveta. Na drugi strani imamo leta od leta 2030 tudi vrsto zahtevnih ciljev. Prepričan sem, da smo lahko uspešni, če bomo gospodarstvo pri tem preporodu podprli z zadostnimi razvojnimi viri namenjeni tako mikro, majhnim, srednjim in velikim podjetjem. Pred tednom, če ste spremljali, se je v Evropi v ospredje pozornosti pojavila ameriška IRA, torej zakon o zmanjšanju inflacije, ki prinaša novo generacijo naložb in spodbude spodbud ameriškim industrijam. In tukaj pa moram reči, da se strinjam z izjavo francoskega ministra, še več, jo absolutno podpiram, in to je minister za gospodarstvo Bruno Lemera, da je edini odgovor za ameriško IRO, evropska IRA. Zato podpiram idejo oblikovanja novega sklada za suverenost, hkrati pa mislim, da moramo dodati nove skupne evropske vire s katerimi bomo podprli evropske in tudi slovensko industrijo.

Na ministrstvu delamo tudi koncept o skladu za energetsko tehnološko prenovo gospodarstva, kjer bo potrebno sprejeti seveda težke politične odločitve po novem, ker se bo morala država za neka milijone zadolžiti, vendar bi s tem naredili en sklad, ki bi v smislu povratnih virov lahko pomagal našemu gospodarstvu. Mi imamo v naslednjih letih, spoštovani in spoštovane, počrpane možnosti za podporo investicij podjetjem. Skoraj vsakodnevno na nek način prejmemo nova vprašanja o možnostih pobud za ambiciozne načrte. Mi smo na čelu s predsednikom Vlade podprli iniciativo Gremo, to je Green Mobility, ki bo slovenski avtomobilski industriji omogočal moderniziranje ob sočasnem prestrukturiranju evropske svetovne industrije. Tukaj gre za več kot 400 slovenskih podjetij, ki so bile zmožne se usesti skupaj in razvijati, to elektrifikacijo in mislim, da je to velika priložnost za Slovenijo in zato se je Vlada na čelu z gospodom Golobom odločila, da pomagamo oziroma podpremo iniciativo Gremo. Eno stvar moram reči. Mi stojimo na pragu velikih tehnoloških prebojev in pri tem moramo uporabiti primer iz vesolja. Slovenija je v zadnjih nekaj letih vzpostavila, mogoče je to premalo v javnosti znano, impresiven ekosistem podjetij aktivnih v programih evropske vesoljske industrije. Naša Vlada je seveda podvojila vplačila v programe ESA, s tem pa je seveda, ko smo mi podvojili, ampak to gre za par milijonov, da se razumemo, to niso neka velika sredstva, s tem pa, ko smo mi podvojili, smo tudi podvojili možnost slovenskih podjetij za razvoj produkta in storitev v vesolju. In kaj se je iz tega naredilo? Samo en primer vam bi rad povedal. Naše podjetje Sinergise je za to decembra z Evropsko komisijo podpisalo 25 milijonov evrov vredno pogodbo na podlagi dosedanjega dela za opazovanje Zemlje, in to je samo eden od takih primerov. Drugače je ta kompletna pogodba je bila vredna 150 milijonov in naše podjetje, slovensko je dobilo od tega 25 milijonov evrov in to smo mi tudi zelo aktivno sodelovali. Mi moramo z vso to zakonodajo seveda ustvariti boljše poslovno okolje, zato se bomo lotili Zakona o gospodarskih družbah na podlagi usklajenih izhodišč. Zmanjšati moramo, pa naj se to sliši še kako, bom rekel, že malo bolj kot floskula te administrativne ovire, izboljšati moramo učinkovitost postopkov tudi na našem ministrstvu, in če bomo podjetjem tudi z vsemi temi spodbudami omogočili pospešeno transformacijo do energetske, tehnološke, itn., do digitalne, potem bomo lahko prišli do večje učinkovitosti, predvsem do večje učinkovito vloženega denarja, znanja in s tem posledično bomo prišli tudi do večje dodane vrednosti.

In mi moramo uveljaviti tudi nov pogled na socialno ekonomska razmerja. Veste, mi moramo, za moje pojme, to primitivno logiko 19. stoletja malo dati na stran, kjer imamo na eni strani tako imenovane grde za kapitaliste, na drugi strani pa tako imenovane lene delavce. Tega ni več. Uveljaviti moramo v bistvu partnerstvo med podjetniki, delavci in okoljem, ker bomo razumeli, da ni uspešnega podjetja brez zadovoljnih delavcev in trajnostnega vpliva na okolje in da je na nek način tudi kapital na nek način mrtev brez dela in da je uspešno podjetje samo tisto, ki ima motivirane, zadovoljne zaposlene, hkrati pa tudi na nek način spoštovane delavce. In tukaj se moramo začeti pogovarjati. Preveč je kazanja s prstom na ene ali druge. V glavnem jaz zaupam slovenskemu gospodarstvu. Moram reči, da sem ponosen, da sem deležen tega zaupanja, tudi mogoče malo nazaj, ampak kot sem že pred pol leta povedal, da smo vsi skupaj mi v istem čolnu in če bomo veslali v isto smer, potem bo ta Slovenija uspešna.

S tem prehajam na drugi steber, to je turizem. V turizmu je naš ključni izziv, dodana vrednost. Vse strukturne težave turizma, predvsem pomanjkanje kadrov in veliko nizko plačanega dela izhaja ravno iz ravno iz tega, zato na ministrstvu delamo na uresničevanju zastavljene turistične strategije, ki je bila sprejeta pred mojim prihodom in je zelo dobra. Je ciljno usmerjena v povečanje dodane vrednosti, s tem pa bolj v kakovostne storitve, v trajnostni vpliv turizma, predvsem pa v ta avtentična doživetja v Sloveniji. Višjo dodano vrednost nam omogoča dejstvo, da smo država z izjemno, izjemno lepimi naravnimi in kulturnimi danostmi. V bistvu smo Slovenija pionirji na področju trajnostnega razvoja. Večkrat smo označeni za eno najbolj trajnostnih destinacij na svetu, hkrati pa smo velesila vina in kulinarike z izjemnimi potenciali, izjemnim potencialom Outdoor doživetje. Ves ta miks nam omogoča nagovarjanje seveda zahtevnejših gostov, ne več turizma in več turistov, ampak boljša ponudba za višjo ceno. To je, bom rekel, na nek način želja naših turistov, zato bi v zadnjih šestih mesecih izpostavil tri ključne aktivnosti, ki smo jih naredili in so seveda vse usmerjene k višji dodani vrednosti. Takoj ko smo vstopili na Kotnikovo 5 sem bil soočen z izzivom, da je razpis za modernizacijo gorskih centrov prišlo veliko kakovostnih projekt projektov, vendar za vse ni bilo dovolj denarja. Zato smo skupaj z ministrom Jevškom in gospo Alenko Bratušek oziroma Kumrom zagotovili dodatnih 20 milijonov sredstev in podprli vse projekte, ki so izpolnjevali pogoje razpisa v skupni vrednosti 63,4 milijone evrov. Tik pred novim letom se je iztekel rok za oddajo projektov na velikem 69 milijonskem razpisu za izgradnjo in obnovo turističnih nastanitev višje kakovosti. To je skupaj še z enim ukrepom iz sklopa React. Gre za največja vlaganja v turistične kapacitete v zadnjem desetletju. Še enkrat bom rekel, to je bilo tudi prej že pripravljeno. Saj to je jasno, ampak zadeve moraš nadaljevati. In prejeli smo do danes 99 projektov. Zdaj se pa pač bo to procesiralo. In na novo smo izdali razpis za vlaganja v javno turistično infrastrukturo, kjer smo v višini 10 milijonov evrov, to je bil že razpis, se jaz prišel, pa smo ga mogli zaradi nedoseganja mejnikov, smo ga umaknili in pripravili nov razpis, kjer v bistvu smo jasno sledili Evropski komisiji in mejnikom, ki so nam jih dali. Mimogrede, omenil sem vlaganje v naša smučišča. Zdaj jaz upam, da bo čim prej malo snega padlo, da nam bo tu malo tudi gospod Bog naklonjen, predvsem pa našim smučiščem. Za obnovo žičniške infrastrukture in dodatnimi programi, te preoblikujemo v celotne gorske centre. Odprto je pa seveda vprašanje Kanina kot našega najvišjega visokogorskega smučišča z res močno zastarelo žičniško infrastrukturo. Jaz sem si šel to pogledat zakaj pač Kanin v infrastrukturo. Jaz sem si šel to pogledat, zakaj pač Kanin ni prišel, ni mogel priti do sredstev. Nam je sedaj in občini in vsem je jasno zakaj ne, zato smo se na ministrstvu odločili, da bomo šli v poseben zakon. Da bomo z večletnimi vlaganji v obnovo v javno žičniško infrastrukturo lahko zadeve spremenili. Lahko pa povem tudi to, da smo tik pred novim letom rešili še en problem, ki ni bil rešen vrsto let, da smo financirali iz Ministrstva za gospodarstvo avtomatsko sprožanje snežnih plazov na Kaninu. S tem smo občini Bovec omogočili nadaljnje obratovanje smučišča, predvsem pa smo s tem v bistvu naredili konec lahko s smrtno nevarnim ročnim sproženjem snežnih plazov, ki je bil tu prisoten. Jaz sem to pogledal, mislim, hvala bogu, da se nobenemu do sedaj ni nič kaj takega naredil. Nekaj podatkov, jaz mislim, da je prav, zaradi naših turistov, da damo nekaj podatkov. Letos smo dosegli ravno obiska izenačitev iz leta 2019. Medklic, javno povem, boni so bili ena boljših stvar za naš turizem, ne, da smo samo ekonomsko rešili turistično gospodarstvo, mi smo, zaradi bonov Slovenci spoznali majhne kraje, ki jih prej sploh nismo spoznali in to se mi zdi mogoče celo še bolj pomembno. Slovenijo je obiskalo 5,6 milijonov turistov. Ustvarjenih je bilo 14, skoraj 15 milijonov nočitev. 65 % turistov je bilo iz tujine. Beležimo tudi dvig prilive iz naslova izvoza turističnih potovanj, dvig dodane vrednosti v ožje turistični dejavnosti in zmanjšanje sezonskosti, če temu lahko tako rečem, torej, usmeritve čez celo leto, kar je zelo pomembno. Turizem bolje posluje. Seveda ima težave z energijo, tako kot vsa gospodarstvo tudi vojna v Ukrajini ne koristi, ampak zaenkrat smo na pravi poti. Z izvedbenimi spodbudami, ki sem jih prej naštel smo na pragu zelo intenzivnih naložb v turizem, v nastanitve, v smučišča, v njihovo preoblikovanje v tako imenovane gorske centre in javno turistično infrastrukturo. Ob tem pa moram reči, da je Slovenija / nerazumljivo/ Planet uvrstil na peto mesto med desetimi najbolj priporočenimi državami za obisk. V okviru skupne nominacije STO in MGRT pa je Bohinj izbran za best travel village. Moramo se kdaj znati pohvaliti, predvsem pa moramo mi poslanci tudi vedeti kaj v Sloveniji sploh imamo. Saj vem, da vsi vemo, ampak tudi zaradi javnosti.

Ena od najpomembnejših nalog je seveda priprava akcijskega načrta za uresničevanje strategije slovenskega turizma. V ta namen bomo oblikovali, jaz vem, da govorim o teh skupinah pa ono, ampak enostavno tudi drugače ne gre, medresorsko skupino. Tudi tukaj imamo zastavljeno sodelovanje z vsemi deležniki za izvedbo delavnic za vzpostavitev modela upravljanja turističnih destinacij. Tudi sam turizem dela močno na digitalni preobrazbi z oblikovanjem nacionalnega informacijskega središča. Osnovni strateški cilj pa je doseganje jasnih koristi za turistični sektor in predvsem njegovo dodano vrednost skozi proces te digitalne preobrazbe. Turizem je seveda močen dejavnik naše mednarodne vpetosti. Na to temo, ob številnih aktivnosti le trije poudarki. Slovenija bo predvidoma, sedaj v kratkem bomo vložili kandidaturo za gostiteljico globalnega turističnega vrha za mlade v letu 2024 v sodelovanju s Svetovno turistično organizacijo. To smo takrat na Dnevi turizma se pogovarjali na Bledu. Te dni smo začeli aktivnosti za vključitev turizma v Projekt evropske prestolnice kulture v obeh Goricah v letu 2025. Močno smo vpeti tudi v Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo Slovenija častna gostja in to seveda odpira priložnosti za širšo promocijo Slovenije in še na nek način boljše sodelovanje. Mi delamo tudi spremembe zakonodaje, delamo na Zakonu o spodbujanju razvoja turizma, s katerim bomo uveljavili več sprememb potrebnih za izvrševanje nove turistične strategije tako v organizacijah kot v vsebinah in Zakonu o gostinstvu, da pridemo do sodobnejšega pravnega okvira za delovanje našega gostinstva.

No, in zdaj bi se rad še dotaknil ene stvari, ki se jo v pred šestimi meseci niso, pa sem jo zdaj šele bolj spoznal. Kobilarna Lipica, mi smo v končnici, pripravi prenovljenega zakona. Kot sem že rekel, se pred šestimi meseci sploh nisem omenil na hearingu, Lipica, sem šel gledat, mi pa smo se v teh mesecih začeli intenzivno ukvarjati s tem, da Lipico razvijemo v enega od nosilnih nacionalnih turističnih biserov z zglednim varovanjem narave, kulturne dediščine, vse okoli lipicanca, klasične jahalne šole in dediščine. In to se mi zdi ključno. Jaz zadnjič, ko sem se pripeljal, ko smo imeli strateški svet za gospodarstvo v Lipici, ko je sonce posijalo tiste bele ograje, ko so lipicanci prileteli, tam so igrali golf, mislim, takih pogledov ni veliko na svetu in to mogoče premalo, premalo cenimo. Mi vemo, kaj je treba v Lipici še narediti, kar se tiče seveda konja in tako naprej, sploh ni nobene debate, tradicije, narave in tako naprej. V Lipici načrtujemo letos in v naslednjem letu ambiciozen program nadaljnje prenove. Letos obnova, program programske jahalnice, nato pristop k izgradnji osemenjevalnega središča, na komercialnem delu pa seveda nujna obnova bazena, ki je že, ne vem, 20 let zaprt, in hotela Klub. Tudi v Lipici smo k stvarnem seveda pristopili z vključevanjem vseh deležnikov, vodstva, zaposlenih, civilnih iniciativ, ki jih tudi dol, ki tudi dol so civilne iniciative in jih je treba seveda z vso resnostjo vzeti, stroke, predvsem pa lokalne skupnosti. Mislim, da imamo vse skupaj zdaj na nek način tako narejeno, no, saj to je ta hotel Klub, da lahko Lipico naredimo res en biser, ko bomo lahko marsikaterega na tem svetu pripeljali v našo Lipico. Tako da evo, to bi glede turizma, no.

Zdaj pa prehajam na za mene zelo pomemben segment, je šport, tretji steber novega ministra, najpomembnejša novost v našem delu bo to. Zdaj, kjerkoli sem bil v zadnjih šestih mesecih … Tole je samo slika, / pokaže zboru/ ko sem bil v Konjicah pred, mislim, da mesecem dni, to je bil spomin na prvo uradno tekmo državne košarkarske ekipe Slovenije in Hrvaške. Prišli so vsi igralci, čeprav so že vsi malo bolj sivi. Tako da mislim, da je bilo res lepo. In samo zanimivost, takrat je bil predsednik Peterle in je prišel na tekmo in speaker je povedal, da je prišel predsednik, govorim v luči zdaj, ker smo seveda zeleni in tako naprej, je prišel predsednik Vlade s štopom na tekmo v Konjice. To se verjetno danes ne more več narediti, ampak okej. Tako da kjerkoli sem v šestih mesecih bil, povsod v Sloveniji, Slovenijo poznamo kot, poznajo kot majhno državo, ampak globalno športno velesilo, saj vsi, ki imajo šport spremljate, veste, kakšne rezultate naši športniki delajo in kakšne planetarne zvezde so naši vrhunski športniki. In ga imamo tudi zelo tule zdaj med nami in takoj, ko se pogovarjamo, ko te, ko lahko operiraš z imeni in ko rečeš, ne vem pa, da ne bom zdaj, ampak Primož Roglič, Pogačar, Dončić, Dragić, Garnbret, Prevci, Bogataji, teh imen je, mislim, nemogoče, rokometaši, košarkaši, lahko bi našteval po mojem še enih 15 minut. In, dragi moji, to so najboljši promotorji naše Slovenije, to so promotorji, o katerih govori cel svet. In kar je najbolj pomembno, to so promotorji in ljudje, ki znajo Slovenijo združiti, ki je preveč razdeljena. Boljšega zgleda kot so slovenski športniki, si skoraj ne znamo predstavljati, in temu zgledu bomo sledili tudi na vseh področjih našega dela. Odločitev, da šport prvič v zgodovini naše države povežemo z gospodarstvom in turizmom, je za moje pojme prelomna, in jo jaz osebno in naša ekipa razumemo kot izziv za in odlično priložnost za nadaljnji razvoj in utrditev Slovenije med najuspešnejšimi državami. Če ne bomo športu pomagali, ne bo Garnbretov, Prevcev, itn., in zato je naša naloga, da športu počasi vrnemo tisto, kar je šport Sloveniji dal. Šport je dejavnost, ki ima za enega temeljnih ciljev boljšo kakovost življenja in s tem seveda vpliva na boljše počutje vseh udeleženih, je pravi generator pozitivnih izkušenj in kakovostnega razvoja človeka in seveda celotne družbe. Šport je pomemben dejavnik celovitega razvoja otrok in mladine. Šport nudi prostor, ki je medij, na nek način socialne vključenosti tako znotraj generacijske kot medgeneracijske vključenosti in seveda sodelovanja. Šport je tudi močan stimulans nacionalne identitete. To ne smemo pozabiti, in pritrjuje

sposobnosti, da Slovenke in Slovenci zmoremo in znamo tudi v tej globalni konkurenci narediti neizmerne korake naprej. Skoraj neverjetno število slovenskih športnikov in ekip, in športnikov posameznikov dosega in je že doseglo vrhunske uspehe v skrajno zaostreni mednarodni konkurenci in naši športniki glede na kakšne rezultate dela in kakšne pogoje imajo, so res za moje pojme fenomenil. Srečko Katanec bi rekel kapo dol. Zaradi navedenega je šport močen promotor države, nacionalne identitete in našega gospodarstva, tudi veliko slovenskih športnih funkcionarjev, to ne smemo pozabiti, je članov najvišjih evropskih in svetovnih športnih združenj in /nerazumljivo/. Odličen vzor ali pa vzornik je predsednik UEFE. Gospod Aleksander Čeferin, ki ima zdajle relekcijo, in tudi to Slovenci, ne glede na vse ne smemo pozabiti, 55 držav, nogometnih, lejte kaj je nogomet, je že zdaj podprlo Slovenca za to, ne prestižno, to pomembno organizacijo in taki ljudje lahko v Sloveniji zelo veliko pomagajo.

Šport je pomembna gospodarska dejavnost, ki pa pri nas trenutno predstavlja oziroma ustvari 1,6 % GDP, v športu pa je zaposlenih 2,5 aktivnega prebivalstva. V Sloveniji 84 % izdatkov za šport predstavljajo zasebni izdatki in 16, predvsem samo 16 % izdatkov za področje športa je javnih, to pomeni, da vsak javni evro, ki ga država ali pa lokalne skupnosti namenijo za šport, spodbudi ali pa da več kot 5 evrov zasebne porabe. Športna dejavnost ne predstavlja le fizične aktivnosti in pozitivnega vpliva na zdravje posameznika, ampak predstavlja tudi pomembno vlogo za lokalno, nacionalno in globalno gospodarstvo. V zahodnem svetu in v Evropski uniji predstavlja šport in športna industrija in z njo povezane vse te tako imenovane aktivnosti, gonilo razvoja evropske družbe in eden močnejših šport stebrov v tem segmentu je tudi seveda športni turizem. Kakovostna ponudba športa in s športom povezanih vsebin danes predstavlja tudi pri nas seveda velik motiv za prihod turistov, ki želijo med oddihom aktivno preživljati prosti čas, obiskati neko športno prireditev, se udeležiti treningov oziroma priprav ter obiskati športne znamenitosti, predvsem pa se poistoveti z našimi, bom rekel, globalnimi promotorji, našimi športniki. Med pomembnimi prioritetami razvoja turizma v Sloveniji v naslednjih letih je zato prav, da razvoj in trženje športnega turizma namenimo bistveno več sredstev, prioriteto pa bomo spodbujali najprej športni turizem za posameznike, družine in skupine, na primer pohodništvo, kolesarjenje, itn., plezanje. Športne dogodke kjer vključuje podporo organizaciji športnih prireditev in uporaba športnih destinacij za organizacijo, priprave športnikov. Vi veste, da na Roglo, itn., prihajajo pomembni klubi iz sveta na priprave in to je treba na nek način spodbujati še naprej. Da pa lahko ljudem ponudimo te kakovostne vsebine in sledimo trendom umeščanja športa med glavne turistične motive, smo si najprej na področju športa med glavne turistične motive smo si najprej na področju športne infrastrukture in površin za šport v naravi zastavili štiri nujno pomembne cilje. Najprej, vi veste, da imamo Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo. To je bil, mislim, da je bil poslanski zakon, je bil podpisan Lisec, bomo zagotovili neposredno vlaganje proračunskih sredstev v športno infrastrukturo. Drugo, strateško in vsebinsko bomo uskladili vzpostavitev mreže športnih objektov in površin za šport v naravi v skladu s potrebami razvoja aktivnih zelenih turističnih destinacij. Proučili bomo smotrnost vzpostavitve sistema, tukaj bi vendarle rad dal malo več poudarka, sistema davčnih olajšav za investitorje v športno infrastrukturo in opremo. Jaz vem, da bo to težka naloga, ampak se mi zdi, da lahko s tem na nek način pomagamo športu in država nima bistveno, nič manj zaradi tega. Na področju izgradnje in prenove športne infrastrukture bomo sledili željam in ugotavljanjem, potrebam športnih organizacij, tukaj bodo imele športne organizacije glavno besedo, in sistemu olimpijskih športnih centrov. To bomo naredili v dogovoru z Olimpijskim komitejem in z zvezami in se mi zdi, da poleg, ne vem, naše Planice, nordijskega centra v Planici in tako naprej, si ta država zasluži še ene dva, tri ali pa štiri centre, ki jih je treba na nek način sfinancirati. Strateško in vsebinsko bomo uskladili vzpostavitev mreže športnih objektov in površin za šport v naravi s potrebami aktivnih in zelenih turističnih destinacij. Izzive imamo, spoštovani, tudi na organizaciji športnih dogodkov, sploh organizatorji veliki, sploh na organizaciji velikih mednarodnih športnih prireditev. Pri nas se seveda srečujemo, vsaj jaz sem zdaj v zadnjem času to videl, z izrednimi, resnimi izzivi, od sistemskih, finančnih, kadrovskih in pa seveda tudi infrastrukturnih. Ponosni smo lahko seveda na vse, ki so jih že uspešno premagali, bom rekel, vse te težave in v Sloveniji pripeljali vrhunske spektakle, športne spektakle od katerih smo imeli vsi, vsi veliki plus, na primer svetovni pokal v Planici, svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki, Pokal Vitranc v Kranjski Gori, Zlata lisica v Mariboru, zdaj žal prestavljena v Kranjski Gori, ampak smo jo obdržali v Sloveniji, Svetovni pokal v gorskem kolesarstvu v Mariboru, Ultratrail Slovenije v Vipavski dolini in lahko bi še našteval, ampak sem omenil samo nekatere. Ob tem pa seveda želim opozoriti, da so bile zaradi zavedanja pomena velikih športnih tekmovanj za razvoj Slovenije neposredno tudi z vladno finančno pomočjo podprte pomembne športne prireditve, ki so se odvijale v zadnje pol leta, na primer odbojka, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo v rokometu za ženske. In vam moram povedati, da so imele vse pozitivne učinke, ne samo na promocijo Slovenije kot odlične turistične destinacije, temveč tudi, moram reči, da lahko imamo konkretne izmerljive gospodarske učinke. Zato bomo prav na tem organizatorjem, in to je tudi dogovor, v prihodnje približali z oblikovanjem sistemskega stebra za načrtovanje in sofinanciranje organizacije velikih športnih prireditev, zato da bodo že v sami prijavi športne zveze vedele s kakšnim denarjem lahko operirajo in tu bomo s celovitim in sistemskim pristopom in s pomočjo Slovenske turistične organizacije in Spirita Slovenijo uvrstili med države, ki športnemu turistu ponuja odlične produkte športnega turizma, slovenskemu gospodarstvu priložnost za preboj na tuje trge. Naš cilj je, da je Slovenija še naprej prepoznavna kot odlična organizatorica, ki je v veliki meri narejena na volonterstvu posameznikov, ki delajo te velike prireditve in da je Slovenija pobudnica vrhunsko športnih turističnih dogodkov na tem delu našega sveta. V tem mandatu bomo nadalje še bolj jasno definirali pomen sodelovanja športa, gospodarstva in turizma, na nek način jih bomo še bolj povezali med sabo. Na primer lahko navedem projekcijo prihodkov štirih destinacij, ko imamo že na nek način to izračunan Bled, Kranjska Gora, Radovljica in Bohinj v okviru svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici. Skupen priliv na lokalno gospodarstvo na osnovi nočitev, ki bodo, in turističnih taks in izven sezonske porabe ocenjene več kot 31 milijonov evrov in če take zadeve ne izkoristimo, potem ne vem kaj bomo na nek način izkoristili. Slovenija ima na področju športnega turizma res ogromno potenciala tako v naravnih danostih, predvsem v ljudeh, v svojih vrhunskih športnikov in šport uspe, kar je najbolj pomembno tudi za mene, združiti praktično vse. Na področju športnega turizma pa lahko izkoristimo vse tiste potenciale, ki mogoče danes še malo spijo. V tem vidim ključno vlogo našega ministrstva in posvetovalnih teles, ki jih bomo s ciljem tesnega in najboljšega sodelovanja z vsemi ključnimi deležniki v športu in turizmu vzpostavili takoj. Organizirali bomo smotrno načrtovanje in uveljavljanje koncepta tržne znamke zelenih športnih prireditev v Sloveniji. Dvigniti moramo prepoznavnost Slovenije v enotno podobo športnikov, ki nastopajo na mednarodnih tekmovanjih moramo pa povezati in tržiti kakovostno športno infrastrukturo z organizacijo priprav športnikov iz drugih držav. Na področju športa bomo ključne naloge naredili takole. Takojšen pristop k oblikovanju novega nacionalnega programa za šport do leta 2033 spet v sodelovanju z vsemi deležniki. Na tej podlagi pa bomo tudi prilagodili zakonske, podzakonske in druge dokumente. Za realizacijo ciljev z našo ekipo mi že delamo, da bomo v štirih letih dosegli podvojitev javnega denarja za šport. Brez denarja ni dobrega športa. Nujno je povečanje proračuna za šport znotraj državnega proračuna tudi z interventnimi sredstvi in z različnimi mehanizmi prerazporejanja neposrednih izdatkov iz proračuna. Ponovno bomo opravili širšo družbeno razpravo o možnostih za prerazporejanje denarja iz davkov od srečke, če se spomnite in pobranih sredstev, koncesijskih dajatev in drugih možnosti. Denar mora priti v prave roke. Smo pa pripravljeni tudi se pogovarjati o oblikovanju tako imenovanega športnega evra oziroma namenskega denarja za šport. Kultura ga ima, cesta ga ima, ne vem zakaj ga ne bi imel tudi šport. Povečanje sredstev želimo učinkovito uporabiti za programe z visokimi učinki, torej, tako močen vpliv na zdravje in preventivo in družbeno vključenost je zelo pomemben. Na primer program v zdrav življenjski slog za osnovne šole, za mlade, za šport, za srednje šole. To se mi zdi, da so prave stvari, na katere moramo naše aktivnosti peljati naprej. Po več kot dveh letih pandemije, gospe in gospodje, namreč zaskrbljeno spremljamo rezultate športno vzgojnega kartona. Poslabšale so se gibalne sposobnosti naših otrok, najbolj vzdržljivost in koordinacija. Delež otrok z debelostjo se je povečal za 30 odstotkov, zato si bomo seveda skupaj z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje prizadevali za in da bomo otroke malo umaknili od teh telefonov in tako naprej. Zagotoviti je treba eno uro športa in gibanja za vse otroke na dan v osnovnih šolah, uvedbo ustrezno izobraževalnega kadra za delo tudi v nižjih razredih osnovne šole. Medklic, če ima lahko v prvih letih učiteljico za angleščino in je prav, ne vem, zakaj ne bi imeli tudi učitelji učitelja za športno vzgojo, ki zna in ve kako se je treba ukvarjati v osnovi, v začetku z otrokovim, bom rekel, otrokovim športom. Povečanje števila ur športa in gibanja, predvsem na ravni srednješolskega poklicnega izobraževanja, uvedbo športa kot obvezne vsebine študijskih programov prvih letnikov in drugih kredit in drugih kreditno ovrednotenih ob študijskih in drugih športno rekreativnih programov študentk in študentov. Jaz vem, da ni popularno pri študentih, ampak vseeno, šport je več kot samo šport. Tako da, vzpostaviti moramo sistem, sistemske pogoje za širitev programa na raven srednješolskega in visokošolskega izobraževanja in s tem omogočiti spreminjanje in ugotavljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v celotni izobraževalni vertikali. Rezultati našega vrhunskega športa, sem naštel, ti rezultati pa seveda ne pridejo sam po sebi, so rezultati večletnega dela, dobrega športnega ekosistema v šoli, to sem malo prej razlagal lokalni skupnosti, do nacionalne organiziranosti športa. Ti rezultati morajo biti spodbuda, da rešimo tudi preostale sive lise in probleme. Zato bomo skrbeli in zahtevali dosledno uveljavljanje statusnih pravic športnikov in športnic. Postopno želimo povečati število vrhunskih športnikov, zaposlenih v javni upravi. Jaz imam tukaj zdaj, koliko jih je zaposlenih v vojski, policiji, FURS-u in tako naprej. Namreč ni sprejemljivo, da zaradi predolge čakalne vrste na tem področju izgubljamo vrhunske športnike. Vzpostaviti moramo pogoje za razvoj dvojne kariere vrhunskih športnikov, vzpostaviti moramo sistemske pogoje za razvoj kariere trenerjev, vrhunskih športnikov in vrhunskih športnih ekip tako z vidika pridobivanja sodobnih znanj kot tudi z vidika možnosti zaposlovanja. In nadaljevati, nadgrajevati moramo program nacionalnih panožnih športnih šol, sistemsko podpreti razvoj in vzpostavitev občinskih panožnih športnih šol ter s tem zagotoviti kakovostno in varno delo z mladimi, z mladimi športniki. Zakaj to tako berem? To niso moje izmišljotine, to je delo ljudi, ki se dnevno ukvarjajo s športom. In naša naloga je, da na ministrstvu vse te zadeve na nek način naslovimo in jih tudi naredimo. In jaz bom upal priti v roku enega leta pred vas in veliko teh stvari bomo tudi spremenili. Podpreti nameravamo delovanje Nacionalnega olimpijskega inštituta, katerega glavna naloga je zagotavljanje celovite podpore športnicam in športnikom v procesu razvoja uspešnosti in proučili bomo seveda možnost implementacije sistema davčnih olajšav za investitorje v športne klube ter modele preglednega vodenja in upravljanja takih športnih klubov. Tudi na tem področju moramo narediti en korak naprej in se ne bati, ne vem, raznih razprav Slovenija ne bi bila takšna športna velesila, če šport ne bi bil naš res način življenja. Saj veste, ko se vozimo na morje poleti, tudi če tablice na avtomobilu ne vidiš, vidiš pa zadaj kolo, ki se, ali pa na streh kolo, se pravi, ljudje smo, Slovenci smo športni narod, zato moramo vzpostaviti pogoje za promocijo športa in gibanja in ozaveščanje vsakega posameznika v športu kot pomemben del slovenske družbe. Vzpostaviti moramo pogoje za povezanost zdravstvenih institucij in športnih organizacij pri uveljavljanju gibalne dejavnosti, nadaljevati moramo s podporo za razvoj programa prostočasne športne vzgoje otrok in mladine tako v okviru izobraževalne vertikale kakor tudi v okviru društvene organiziranosti športa. Spodbuditi pa moramo tudi sistemsko medgeneracijsko sodelovanje tudi v slovenskem športu. Pa tudi na področju integritete, integritete je kar nekaj izzivov. Potrebno je seveda nasloviti vprašanje prirejanja izidov. Mislim, da je bilo tu v preteklosti tudi kar nekaj težav na teh športnih tekmovanjih in tako naprej, pogovoriti se moramo tudi o integriteti v športu.

V glavnem jaz in naša ekipa, tako kot smo naredili z gospodarstvom in s turizmom, mi bomo naredili v naslednjih mesecih pogovore z vsemi športnimi zvezami. Jaz kot minister bom vse športne zveze, ne samo tiste najbolj popularne ta moment, odbojka in košarka, tudi tiste, ki ta moment mogoče niso tako popularni, nimajo rezultatov, jih bomo obiskali, s tem se bomo seznanili, z res pravimi problemi. In na podlagi pogovorov, sodelovanj in tako naprej reševali tudi ta naslovljena vprašanja, ki so mi jih seveda pripravili ljudje, ki se ukvarjajo s športom. Jaz danes o športu vem marsikaj, ne vem pa, kaj je znotraj in kje so glavni problemi, sem pa pripravljen seveda poslušati in športu pomagati. In nekateri so že ugotovili, da smo na ministrstvu odprti in sprejmemo vse dobre pobude. Spoštovane poslanke in poslanci, jaz se opravičujem za malo daljši nagovor, vendar mislim, da si to gospodarstvo, turizem in šport na nek način tudi zasluži. Niso prazne besede. Mi smo kar nekaj stvari premaknili, ampak z dobrim sodelovanjem med nami verjamem, da nam bo uspelo še naprej. Povezano gospodarstvo, turizem in šport prinašajo sigurno sinergijske učinke. Verjamem, da lahko z dobrim akcijskim pristopom, z dobrim sodelovanjem, z jasnimi cilji dosežemo velike preboje, in jaz osebno in naša ekipa bomo naredili vse za nove zmage slovenskega gospodarstva, turizma in športa.

Hvala vam lepa in vesel bom vaših vprašanj.

Hvala lepa za vašo res obsežno predstavitev, ki je bila tudi časovno zelo zelo dolga, po vsej verjetnosti bo iz tega razloga mogoče malce manj vprašanj.

In sedaj dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja s področja pristojnosti gospodarstva, turizma in športa. Najprej bi rekla, da predlagam, da postavimo en sklop vprašanj, mogoče tri, pet, mislim, da jih predstavijo in potem bo kandidat odgovarjal, pa bi tako nadaljevali.

Tako da, prva želi besedo Suzana Lep Šimenko, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za dano besedo.

Spoštovani minister, lepo pozdravljeni.

Res ste bili zelo dolgi, jaz bom zagotovo bistveno krajša, ker imam zgolj nekaj vprašanj.

Sama ocenjujem, da je področje gospodarstva eno izmed ključnih področij v državi in po moji oceni bi moral biti minister za gospodarstvo druga oseba v sami Vladi Republike Slovenije, zato ker se zavedam, da je od dobro delujočega gospodarstva, ki pa seveda na nek način išče in bi naj imelo zaslombo v samem ministru za gospodarstvo, je odvisno vse ostalo, kako imamo izobraževanje, koliko imamo za pokojnine, koliko denarja imamo še dodatno za zdravstveni sistem in infrastrukturo, itn.

In zato mogoče moje prvo vprašanje. V naslednjem tednu je 53. svetovni gospodarski forum v Davosu. Predsednik Vlade je rekel, da na ta forum ne gre, se ga ne bo udeležil. Me zanima, zakaj se ga ne boste udeležili vi kot minister? Gre ministrica za zunanje zadeve, ampak meni osebno bi se zdelo bistveno primerneje, da bi bili to vi. Tam bo 52 voditeljev, več kot 600 najvišjih predstavnikov vodstev velikih podjetij in bi se mi morda zdelo prav, da bi na takšen dogodek, ki je seveda svetovnega obsega, izjemnega pomena, odšli vi kot minister.

Vemo, da je slovensko gospodarstvo izvozno naravnano. Sami ste omenili, da je ključna krepitev internacionalizacije, da temu dajete posebno pozornost, pa me zanima, ni pa bilo posebej rečeno, kateri bodo. Govorili ste o novih trgih, ni pa bilo rečeno kateri točno, pa me res zanima na katere nove trge boste kot minister oziroma ministrstvo dajali poudarek, katere so to države ali, ne vem, posamezna območja sveta. Potem, zdaj kakorkoli, s strani gospodarstva lahko slišimo zelo različne odzive glede na delo Vlade. Veliko vsega seveda ne spada pod resor Ministrstva za gospodarstvo, pravzaprav zelo malo zakonov, ki so ključni za delovanje gospodarstva in tako so tudi odzivi gospodarstva zelo različni. Številni ocenjujejo, da glede na trenutno situacijo, glede na dvig cen energentov je vsaka pomoč države dobrodošla, ampak da je bila premajhna oziroma je na nek način tudi včasih malo prepozna. Vemo, ker smo, seveda odvisni smo od drugih trgov, recimo predvsem od Nemčije, ki je že takorekoč v recesiji, da nas najverjetneje oziroma naše gospodarstvo ne čakajo najboljši časi v naslednjih mesecih. Napovedan je dvig minimalne plače, pa me zanima kakšno je vaše mnenje okoli tega dviga. Ga podpirate, ker lahko kar slišimo različne odzive na ta

Magnetogram je v pisanju...!!!

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Andrej Kosi, izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, lep pozdrav še z moje strani. Zahvala za prejšnji pozdrav na začetku.

Torej, ko sem vas poslušal, moram reči, da sem se kar z velikimi stvarmi tudi strinjal. Zelo pozdravljam vaš predlog glede periodičnega poročanja poslancem o delu ministrstva. Tudi podpiram vašo nasprotovanje zapiranju poštnih poslovalnic. Kajti vemo vsi tisti, ki živimo na podeželju kaj poštna poslovalnica pomeni enemu odročnem kraju predvsem za starejše ljudi, ki nimajo prevoza in tako naprej, ki niso še digitalno izobraženi. Tudi nekako vaše razmišljanje glede podpore turizmu, pomena turizma, pomena gospodarstva, kajti gospodarstvo vemo, da je uspešno gospodarstvo dejansko tudi temelj države in uspešno gospodarstvo, torej, država temelji na gospodarstvu in če bo gospodarstvo uspešno in bo tudi država uspešna.

Tudi pomena lesne industrije. Nedopustno je, da smo država bogata z lesom in na ta račun služijo druge države. In pa seveda, da pozdravljate tudi, kar je zelo redko slišati, da je tudi prejšnja Vlada delala dobro predvsem z boni turističnimi. In pa tudi, da ne razlikujete torej tudi kader, da dajete strokovnosti večji pomen kot neki politični usmerjenosti. Vsekakor bi pa dal eno vprašanje. In sicer, prav včeraj sem imel možnost slišati oziroma se pogovarjati z enim, ki se ukvarja s turizmom, torej, gostincem, ki ima na pomembni turistični lokaciji gostinski lokal s prenočišči in je dejal, da ima problem s kadrom, predvsem z natakarji. Torej, turizma ne bomo mogli razvijati, če ne bo kadra. Tudi gospodarstveniki tarnajo nad tem. Torej, kakšno imate vi mnenje oziroma kaj bi bilo potrebno storiti, kaj boste storili, da tega ne bi bilo? In pa, kakšno je vaše mnenje glede dodatnih obdavčitev normiranih espejev, kjer smo pač, kajti gospodarstvo ne pomeni samo velike tovarne, ampak tudi majhno in srednje gospodarstvo, tudi obrtniki in normiran espe pomeni predvsem to, da en obrtnik, ki dela od jutra do večera, da se ne ukvarja z birokracijo, ampak plača tisti normiran davek do tiste vsote, ki jo doseže. Zdaj smo to še dodatno obdavčili in se bojim, da bomo s tem povečali črni trg.

In pa tudi, na hiringu v maju ste dejali, da se boste zavzemali za pospešitev upravnih postopkov v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja. Sicer to ni vaš resor, ampak, kakšen je…, za pospešitev postopkov v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja. Sicer to ni vaš resor, ampak kakšen je vaš predlog. Kako bi lahko to pospešili, kajti vem, ker sem pač iz tega področja, da gospodarstveniki se z resno težavo ubadajo s tem in nekdo, ki bo vložil več milijonov evrov v neki gospodarski objekt, da mora čakati več mesecev ali pa celo leto, da dobi gradbeno dovoljenje, se ubada z birokracijo, je nedopustno. Sicer so tudi kadrovske težave, kar niste vi za to pristojni, tudi na upravnih enotah, itn., pa vendar bo tu potrebna neka prenova. Torej to zaenkrat, da ne bom predolg, pa hvala za odgovore in seveda vam želim uspešno delo, predvsem na to, da vam vse uspe to kar ste seveda pokazali in upam, da bo to res potem dobrobit za naše državljane in državljanke.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? Gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani minister in spet kandidat za ministra, gospod Matjaž Han. Najlepša hvala za vašo, moram reči, odlično predstavitev. Tudi vam bi dal čisto desetko in iskreno želim, da bi to, kar je prišlo iz vaših ust, pristalo v ušesih najprej vaših kolegic in kolegov ministrov, vključno s prvim ministrom, potem nam bo na koncu mandata bistveno boljše. In seveda želim, da to, kar ste povedali, pristane tudi v ušesih vseh 90. poslank in poslancev, vključno s prvo in enako med vsemi nami. Saj veste na kaj mislim, in da nikoli, morda tudi vam ne bi bilo postavljeno vprašanje ali pa zahteva, da razmišljate nekoliko manj kapitalistično, ker kapitalizem je preprosto gospodarsko družbena ureditev, ki temelji na pretežno zasebni lastnini in na trgu, na zakonitostih trga, in če smo že na Odboru za gospodarstvo, naš model, to je model Nove Slovenije, ki ga zagovarjamo, je socialno-tržni model gospodarstva. In najbolj sem vesel, ko obiskujemo gospodarstvenike ali pa gospodarske subjekte na terenu, sem najbolj vesel, ko direktorji pa lastniki pravijo, res iskreno moj ali pa naš največji kapital so ljudje in to midva oba veva, da to drži. Če se nekaj zgodi, da vam tudi nekaj milijonov vreden stroj odpove, greste na banko po kredit, kupite novega čez noč praktično, ni pa možno enostavno, sploh pa v današnjem času ne, čez noč dobiti dobrih kadrov.

Jaz sem vam hvaležen, gospod minister, da ste v teh mesecih, kot ste sami uvodoma povedali, rešili tudi nekaj odprtih vprašanj, odprtih projektov v nekaterih sem na nek način se videl tudi sam, pa ne zato, ker bi jih jaz vodil, ker jih ne smem, ampak sem res hvaležen. Kakšen je tu pa tam še ostal. V mislih imam enega, izjemno pomembnega, na obrobju Ljubljane. Ne bom ga imenoval, da mi ne bo kdo očital, da lobiram. To ne smem. Ampak veste, ko gre za 500 delovnih mest, za 500 delovnih mest, ko gre za 18-milijonsko investicijo in da država, seveda država pomaga, jasno in mora pomagati, vsaka država mora skrbeti za to, da je njeno gospodarstvo konkurenčno, v prvi vrsti seveda podjetje samo mora za lastno konkurenčnost skrbeti, ampak da takšna investicija ne dobi niti enega evra, po se mi pa trga srce, no. Verjamem, ker sem detektiral, da poznate ta primer, ampak pustiva zdaj.

Strinjam se z vami, gospod minister, ko, če sem prav razumel, da bi na ta odbor prišli občasno, ne vem, pol letno, ker bi dali neko poročilo o gospodarskih gibanjih v Sloveniji. To sicer dela Umar, ampak bi bilo fajn, da morda vsakega pol leta na tem odboru opravimo neko razpravo. Zadeve se preprosto na svetovnem trgu tako hitro menjavajo, da bi bilo to potrebno nekako analogno, kot je vaš kolega pred nekaj urami, dr. Jevšek povedal, da je pripravljen priti na pristojni odbor in poročati o dosežkih prizadevanj za skladnejši regionalni razvoj, ker bo on postal minister za, odgovoren za skladnejši regionalni razvoj in podobno, kot smo pred leti skupaj opozicija in koalicija sprejeli sklep, da kvartalno, zdaj polletno spremljamo črpanje evropskih sredstev. Jaz sem hvaležen, da Vlada nekaterim pomembnim predlogom Nove Slovenije sledi, žal le nekoliko prepozno. Mi smo, kolegice in kolegi, natančno pred enim mesecem, 13. decembra obravnavali Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, takrat sem v svoji razpravi povedal približno takole: če bi z regulacijo rešili MSP-je, torej mala in srednja podjetja, ne bi mi imeli 50, 60 tisoč vlog, zasipali Spirit, ampak bi se dejansko ukvarjali lahko z nekaj sto velikimi porabniki električne energije. Takrat nam je bilo povedano, da to ne gre in enostavno nismo bili uslišani. No, ko je pa potem zaropotalo tudi slovensko gospodarstvo, kar je kar resna zadeva, morda smo to, so nekateri spregledali, ker so bili božično novoletni prazniki, pa je potem Vlada sprejela uredbo zadnji dan oziroma 30. decembra, ki pa je praktično naredila ravno to. Seveda zdaj dobivamo z včerajšnjim datumom pisma gospodarskih združenj. Jaz verjamem, gospod minister, da se boste vi z njimi še naprej pogovarjali. kar pa je novo, pa verjamem in vam želim, da bi se tudi dogovorili. Strinjam se s predhodnikom, kolegom Andrejem, ki pravi, da je gospodarstvo izjemno pomembno. To ves čas tudi ponavljam. Če nam pade gospodarstvo, potem nam padejo tudi drugi podsistemi. Podobno smo imeli, lahko rečem, kar boljše rešitve od Vlade že pri Zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Govorim o tistem zakonu, ki skupaj prinese 80 plus 6 milijonov pomoči, ampak kakorkoli že, na nek način vidimo, da korakamo skupaj, morda z nekim časovnim zamikom. Nekaj stvari je bilo že razpravljanih, zato se ne bom ponavljal.

Ja, kolegica Suzana Lep Šimenko je že spraševala o minimalni plači. Nova minimalna plača znaša 878 evrov neto, čeprav to mi ni preveč jasno, ker imamo v Sloveniji bruto sistem. Da se razumemo, vsem, ki imajo minimalno plačo, mi to privoščimo, da se razumemo, mi to privoščimo. Vendar pa opozarjamo, da plač ne moremo povečevati zgolj administrativno ter da bo to imelo posledice tudi za podjetja. Ne zato, ker je to nek strošek, dodatni, seveda, da je, ampak sprašujemo se glede egalitarnosti, mi Slovenci smo itak ena najbolj egalitarnih družb, če ne najbolj egalitarna na svetu, kako potem s tovrstnimi administrativnimi ukrepi stimulirati tiste, ki so pa vlečni konji v podjetjih? Kako? Ali je cilj, da bomo na koncu vsi na minimalni plači. Jaz trdim, da to ne bo dobro in neskladje med minimalno in povprečno plačo je najnižje v Evropski uniji, tako so izračunali pri Umarju, morda smo tu celo svetovni prvaki, in ob napovedanem zvišanju minimalne plače za 100 evrov neto bo nova bruto minimalna plača dosegla kar 60 procentov povprečne plače. Rekorderji smo bili že pri 50 odstotkih minimalne plače, a si očitno močno želimo postati osamljeni jezdec. Zanima me, gospod minister, ali obstajajo analize, kako bo gospodarstvo preneslo povečanje minimalne plače in kako bo gospodarstvo odgovarjalo ključnim razvojnim kadrom?

Danes se nismo dotaknili tudi enega od ključnih vprašanj, ki zadeva slovensko gospodarstvo. To je produktivnost. Mi brez znatnega dviga produktivnosti si preprosto ne bomo mogli privoščiti višjih plač, ki si jih gotovo vsi želimo in jih želimo gospodarstvu, trenutno največji izziv slovenskega gospodarstva po naši oceni lahko skoncentriramo na vprašanje produktivnosti. Slovenija je kljub številnim dobrim rezultatom na drugih kazalnikih pri vprašanju produktivnosti dolgo za približno petino zaostajala za povprečjem Evropske unije. Veseli nas ugotovitev Umarja, da se je po več kot desetletju počasne rasti produktivnosti, leta 2021 zaostanek Slovenije za povprečjem EU vrnil na raven pred izbruhom finančno gospodarske krize. To je dobro. Ampak kljub vsemu, po občutnem povečanju zaostanka za najrazvitejšimi državami v času finančno gospodarske krize, se je zaostanek postopoma zmanjševal in se s pospeškom v rasti produktivnosti leta 2021 vrnil na 84 procentov povprečja EU. Se pravi 16 odstotnih točk smo še vedno pod povprečjem Evropske unije. Prepričan sem, da znamo, da zmoremo, le voljo moramo imeti, da bomo nad evropskim povprečjem.

Torej, kje vidite, gospod Han, pot oziroma rešitve za višjo dodano vrednost, o kateri je govoril, še pred volitvami tudi, dr. Robert Golob, večjo produktivnost in posledično jasno, višje bruto plače za vse.

O dohodnini je govorila kolegica Suzana, ne bom se ponavljal, kar pa je zaskrbljujoče, torej obdavčitev visoko kvalificiranih kadrov in zdaj, delež, ki ga mora zavezanec pri najvišji obdavčitvi v najvišjem razredu od vsakega na novo zasluženega evra nameniti državi, tu smo pa prvi v OECD. To je vir OECD, ki ga imam in mislim, da se s tem ne moremo pohvaliti.

In, če sem že pri Zakonu o dohodnini in zdaj skočim na področje športa, korektno ste omenjali in to podpiramo, davčne olajšave za donacije za šport. Naj spomnim, naj spomnim mogoče ostale kolegice in kolege, ki niso bili v prejšnjem mandatu v tej hiši, novela Zakona o dohodnini ter Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, pač prejšnje koalicije, je določila višjo olajšavo za donacije za humanitarne, kulturne ter tudi športne namene. Povišala se je z 0,3 na 1 odstotek. Poleg tega se je športne namene umestilo tudi med namene, za katere je mogoča še dodatna olajšava v višini 0,2 odstotka. Oblikovala se je tudi nova olajšava za donacije izvajalcem programa vrhunskega športa v višini 3,8 odstotka prihodka podjetja. To se lahko samo še nadgradi, seveda je tu pač potrebna zadostna večina, ki o tem odloča.

Razvojna kapica. Rekli ste, da je to en takšen izraz, ki je že skoraj prekletstvo v naši državi. / medsebojno pogovarjanje/ Razvojna socialna kapica, okej. Nekatere države jo imajo, zato so tudi bolj konkurenčno sposobne. Vi ste rekli, da bi to na nek način zapakirali nekoliko drugače. Mi vas bomo podprli, pridite v poslansko in nam predstavite vašo rešitev. Mislim pa, da bi tu morali odreagirati takoj, drugače bomo imeli prevelike odlive naših najboljših kadrov. Kadri so problem, pa ne bom sedaj tu naprej razvijal.

A ha, ekonomska demokracija. Kaj vam to pomeni, gospod minister? Namreč, novela Zakona o vladi vnaša v pristojnost novega ministrstva za socialno prihodnost tudi pojem ekonomske demokracije. To je vzdignilo in dviguje nekaj prahu tudi v slovenskem gospodarstvu. To niti ne čudi, glede na to, da pojem ekonomske demokracije lastnikom podjetij lahko pošilja tudi sporočilo, ki se glasi: »O vaših podjetjih bodo odločali drugi.« To nas zelo skrbi, ta turbulenca. Lastniki so v razvoj svojih podjetij vložili ogromno truda, svojih sredstev in znanja. Za svoja podjetja nosijo vso odgovornost. Težnje, da bi se njihovih podjetij polastili drugi bi morale ostati v prejšnjem stoletju. Ali se s tem strinjate ali ne? Zato me zanima, spoštovani gospod minister, ali se s pojmom ekonomska demokracija kot del programa ene od vaših koalicijskih partneric, ki govori o nacionalizaciji preliva tudi v delovanje vlade? Kako se boste zoperstavili težnjam k nacionalizaciji podjetij iz ene od koalicijskih političnih strank?

In še turizem pa, potem s tem zaključujem. Kaj vam pomeni, ali zagovarjate razpršeni turizem, butični turizem? Prej smo tudi z vašim kolegom dr. Jevškom razpravljali o nekaterih, bom direktno rekel, napačnih razpisih, jaz jih v podrobnosti ne poznam, se pa nikakor ne strinjam, da bi z razpisi država pomagala investicijam v turistične objekte samo na tistih destinacijah, ki so sedaj že turistični. Kar pomeni, da tisti, ki imajo morda potencial pa danes še niso znani kot turistični, nikoli ne bodo turistični, mi pa želimo najbrž celo Slovenijo, če smem tako reči, prodajati, torej, naše lepote in tako dalje, kulinariko in tako dalje. Butični turizem, da vi naredite neko butični turistični objekt morda potrebujete, ne vem, 100 tisoč, 150 tisoč pa še toliko lastnega denarja in to naredite. Sedaj to omejevati zgolj na investicije v turizem, ki so višje od pol milijona se mi zdi nesmisel.

Kar se tiče športa, seveda jasno, športniki so najboljši slovenski ambasadorji. Preko tega športa pričakujemo tudi več angažmaja vseh deležnikov za zdrav način življenja. Morda pa še samo glede Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v naši državi za petletno obdobje, ki se začne letos in zaključi leta 2027 150 milijonov oziroma 30 na leto, ali je že kakšen razpis v pripravi seveda smo čisto na začetku, normalno ali pa celo razmišljate, da bi ta sredstva še kaj povečali?

Jaz vam želim veliko uspeha in ko zadeva prave gospodarske rešitve, vedite, da imate v Novi Sloveniji zaveznika.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? Ker ne želi, potem bi prosila ministra, da odgovori oziroma kandidat za ministra.

Najprej, najlepša hvala za vsa vprašanja, pa včasih godi kakšna pohvala.

Pa bi šel zdaj najprej na… Ne, Suzana je šla ven, pa bom mogoče najprej potem šel k Jožetu, dati odgovore.

Zdaj, kar se tiče nasploh, in to je moje stališče glede davčnih sprememb v državi. Jaz mislim, da se moramo, ne glede na to katera Vlada je, počasi dogovoriti, narediti nek družbeni dogovor, kakšno davčno politiko v državi sploh želimo imeti in kaj želimo s pametno davčno politiko sploh, kam želimo to državo umestiti. Vsi vemo eno stvar, da imamo v tej Sloveniji preveliko obremenitev plač glede davkov. Tega se vsi zavedamo. In da nekje so pa nekateri drugi segmenti, tudi kakšno premoženje, itn., kjer pa v bistvu davki niso pravično pobrani. In tukaj moramo najti neko uravnilovko, kako bi do tega prišli, ampak včasih je boljše kako leto počakati, se res dogovoriti in potem pustiti davčno zakonodajo na miru zaradi tega, da bo gospodarstvo vedelo pod kakšnimi davčnimi primeži lahko sploh deluje. Mi pa to davčno politiko spreminjamo ne glede na katerokoli vlado, ali spuščamo ali pa dvigamo davke skoraj vsako leto, in to seveda ni dobro. Vezani pa smo seveda na prihodke v proračun. Jaz bi rad samo pri… Mi smo v koalicijsko pogodbo zapisali jasno, da bomo spremenili oziroma ustavili, zamejili davčno politiko, ki jo je sprejela prejšnja Vlada. Jaz zdaj ne bi rekel, lahko komentiramo, ja, da bodo ljudje dobili manj. Manj kot letošnje leto nobeden ne bo dobil v žep, bo dobil tudi nekaj več, ne pa res tako, če bi ta davčna zakonodaja, ki ste jo vi sprejeli, ostala. Tega se moramo zavedati.

Kar se tiče normirancev. Jaz mislim, da ni bilo pošteno, da je bil limit narejen na 100 tisoč evrov. Jaz sem, poznam primer, kjer je neka odvetnica imela normirani espe, sto tisoč evrov in zaradi sistema, in veste kako je to, je dobila še cenejši vrtec, itn., in se je šla sama prijaviti, da je, ne vem, imela neke olajšave pri nekaterih drugih zadevah, pa seveda niso upoštevali, kar je za moje pojme smešno. Pri naši zakonodaji smo v dogovoru z vsemi združenji, gospodarstveniki, normiranost oziroma spustili na 50 tisoč evrov, kar mislim, da je to čisto v redu, tako da, tukaj jaz imam, bom rekel, s tem nimam nobenih težav.

Pri minimalni plači. Jaz mislim, da minimalna plača sama po sebi sploh ni problematična. To tudi vsi skupaj ugotavljamo, tudi gospod Horvat, tudi gospa Šimenko. Problem je ta kompresija, se pravi, od minimalne plače do povprečne plače, tukaj smo, tukaj imamo absolutno težave. Tukaj imamo absolutno težave. Kar se tiče minimalne plače. Mi imamo Zakon o minimalni plači, ki ga vsi vi zelo dobro poznamo. Se pravi, to ureja Zakon o minimalni plači, ki določa pravice do minimalne plače ter njenega določanja in objave in ga določa resorni minister, v tem primeru minister za delo Republike Slovenije. Zdaj, o definiciji minimalne plače ne bi rad govoril. Način določanja minimalne plače pa poznamo, se pravi, gre za v bistvu formulo za določitev zneska minimalne plače, za navezavo na minimalne življenjske stroške, s čimer se izpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih. Mi smo v bistvu letošnje leto, bomo dvignili minimalno plačo za, mislim, da okoli 12 %, ne. In seveda ne drži to, kar gospod Mesec govori, da je to zgodovinski dvig v zadnjih, ne vem kolikih letih. Če se spomnite, zgodovinski dvig je bil minimalne plače v času Pahorjeve Vlade, ko smo minimalno plačo dvignili za 23 %, ko je bila absolutna kriza. In jaz sem veliki zagovornik gospodarstva in bom zmeraj, ampak zmeraj mi je gospodarstvo, to gre, ko bo minimalna plača se dvignila, bo, ne vem, propadlo ne vem koliko firm. Tega pač hvala bogu se nič ni naredilo in danes glede na delovno silo, glede na brezposelnosti, gospe in gospodje, ne moreš tako dobiti človeka, če ga ne boš plačal. In gospodarstvenik, nekatere sploh ne briga minimalna plača, ker jih večina, da bom rekel, plačo čez minimalno plačo, da ga bo sploh lahko delavca dobil. Ima pa seveda gospodarstvo problem v času energetske krize v zmanjšanju naročil in predvsem v tem, ker v bistvu se zdaj, bom rekel, ta kompresija dela. In zato je naloga nas vseh skupaj, da se čim prej pogovorimo o sistemu plač in o obdavčitvi plač. To, to moramo enkrat zagristi v to kislo jabolko.

Zdaj, kar se tiče, kar se tiče turizma, zdaj to bom odgovoril v bistvu, ker sta oba dva skoraj isto vprašala, tako gospod Horvat kot gospa Šimenko, glede tega turizma za male kraje. Jaz mislim, da moramo v tej naši Sloveniji imeti, in to tudi v strategiji piše, zeleno, trajnostno, butično in to se mi zdi, da moramo v tem smislu absolutno nadaljevati, zato ker je Slovenija destinacija, ki lahko vse to ponudi. Strinjam se, da je Slovenija, mora biti razpršen turizem, ne samo Bled, Piran, Pokljuka in gotovo, zato sem prej govoril okoli teh naših bonov. Mi smo spoznali prelepe kraje po Sloveniji, prelepe zidanice, prelepe majhne hotele, prelepe gostilne in tako naprej, doživljaje po celi Sloveniji in zato je treba tudi na tem področju pomagati. Problem pri razpisu, ki ga je povedala gospa Šimenkova. Mi se moramo držati zastavljenega programa, ki je bil, ki je bil zapisan v načrtu za odpornost in okrevanje, tako so mi zdaj naši tudi napisali. Pripravljavci so se naslonili na petintrideset vodilnih destinacij, to govorim za ta infrastrukturni, infrastrukturni turizem, ki ustvarja 98 % vseh nočitev, in smo mogli v javnem razpisu to temu slediti. Te naložbe vplivajo seveda na kakovost življenja lokalnega prebivalstva, kar je seveda zelo, zelo pomembno. Strategija turizma je v bistvu bil zbran nek srednji, srednji scenarij v bistvu v tem smislu, da govorimo nekaj več in veliko bolje, zato je butičnost, kot sem že rekel, pomembna predvsem tudi z vidika okoljskega, se pravi z vidika manjšega odtisa, večje dodane vrednosti. In se mi zdi, da moramo, tukaj ni debate, nadaljevati.

Kar se tiče kadrov v gostinstvu, mi seveda vsi skupaj moramo delati nekaj, kar nam je seveda v zadnjih letih ušlo, pa mogoče pozabimo, pozabimo na dvigu, kako bi rekel, dvigu ugleda poklicev v turizmu in v gostinstvu. Tu smo naredili absolutno premalo. Saj veste, kaj rečemo, kelnarji pa kelnarice in tako naprej, ne. To so turistični delavci, ki imajo absoluten stik vsak dan z ljudmi in na njihovem ugledu je treba seveda nadaljevati. Malo mi s terena že dobivamo informacije, da se na nek način tudi v tem delu segmentu izboljšujejo pogoji za delo, tudi plače se zvišujejo, ker saj veste, da delati med prazniki, delati med vikendi in tako naprej, za takšne plače ti enostavno nobeden ne gre več to delati in moraš biti skozi nasmejan, ženske, moški, ženske imajo družine doma in tako naprej, tako da to je malo malo problematično. In žal, ne, smo bili na eni okrogli mizi v preteklosti, kjer smo ugotovili, da imajo ti poklici, se pravi, gostinstvo, natakarji in tako naprej, relativno zelo slab renome in tukaj moramo vsi skupaj narediti korak naprej. Mi smo s STO tudi turistično, gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico šli že v nek način aktivizacijo mladih in bomo naredili tudi informativne dneve, da bomo na tem področju naredili en korak naprej.

Sedaj, kako dobiti novo dodano vrednost? Tukaj se z vami strinjam, Slovenija mora narediti ta tehnološki preboj. Ključno seveda je, da usmerimo ciljno denar, da podpremo tehnološka razvojna podjetja in da s tem na nek način dvigamo produktivnost. Mi, ko smo v zadnjem obdobju gledali kam smo namenili denar in ko smo šli v ta podjetja kje je denar pristal, moram reči, da so to vsa podjetja, ki imajo bruto, bom rekel, dohodek na zaposlenega bistveno več kot je naše povprečje, ki je mislim, da okoli 53 tisoč evrov in če bomo s tem nadaljevali, potem bomo na nek način dvignili to produktivnost in se tudi tam, kjer imamo nek cilj približali Avstriji.

Kar se tiče razvojnih delovnih mest. Najprej naj povem, ker sem sedaj menda minister, niti ne vem, ali sem neki v. d. minister sem ta moment in ne podpisujem nekih kadrovskih zadev. Mi smo že dogovorjeni in imamo že napisan predlog za imenovanje članov delovnih skupin kjer bomo s predstavniki delodajalcev in delojemalcev v Ekonomsko socialnem svetu, od Združenj delodajalcev, Gospodarske zbornice pa do vseh sindikatov imeli tri ločene delovne skupine, ki bodo imele naloge, da pripravljajo osnutek zakonskih predlogov oziroma zakonskih podlag. In sicer, najprej za Zakon o razvojnih delovnih mestih - bom tudi povedal malo naša izhodišča -, Zakon o podlagi za zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjak in strokovnjakov iz tujine v Slovenijo in pa Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, na katere sem se jaz naslonil, ker nam je gospod Akrapovič povedal, na kakšen način si on to predstavlja tudi z davčnimi, nekaterimi zgodbami, kako pridemo do lastništva delavcev, da in pa predvsem, da se bo kader zadržal v firmah. Tako da, mi smo na našem Strateškem svetu, kar se tiče mogoče delavcev, Zakona o delavcu, udeležbi delavcev pri dobičku, se pravi, povečan obseg deleža delavcev iz obstoječih največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta se lahko da, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač in ne več kot 5 tisoč evrov. Potem je treba narediti odpravo registracij pogodb med delodajalci in delojemalci. Spremeni se olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb, in sicer tako, da bi družba, ki izplača delež delavcev lahko uveljavljala 100 % olajšavo v naslednjem poslovnem letu. In imamo še kar nekaj idej pa ne bi rad našteval, ker to so zdaj ideje, ki jih imamo mi že spisane in so seveda stvar, kjer se bomo pač morali med sabo še pogovoriti in je to stvar ekonomsko socialnega dogovora. Če ne bomo to uspeli in jaz verjamem, da bomo uspeli, potem lahko tudi res ta zakon zaživi in temu jaz lahko rečem, eni rečejo ekonomska demokracija, kakor si že nekateri predstavljajo, jaz pravim to, da je to nek pristop kako bomo lahko v tej naši državi sobivali in bistveno bolj razvijali še podjetništvo, gospodarstvo in s tem, da bodo predvsem ljudje zadovoljni.

Kar se tiče razvojnih delovnih mest. Oblikoval bi se register razvojnih podjetij in razvojnih delovnih mest. Register za to, da da lahko pogoje preverjamo enkrat na štiri leta, kar bi poenostavili postopke. Sofinancirali bi v obliki subvencije, sofinancira se prispevke delodajalcev za socialno varnost. Za kategorijo mladih do 22. let starosti se izplača 1,5-kratnik tega zneska – kako? - pardon, 29. Potem se v register se vpiše ta podjetja in zaposleni in tako naprej. Seveda imamo pogoje za podjetja. Absolutno, da ima plačane vse obveznosti do FURS in tako naprej, da ne naštevam in pogoje za zaposlene, da so zaposleni za nedoločen čas. V glavnem, mi imamo zdaj na nek način na ministrstvu spisane osnove, katerega smo na našem strateškem svetu seveda predstavili, zdaj pa bomo predstavili na osnovi tega dogovora in verjetno dobili tudi kakšne še druge ideje, in takrat, ko bomo imeli absolutno zapisane zadeve tako, da bodo lahko predstavljive, vas seveda bom iskreno prosil za predstavitev v vseh poslanskih skupinah, bom pa mogel seveda zadeve predstaviti tudi na Vladi, ker sam brez ministra za finance, ki bo dal žegen, pa še kdo drug, pa ministra za delo, nekatere stvari ne moreš speljati.

Zdaj samo malo… Kar se tiče, gospod Kosi – malo zdaj skačem, - ampak gospod Kosi je rekel, kar se tiče gradbenih dovoljenj, ja, se strinjam. Moja ideja je še zmeraj moja ideja in ne odstopamo od nje, in se mi zdi, da je bila edina prava. Jaz mislim, da bi gradbena dovoljenja in nekatere zadeve, ki jih zdaj upravne enote delale, mogle priti na lokalno samoupravo. Vsak dan sem pri tem bolj prepričan. Zakaj? Saj so posamezniki tako ali drugače, ampak župani so seveda absolutno bistveno, bistveno bolj zainteresirani za to, da v svojih občinah pride do novih investicij in bodo naredili vse, da pride do gradbenih dovoljenj hitreje, seveda v skladu z vso zakonodajo, vsemi pravili, vsemi pravili spoštovanja okoljskih standardov, ampak saj veste, župani so zainteresirani za to, da kraji živijo in jaz mislim, da bi mogli na tem področju hitro narediti nekatere stvari in se z vami, kar se tiče časovnice, strinjam, rešitev je pa moja kar se tiče…, mislim moja, moj pogled je takšen.

Zdaj, a ha… Davos. Kakor jaz razumem, premalo poznam sistem vabil, ampak kolikor razumem, to dobijo voditelji. To je osebno vabilo, in kakor razumem, naš predsednik Vlade ima neke druge obveznosti in je poslal podpredsednico Vlade. V tem primeru je podpredsednica Vlade, zunanja ministrica, tako da, to se mi zdi, da je ključen moment za kaj gre eden pa drug ne.

Kar se tiče novih trgov. Seveda, novi trgi so v bistvu vsi tisti kar ni v Evropi, ampak arabske države, iz tega primera bomo mi tudi v Dubaju naredili neko nadaljevanje, kako tudi tam na nek način bistveno več naj bi bilo prisotno naše gospodarstvo, predvsem bomo pa sledili našemu gospodarstvu, da bodo oni povedali, kje so tiste ključne države, kjer mora država bodisi pomagati prek veleposlaništev, če ni veleposlaništev, narediti mogoče, da se tudi kako veleposlaništvo tam odpre. Zdaj vam moram povedati, odpiramo veleposlaništvo v Koreji, in to v šestem mesecu, ker gre tudi takrat gospodarska delegacija dol in mi bomo sledili predvsem seveda, na nek način, gospodarstvu in njihovem pogledu kam naj država in na kakšen način naj država pomaga.

Kar se tiče zamejskih organizacij. Ja, se strinjam. To bomo, to vašo idejo bomo seveda njim tudi predstavili. Mogoče enkrat tudi, dobro da to ekipo oziroma ta pogled predstavimo na, imamo točko dnevnega reda na tem odboru. Moram pa reči, to me je pa gospod Židan, ki se tudi s tem največ ukvarjal, povedal da smo v letošnjem letu prvič v zgodovini 300 tisoč evrov, 400 tisoč evrov namenili za naše porabske Slovence za namen gospodarstva in je razpis zunaj. Tako da, se zavedamo pomembnosti tega.

Samo malo… Mislim, da sem po moje vse, če ne me pa popravite, če nisem kaj.

Hvala lepa.