Torej, spoštovane kolegice in kolegi.

Nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDB ŠTEVILKA 260/2012 IN EU 2021/1230 GLEDE TAKOJŠNJIH KREDITNIH PRENOSOV V EVRIH.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance. Slednji je obravnaval na 13. nujni seji, 11. 1. 2023 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Sedaj bom prosil predstavnika Ministrstva za finance, z nami je gospa Nikolina Prah, državna sekretarka, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Gospa državna sekretarka, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci.

Torej Vlada je obravnavala predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe, ki je tudi danes predmet obravnave Odbora za zadeve EU. Glavni cilj predloga uredbe je omogočiti končnim uporabnikom, to so potrošniki in podjetja, plačevanje s takojšnjimi kreditnimi prenosi v evrih oziroma povedano drugače, s takojšnjimi prenosi v evrih. To je razmeroma nova kategorija, ki se je na trgu pojavila v zadnjih letih, gre pa pravzaprav za preprosto obliko prenosa. Ko vneseš nalog za plačilo, sredstva nemudoma, najkasneje po predlogu uredbe o desetih sekundah, preidejo na račun prejemnika. Razlika od običajnih kreditnih prenosov je, da pri običajnih kreditnih prenosih ta nalog se obravnava zgolj v delovnem času in preide na račun oziroma v dobro prejemnika najkasneje naslednji delovni dan, v tem primeru pa lahko torej oddaš tak nalog kadarkoli, podnevi, ponoči, katerikoli dan v letu. Takojšnja plačila so tehnološka inovacija, ki je dobrodošla na tem področju oziroma teh storitvah. Omogočajo sprostitev sredstev, ki so v nasprotnem primeru blokirana in niso omogočena za uporabo oziroma za nalaganje. V EU sistemi tovrstni že obstajajo, problem je bil, ker se pa prepočasi uvajajo in zato je tudi Evropska komisija pripravila ta zakonodajni predlog, ki pa obravnava oziroma določa obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da morajo takšno storitev tudi omogočiti uporabnikom.

Predlog uredbe se ukvarja tudi z nadomestili in pravi, da nadomestila ne smejo presegati tistih nadomestil, ki se sicer zaračunavajo uporabnikom pri običajnih kreditnih prenosih. Ravno tako se ukvarja z varnostjo teh takojšnjih prenosov, kar pomeni, da mora ponudnik omogočiti, da se preden oddaš nalog, da se preverijo ustrezni podatki, če se ujemajo, da se lahko tak nalog tudi izvrši.

Ponudniki bodo morali tudi učinkovito izpolnjevati svoje obveznosti iz naslova sankcij EU, torej z vidika omejevalnih ukrepov, imeti te postopke tudi tako ali drugače inkorporirane v svoje procese.

Tako, da Vlada Republike Slovenije predlaga, da odbor potrdi predlagano stališče k predlogu uredbe, v katerem pozdravlja predlog uredbe, saj ocenjuje, da predstavlja nadaljnji razvoj enotnega območja plačila v evrih.

Hvala.

Najlepša hvala za dodatno obrazložitev gospe državni sekretarki.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej temi? Kolega Rado Gladek, pa gospod kolega Horvat.

Kolega Gladek, izvolite, vi ste prvi, gospod Horvat drugi.

Hvala za besedo.

Jaz bi imel samo eno vprašanje. Saj mogoče bom malo zgrešil, ampak danes smo navajeni recimo, če plačujemo oziroma če delamo plačilni nalog za podjetje, imamo možnost tudi preverjanja, bi rekel, preden, oziroma ko vneseš podatke, imaš od spodaj gumb, pa lahko preveriš tale transakcijski račun, podatke podjetja, itn. Ali to pomeni, da bo zdaj, da bo s to novo uredbo ta preverba možna tudi za fizične osebe, ker kreditni prenosi se izvajajo načeloma med pravnim…, mislim, tudi med pravnim in fizičnim subjektom. Ali to pomeni neko dodatno delo ali pa poseg v osebne podatke oziroma dostop do nekih osebnih podatkov?

Hvala.

Ja, bo še kolega Horvat, ima eno razpravo, pa mogoče vprašanje, pa boste potem odgovorili na obe.

Kolega Horvat, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik.

Spoštovana gospa državna sekretarka.

Mi v Novi Sloveniji pozdravljamo tovrstne tehnološke inovacije. V vsakem trenutku je v evropskih plačilnih sistemih veliko milijard evrov. Imate kakšno oceno? Bi me zanimalo. Najbrž ne, sem si mislil, to je zelo težko oceniti.

Pravite, da pa ta tehnološka inovacija nekako prepočasi gre v realizacijo. Ali tu države članice razmišljajo o kakšni promociji? Morda kdo drug? Ne vem. Ste delali kakšno oceno, kakšni bodo učinki na slovensko gospodarstvo?

Hvala lepa.

Dve vprašanji, tako da izvolite za moje morebiten odgovor kolegoma.

Hvala lepa.

Pri takojšnjih plačilih, kar smo prej omenjali, da se tako izvrši nalog oziroma da se preveri predvsem pravilnost podatkov, to samo pomeni, da ko se vnese v plačilni nalog IBAN številko, da bo, pa ime naslovnika, da bo sistem preveril ali se to dvoje ujema. Jaz kot uporabnik seveda ne bom imela dostopa, pa če bom hotela Janezu Novaku, in če to ne bo Janez Novak, ne bom vedela čigav račun je, ampak samo bo reklo ne, nekaj ni v redu, podatki se ne ujemajo, tako da bo samo zavrnjeno in boš moral vnesti ponovno oziroma pravilne podatke, tako da sistem je tako v osnovi nastavljen.

Glede odgovora številk, pa prepočasnega uvajanja. Ja, ocene so bile delane na EU ravni. 11 %, do sedaj zgolj ponudnikov uporablja tovrstne storitve oziroma se s takojšnjimi kreditnimi prenosi to izvršuje. Zdaj lahko povem, v Sloveniji tak sistem sicer imamo, mogoče širše poznan, tudi Banka Slovenije je v letu 2020, ko je bil uveden, je naredila mogoče malo širšo akcijo prepoznavnosti, to je ta sistem Flik. V njem so slovenske banke, tudi ena podružnica, vse hranilnice, tako da praviloma našim uporabnikom, če želijo to storitev uporabljati, lahko že danes. Ampak ja, na ravni EU je bilo pa ocenjeno, da gre to vseeno prepočasi in ker so te, kot ste rekli tudi sami, količine denarja, ki čakajo na to, da bodo prišle na račun prejemnika in čakajo nekje v sistemu, se izgubljajo seveda investicijske možnosti in seveda tudi potrošnja je manjša, tako da, je to smisel celotne uredbe, ki je zdaj v fazi še predloga.

Najlepša hvala za odgovor. Upam, da sta bila zadovoljna.

Še želi kdo? Vidim, da ne.

S tem bom zaključil razpravo.

Na glasovanje dajem predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi:

Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb številka 260/2012 in EU 2021/1230 glede takojšnjih kreditnih prenosov v evrih, ki predstavlja nadaljnji razvoj enotnega območja plačil v evrih, glavni namen zakonodajnega predloga je vsem državljanom in podjetjem, ki imajo plačilni račun v Evropski uniji omogočiti izvajanje takojšnjih kreditnih prenosov v evrih. Prav tako je cilj predloga zagotoviti, da bodo takojšnji kreditni prenosi v evrih cenovno dostopni, varni in izvedeni brez ovir po celotni Evropski uniji. Republika Slovenija bo v postopkih sprejemanja predloga uredbe podprla rešitve, ki bodo zasledovale zastavljene cilje in bodo uravnotežene z vidika uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev.

Torej, to je sedaj stališče. Tako sedaj pričenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 15, proti nihče.

(Za je glasovali 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče prejeto.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE V BRUSLJU, 17. JANUARJA 2023.

Gradivo k točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 12. januarja 2023, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj bom ponovno prosil državno sekretarko, gospo Nikolino Prah, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Izvolite, še enkrat.

Hvala lepa.

Torej dovolite, da vam predstavim še izhodišča Republike Slovenije za zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, tako imenovani EECOFIN, ki bo potekal v torek, 17. januarja 2023 v Bruslju.

1. točka na dnevnem redu januarskega zasedanja bo predstavitev delovnega programa švedskega predsedstva Sveta EU. Švedsko predsedstvo bo poleg podpore Ukrajini, dalo poudarek tudi izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter razpravi o prihodnjem ekonomskem upravljanju v EU, kar je pomembno za doseganje odgovorne ekonomske politike, ki podpira prehod na vzdržen javni dolg in rast v vseh državah članicah.

Na davčnem področju bo predsedstvo nadaljevalo delo v zvezi s predlogom novih pravil o DDV za digitalno dobo in na pregledu direktive o obdavčitvi energije.

Na področju finančnega sistema bo predsedstvo dalo prednost razpravam o predlogih za vzpostavitev odprte in konkurenčne unije kapitalskih trgov. Predsedstvo si bo prizadevalo tudi za napredek glede dosjejev za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Poleg tega namerava predsedstvo nadaljevati tekoči dialog o predlogu komisije o lastnih sredstvih naslednje generacije in v prvi polovici leta 2023 opraviti običajni pregled izvrševanja EU proračuna Evropske komisije in potem Evropskemu parlamentu predložiti poročilo, ali naj komisiji podeli razrešnico. Slovenija bo sodelovala pri obravnavi vseh teh zakonodajnih aktov in pobud glede na sprejeta stališča k posameznim obravnavanim zadevam.

V okviru naslednje točke na agendi Ecofin bodo ministri nadaljevali z redno razpravo o ekonomskih in finančnih posledicah vojne v Ukrajini. V razpravi se bodo ministri osredotočili predvsem na gospodarski in finančni vidik krize, na razmere gospodarske negotovosti, še vedno povišano inflacijo, energetsko krizo in naraščajočimi obrestnimi merami. Države članice smo tako pod velikim pritiskom pri iskanju načinov za obvladovanje posledic za gospodinjstva in podjetja, za kar države sprejemajo različne ukrepe tudi za večjo energetsko neodvisnost. Tako pričakujemo, da bo poudarek na torkovem zasedanju sveta tudi na ekonomskem položaju Ukrajine, ki potrebuje obsežno kratkoročno, likvidnostno in dolgoročno gospodarsko podporo EU. Slovenija tako v okviru razprav o vprašanjih gospodarskih in finančnih posledic agresije Rusije na Ukrajino podpira usklajeno delovanje in solidarnost med državami članicami in si prizadeva za ciljanje in začasne ukrepe proti draginji ter skupen koordiniran odziv na ravni EU.

Predsedstvo bo predvidoma uvrstilo na dnevni red tudi točko glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer bo Evropska komisija predstavila stanje izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Slovenija podpira nadaljnje učinkovito izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost in s tem tudi spodbudo državam članicam za izvajanje morebitnih reform in naložb za doseganje stabilne rasti. Ministri bodo v okviru zadnje vsebinske točke obravnavali še evropski semester 2023 in predvidoma potrdili sklepe glede poročila o mehanizmu opozarjam 2023, sklepe glede letnega letne strategije trajnostne rasti 2023 in priporočila glede ekonomskih politik za območje evra 2023.

Zaradi številnih izzivov, s katerimi se trenutno soočamo, je potrebno usklajeno ukrepanje držav članic, da bi torej zagotovili ustrezno in cenovno dostopno oskrbo z energijo, ohranili gospodarsko in finančno stabilnost ter zaščitili ranljiva gospodinjstva in podjetja hkrati pa ohranili vzdržne javne finance.

Hvala za vašo pozornost.