Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni gostje! Najlepša hvala za vašo udeležbo, nekaterim tudi za neudeležbo.

Začenjam 7. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da so oziroma nimamo obvestila, da bi bil kdorkoli od poslank in poslancev zadržan, tudi nimamo obvestila, da bi na seji sodeloval kot nadomestni član ali članica komisije s pooblastilom. Torej, prisotni smo vsi.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZMERE V BANČNEM SEKTORJU IN POGOJI DOSTOPA BANČNEGA SEKTORJA DO TRGA KAPITALA TER MOREBITNIH POTREBNIH UKREPOV ZA LIKVIDNOSTNO PODPORO PREBIVALSTVU IN GOSPODARSTVU V PRIMERU POSLABŠANJA GOSPODARSKIH RAZMER V LETU 2023.

Kot gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli: urgentno zaprosilo Združenja bank Slovenije za skupni sestanek v zvezi z razmerami in pogoji dostopa bančnega sektorja do trga kapitala, odgovor Ministrstva za finance Združenju bank Slovenije, prošnjo Združenja bank Slovenije Komisiji za nadzor javnih financ za predstavitev razmer v bančnem sektorju in tudi pogojev dostopa bančnega sektorja do trga kapitala. Dodatno ste pa danes članice in člani komisije prejeli tudi gradivo Združenja bank Slovenije, in sicer predstavitev razmer v bančnem sektorju. Gradivo je objavljeno tudi na e-klopi in verjamem, da bomo tekom same seje lahko videli to predstavitev.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: minister za finance, gospod Klemen Boštjančič, ki se je opravičil, Ministrstvo za finance, mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, mag. Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, ki se je opravičil, mag. Tina Žumer, namestnica guvernerja Banke Slovenije, ki se je opravičila, Jožef Bradeško, viceguverner Banke Slovenije, ki se je prav tako opravičil, in Milan Martin Cvikl, viceguverner Banke Slovenije, ki se je prav tako opravičil.

Samo eno pojasnilo. Ta seja je v bistvu sklicana ravno zaradi potez v preteklosti Banke Slovenije in ker je šlo po poročanju medijev v bistvu znotraj Sveta Banke Slovenije za preglasovanje, s tem namenom so bili povabljeni vsi člani Sveta Banke Slovenije, ne samo Primož Dolenc, ki je tukaj prisoten. Ta odnos samo kaže na to, na kakšen način bi lahko potekala razprava bolj argumentirano. Jaz upam, da bo kljub temu gospod Dolenc znal povedati mnenja tudi ostalih, ki so se opravičili. Ampak če bo potrebno, glede na to, da ni šlo za soglasno odločitev Banke Slovenije, vsaj sodeč po zapisih v medijih, bi potrebovali stališča tudi ostalih članov Sveta Banke Slovenije, se pravi, to je državni regulator, nad katerim nima roke ne Ministrstvo za finance ne Državni zbor, ampak eden izmed ključnih razlogov, o katerih bomo v bodoče govorili. Gospod Dolenc, potrebovali bi pojasnila, in upam, da boste vi lažje poklicali guvernerja, da bomo prekinili sejo in se bomo o tem globlje pogovorili, zaradi tega, ker tematika ne zadeva samo Komisije za nadzor javnih financ, Državnega zbora, niti ne bank, ampak prebivalke in prebivalce, ki imajo veliko hujšo težavo, kot jo imajo na primer prebivalke in prebivalci večine drugih držav članic Evropske unije, če pogledamo, kakšna so bila priporočila ECB, ki jih državna zagotovo pozna, glede kreditiranja gospodarstva in blažilnikov. No, in k tej točki naprej so bili povabljeni še gospod Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in tudi gospod John Denhof, predsednik uprave NKBM. Torej, vse goste še enkrat lepo pozdravljam in pričakujem danes dobro sejo… A ha, namesto predsednika uprave Nove Kreditne banke Maribor je tukaj član uprave. Vse goste pa še enkrat lepo pozdravljam in se zahvaljujem! Verjamem, da bo današnja razprava učinkovita, učinkovita in da bomo lahko potegnili en pomemben sklep in sicer kaj lahko naredimo, da se po vseh ukrepih tudi višje minimalne plače težjemu dostopu do kreditov za mlade, za družine, za prebivalstvo… Kaj lahko naredimo s skupnimi močmi, da ljudem to omogočimo.

Torej, predlagam tako, da razpravo opravimo na ta način, da najprej kot pobudnica razprave o trenutnih razmerah v slovenskem bančnem sektorju dobi besedo direktorica Združenja bank Slovenije. Pobudnik za sejo je torej bilo Združenje bank Slovenije, zaradi tega brez svojega lastnega uvoda, mislim da, sem ga že dovolj naredil, kam bo šla današnja razprava, torej brez in pred, kot je običajna praksa Ministrstva za finance, bi dali besedo predstavnici Združenja bank Slovenije in potem seveda naprej Vlada, Banka Slovenije, predstavniki dveh bank in naprej vsi mi, članice in člani komisije.

Še enkrat naj povem bilo je za pričakovati, da bo Svet Banke Slovenije to sprejel. Ni bilo za pričakovati testnega preglasovanja tri proti dve, se pravi, Sklep o uvedbi dodatnega kapitalskega blažilnika. To mislim, da se je zgodilo meseca novembra, danes pa iz vseh koncev Slovenije prihajajo pozivi in pobude, dajte nekaj narediti, kajti Slovenija ni v takšnem slabem stanju, da prebivalci ne morejo priti do kreditov. Tukaj govorimo o drugačni situaciji, kot je recimo bila pred 15 leti, kar smo potem tudi tisti, ki smo preiskovali bančno luknjo lahko videli, ampak imamo popolnoma drugačno situacijo in tukaj na tej strani, kar se mene tiče, pričakujemo tudi razumevanje druge strani vizavi prebivalkam in prebivalcem.

Torej, dajem sedaj besedo direktorici Združenja bank Slovenije, mag. Stanislavi Zadravec Caprirolo.

Izvolite.

Hvala lepa. Najprej hvala lepa za odziv v imenu celotnega bančnega sektorja za odziv in čas, ki ste si ga vsi vzeli danes za to, da lahko predstavimo razmere v bančnem sektorju, ki sicer seveda so robustne, vendar pa take, da je jih je treba predstaviti zato, ker v primeru, da bi prišlo do kakršnegakoli poslabšanja gospodarskih razmer, za kar tveganja obstajajo je treba pač vedeti kolikšna je sploh kapaciteta bančnega sektorja podpreti gospodarstvo trenutno in pa seveda tudi do neke mere zakaj je temu tako in potem videti ali oblikovalci ekonomskih politik, vključno z nadzornimi in regulatornimi lahko pripomorejo kaj k temu, da bi bančni sektor lažje podprl gospodarstvo, v kolikor bo taka potreba. Glede na to, da ste predstavitev dobili, ne vem ali ste si jo lahko pogledali ali ne, ker če ste si jo lahko pogledali, bi jaz samo na kratko povzela ali rajši gremo skozi? Gremo skozi. V redu.

Najprej bi radi poudarili, da so razmere dostopa do kapitala omejene in to v svojih publikacijah ugotavlja tudi Banka Slovenije. Omejene so z vidika stroška in tudi neposredno dostopa. To pomeni, da je do dostopa do kapitala trenutno težko ali pa pod zelo, zelo, zelo zahtevnimi pogoji z vidika cene, kar pomeni, da najmanj kar je, je, da je kapital oziroma potem financiranje gospodarstva v nadaljevanju bistveno dražje lahko v Sloveniji kot pa v ostalih državah EU.

Zakaj je dostop do kapitala ta hip pomemben? Pomemben je zato, ker so pač kapitalske zahteve v Sloveniji posebej na segmentu najmanj tveganega dela portfelja visoke in celo podvojene. Podvojene kapitalske zahteve Banke Slovenije so na delu prebivalstva, kredita v prebivalstvu, in sicer še dodatno zavarovanim z nepremičninami, ob tem, da je treba vedeti, da je zavarovanje sekundarnega pomena, a ne in da cene nepremičnin načeloma ne smejo vplivati na oceno kreditnega tveganja, ker morajo banke ob oceni kreditnega tveganja prebivalstva upoštevati njihove denarne tokove, kar izhaja tudi iz ostalih makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije, ki so, kot vidite iz predloge, lahko tudi najbolj rigorozni v Evropski uniji.

Zdaj najprej pri kapitalskih zahtevah, kreditom prebivalstvu, zavarovanih z nepremičninami, centralna banka izkorišča, kar je sicer njena pravica, seveda, nacional…, možnost nacionalne diskrecije in v primerjavi z drugimi EU in EU(?) državami določa višje kapitalske zahteve v tem delu. Tak primer je samo še Malta oziroma edino Malta v celotni Evropski uniji. Potem je pa zdaj julija z uveljavitvijo, s 1. 1. 2023, še dodatno na ta isti del portfelja dodala sistemski sektorski blažilnik, kapitalski, in sicer za zavarovane kredite 1 procent, za nezavarovane pa pol, kajne, kar običajno so seveda zavarovani krediti manj tvegan del portfelja kot pa zavarovani.

To vse podvoji kapitalske zahteve, kot rečeno, v najbolj ne tveganem delu prebivalstva, prebivalstva v Sloveniji je najbolj omejeno pri zadolževanju v Evropski uniji s tem makrobonitetnim ukrepom, ki omejuje kreditiranje prebivalstva. Da je temu res tako, makrobonitetnih ukrepov seveda ima kar nekaj držav, ampak slovenske so pač najbolj rigorozne, kar je moč videti pač iz priloge, ki smo jo priložili in smo na voljo tudi za vprašanja, da vas ne mučim s tehničnimi vsebinami.

Zdaj, poleg tega se pa s pričetkom letošnjega leta uvaja še dodatni proticiklični kapitalski blažilnik, ki je pa seveda namenjen sproščanju ob zaostrovanju gospodarskih razmer, ne pa vzpostavljanju, vsaj v teoriji in v večini drugih držav, a ne. Zdaj, zakaj podvojene kapitalske zahteve na segmentu zadolževanja prebivalstva, ki se tako ali tako praktično ne sme zadolževati, razen če je v zgornjih 10 procentih premožne populacije v Sloveniji. Makrobonitetni ukrepi namreč pri nas zelo, zelo močno omejujejo zadolževanje prebivalstva, ker med minimalno plačo in povprečno plačo, slovensko, je kreditna sposobnost praktično nič oziroma tako malo, da v kakšnem kreditu za stanovanje ali pa nakupu stanovanja, za tak kredit, ki si ga lahko taka družina ali pa posameznik privošči, so pravzaprav samo sanje in 70 procentov oziroma zdaj po dvigu minimalne plače še več odstotkov zaposlenih delovno aktivnih v Sloveniji zaslužimo osebni dohodek med minimalno in povprečno slovensko plačo.

To pomeni, da se pravzaprav v resnici lahko zadolžujejo pri nas samo nadpovprečno premožni Slovenci in tukaj vidite tudi, da če gledamo primerjavo z Evropsko unijo, smo historično, to so sicer zdaj novi podatki, ampak historično smo slovenski prebivalci bili vedno med najmanj zadolženimi v EU, še vedno smo med najmanj zadolženimi v Evropski uniji in to ne po nominalnih zneskih, ki seveda nič ne pomenijo, ampak v deležu razpoložljivega dohodka, ki ga Slovenci imamo. Enako imamo že od osamosvojitve dalje med najvišjimi stopnjami varčevanja gospodinjstev v Evropski uniji. To se pravi, na splošno smo Slovenci že tako ali tako tudi brez takih dodatnih rigoroznih omejitev, kar precej konservativni in torej tveganja v tem delu v okviru bančnega sektorja vsekakor niso videna kot ekscesna, enako tudi ne s strani drugih mednarodnih organizacij ali pa rating agencij in tako naprej.

Zato so te podvojene kapitalske zahteve na tem, po videnju, kot rečeno, tako sektorja kot tudi zunanjih inštitucij in organizacij pač vprašljive, kajne. Ali je to v takih razmerah, pa še posebej, ko je kapital zelo dragocena dobrina in bo potrebna za podporo gospodarstvu, je pač to izrazito vprašljivo oziroma neutemeljeno oziroma nerazumno.

Zdaj, da bi se kreditno tveganje, ki se tudi v preteklih obdobjih, ki so bila zelo huda, recimo z vidika gospodarskih razmer, z vidika razmer na trgu dela, stopnje nezaposlenosti v letih od 2010 recimo do 2013 so bile stopnje brezposelnosti v Sloveniji v primerjavi z ostalimi obdobji in dandanašnjim izrazito višje. In tudi takrat v tistem obdobju na kreditih prebivalstvu ni bilo neplačnikov v deležu, ki bi bil torej tudi takrat med najnižjimi, če ne najnižji v Evropski uniji in tudi nikakor ne tak delež neplačnikov, da bi lahko ogrožal bančno stabilnost ali pa poslovanje bank. In dandanes, ne glede na to, da se gospodarske razmere slabšajo, so pa razmere na trgu dela še dodatno popolnoma diametralno nasprotne. In zaradi strukturnih sprememb v strukturi starosti prebivalstva in pa tudi zaradi še dodatnih ukrepov, ki so seveda dobrodošli, Vlade, se nihče ne ocenjuje, vključno z Banko Slovenije, ne da bi lahko prišlo do poslabšanja na trgu dela, ki bi potem poslabšala kreditno sposobnost slovenskega prebivalstva.

Zdaj ob teh podvojenih kapitalskih zahtevah na ne tveganem delu kreditnega portfelja bank, kjer, kot rečeno, nižji ali pa niti srednji sloj slovenskih prebivalcev in gospodinjstev praktično ne more priti do kredita za stanovanje, je seveda kapital v teh zaostrenih pogojih dostopa dobrina, ki je zelo, zelo omejena. In kot smo, poleg tega ob dodatnih mrež zahtevah, to so zahteve, ki jih je potrebno bankami izpolnjevati za primer, ko bi prišlo do reševanja tako imenovane /nerazumljivo/ instrumente morajo imeti v določenem delu v svojih bilancah in tudi to so instrumenti do katerih je treba dostopati na kapitalskem trgu, je torej v primeru, ko je dostop omejen, pomeni, da za gospodarstvo v takem primeru podpreti sredstev ne bo. Da so razmere v tem kontekstu zaostrene je moč videti tudi ob tem, da ko je bilo treba podpreti s krediti štiri elektro podjetja, je to bil kar zalogaj za slovensko bančništvo. Ne zato, ker ne bi bilo likvidnosti, ampak ker preprosto je treba kapital alocirati na dele, ki pač imajo tako visoke kapitalske zahteve.

Zakaj je to pomembno za razpravo tudi na tej komisiji? Namreč, v kolikor bi prišlo do poslabšanja gospodarskih razmer, bodisi do večje potrebe po likvidnosti gospodarstva ali do tudi morebiti večjega dela stečajev zaradi višje cene energentov in ostalih seveda tudi vhodnih elementov, ki jih v proizvodnji in storitveni industriji gospodarske družbe, srednje velike in tudi obrtniki kupujejo in so se jim podražile tudi do stečajev, bi to pomenilo, da seveda bi namesto podpore bančnega sektorja morala vstopati v podporo gospodarstvu še bolj neposredno država, kot je že tudi bil viden primer, ali z dokapitalizacijami ali pač s kreditiranjem ali z garancijami. Z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico, Trgovinsko zbornico smo vsi skupaj že tudi posredovali predlog tudi enega izmed zakonov, sicer na zalogo, ki je že posledica ocene, da bi tak bil potreben, če bi prišlo do poslabšanja v gospodarstvu in ponovno. V kolikor ne bi do slabšanja prišlo, bodo javne finance sigurno obremenjene, ob tem, da so pa kapitalske zahteve na delu, ki ni tveganj, pa po videnju pač stroke pretirane.

Najlepša hvala gospa direktorica Združenja bank Slovenije za temeljito predstavitev.

Zdaj pa dajem besedo državni sekretarki, gospe Nikolini Prah. Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem skupaj, spoštovani člani komisije, gostje.

Zdaj tako, za namen predmetne komisije smo na MF proučili gradivo, ki je bilo dano na portalu. Prvoten dopis Združenja bank Slovenije, ki smo ga prejeli, je naslavljal predvsem težave na doseganju MRJ zahtev o katerih je Združenje bank pravkar spregovorilo. Tudi na MF smo to preučili, poslali svoj odziv - zdaj ne bom odziva v celoti povzemala, zgolj v parih stavkih - pomembno je, da izpostavim, da Ministrstvo za finance ni organ, ki sprejema tovrstne zahteve, ampak jih določa Banka Slovenije skupaj z enotnim odborom za reševanje, torej SRB. Vloga Ministrstva za finance je sprejeti ustrezno zakonodajo oziroma implementirati predpise na ravni Evropske unije v našo zakonodajo.

Glede konkretno reševanja bank je bilo to storjeno z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank. Pomembno pri tem je, da se tovrstni zakoni sprejemajo z namenom, da se javnofinančna sredstva ne porabljajo v primerih, ko ima banka težave. Na EU ravni, moram tudi izpostaviti, da ko se o tovrstnih zakonih debatira oziroma sprejema stališča, Ministrstvo za finance poskuša vedno stališča malih držav zagovarjati, zato da je njihovo poslovanje lažje. MRJ zahteve - samo še en stavek na to temo - morajo izpolniti do 1. 1. 2024. Po informacijah, ki so nam dostopne oziroma znane, jih vse banke sproti tudi izpolnjujejo, tako da ni težav oziroma ni bilo zaznano, da bi bile kakršnekoli težave pri doseganju teh zahtev. Današnja prezentacija naj povem, da se je pretežno ukvarjala z makrobonitetnimi ukrepi Banke Slovenije. Kot sem omenila po zakonu, tudi te ukrepe sprejema Banka Slovenije, za kar je tudi pristojna, glede na to, da je samostojna, neodvisna in ni vezana na stališča sklepe državnih organov, torej tudi Ministrstvo za finance ne moremo vplivati na to kakšne ukrepe sprejema, verjamem pa, da bodo danes pojasnili zakaj takšne ukrepe imamo, zakaj so tudi glede na dvig minimalne plače še potrebni oziroma bomo dobili odgovor na izpostavljene težave, ki se v bančnem sistemu očitno pojavljajo.

Glede vplivov na javne finance. Zdaj zopet po podatkih s katerimi razpolagamo, imajo banke dovolj likvidnih sredstev. Država je za potrebe tako gospodarstva kot gospodinjstev sprejela vrsto ukrepov, ki naslavljajo energetsko draginjo, tako da v tem trenutku potreb po posebnih dodatnih zakonih, ki bi, ne vem, kot sem razumela, poroštvo države bilo potrebno za to, da banke izdajajo kredite, taka situacija zaenkrat še ni zaznana. Bomo pa seveda spremljali vse podatke s katerimi, ki jih lahko dobimo in ustrezno ukrepali, če bo to potrebno.

Hvala.

Najlepša hvala.

Zdaj ne bom rekel, a je pilot še vedno v letalu, ampak kljub temu se mi zdi, da včasih sprejemamo tudi recimo ukrepe, kot je bil dvig minimalne plače, na primer, ali si Slovenci zaslužijo višjo minimalno plačo. Absolutno. Je pa imel ta ukrep vizavi standardom, ki jih ima Banka Slovenije, ne blagodejen, in tukaj bo treba v bodoče, bomo morali tudi kakšno sejo napraviti na to temo. Se pravi tisti, ki ima danes višjo minimalno plačo, smo točno lahko prebrali tudi v sredstvih javnega obveščanja, kaj to za njega pomeni. Ne nujno toliko dober kakor zgleda na prvi pogled. Itak, do kreditov za stanovanja, pa tako naprej, sploh ne more dostopati v vsakem primeru, ampak tukaj so še drugi socialni prejemki, ki jih ta človek dobiva, socialni transferji, cene vrtcev. Občine so se zdaj oglasile verjetno, da bodo cene vrtcev zaradi tega večje, višje. Se pravi, tukaj bo s strani pilota, ki je varuh financ, vaše ministrstvo, gospa državna sekretarka, bo treba znotraj Vlade to znati brzdati in vizavi ukrepom, ki jih ima na drugi strani spet Banka Slovenije drugače, na drugačen način postopati, ker drugače dolgoročno na takšen način ne bo šlo, da bomo javno finančno vzdržni. Bomo v nadaljevanju odprli razpravo bi pa sedaj dal besedo viceguvernerju Banke Slovenije, dr. Primožu Dolencu za predstavitev stališča, verjamem pa, da bo v nadaljevanju se odvila, gospod Dolenc, taka razprava, da bomo imeli, kar intenzivno komunikacijo tekom seje. Mene uvodoma pa vam že povem kaj me najbolj zanima, res zanima me to, ali smo v Sloveniji napram ostalim državam članicam EU prestrogi? Kam se uvrščamo, na kakšen način in kakšna so bila priporočila recimo Evropske centralne banke glede te strogosti in omejevanja kreditiranja prebivalstva?

Hvala lepa, predsedujoči za besedo.

Naj najprej postavim to tematiko, o kateri se danes pogovarjamo, v malce širši okvir. V zadnjih letih smo živeli in še vedno živimo v precej zahtevnem okolju. Najprej nas je doletela covid-na kriza, potem v lanskem letu še vojni konflikt v naši bližini in v ekonomskem okolju je precej negotovosti in izzivov, na katere se moramo nosilci ekonomskih politik in tudi drugi ekonomski subjekti odzivati. Posebej v lanskem letu je zaradi vojne in drugih okoliščin prišlo do izrazitih pritiskov na inflacijo, kar se je odrazilo tudi v prilagojenih ukrepih denarne politike in tudi drugih ukrepih v naši pristojnosti. Tukaj je v naši pristojnosti, govorim bodisi pristojnosti Banke Slovenije ali pristojnostih našega širšega okolja, torej ECB. Če smo v preteklih letih z akumulativno denarno politiko omogočali obilo likvidnosti, ki bi omogočala bankam in drugim gospodarskim subjektom ugodno financiranje in nekako spodbujanje inflacije, ki je bila v tistem obdobju prenizka, da bi se vrnila v normalne okvire. Se je v sredini lanskega leta naše ukrepanje spremenilo, saj smo se morali začeti boriti zelo močno proti inflaciji in to seveda za sabo potegne tudi bolj omejevalno denarno politiko, nekoliko višje obrestne mere. Takšna denarna politika je nujna za to, da bomo v sodelovanju z drugimi ekonomskimi politikami v doglednem času dosegli inflacijski cilj, za katerega vemo, da je precej nižji kot je trenutno stanje. Prilagajajo se seveda tudi drugi ukrepi, ki se nanašajo na poslovanje bank, vendar ob tem o tem nekoliko kasneje, najprej bi pa rad povedal nekaj o stanju v našem bančnem sistemu.

Sedaj po naših ocenah in naše ocene kot veste javno redno objavljamo je bančni sistem sicer izpostavljen številnim povišanim tveganjem, vendar je, zaradi vseh ukrepov, ki smo jih sprejeli bodisi nosilci ekonomskih politik pa tudi same banke v zadnjih letih v ugodnem položaju in glede na to, da je ta seja namenjena javnosti, mislim, da je treba jasno povedati, da je bančni sistem v ugodnem položaju in tukaj ni nobene bojazni, da bi bilo v našem bančnem sistemu karkoli narobe.

Likvidnost bančnega sistema je zelo dobra, to so nenazadnje pokazale tudi banke, ki so nedavno ECB vrnile precejšen znesek financiranja iz naših ukrepov. Tudi kapitalska ustreznost je na zadovoljivi ravni, ni pa nekje v nekih ekscesnih ravneh kot bom kasneje tudi povedal v primerjavi z drugimi državami.

Kar se tiče tveganj v bančnem sistemu. To redno ocenjujemo, s tem seznanjamo javnost ne samo javnost tudi banke same in trenutno so, kot sem rekel, vsa tveganja v bančnem okolju povišana. Najbolj izpostavljena pa so makro ekonomsko tveganje kreditno tveganje in obrestno tveganje in predstavljajte si verjetno zakaj je naša ocena takšna kakršna je.

Na podlagi ocene tveganj izvajamo in vodimo naše ukrepe, ki so bodisi mikrobonitetne narave, kar pomeni, da se ukvarjamo z vsako banko posebej in makrobonitetne narave. Ti ukrepi so enaki za celoten bančni sistem in sledijo cilju zagotavljanja finančne stabilnosti. Za te ukrepe smo odgovorni bodisi mi sami kot Banka Slovenije ali pa smo del širšega institucionalnega okvira Evropske unije, kar tudi dobro veste.

Morda je za povedati, da je nabor ukrepov, ki jih uporabljamo harmoniziran znotraj EU okolja. Vsak nacionalni nadzorni in regulatorni organ pa konkretne ukrepe lahko uporablja glede na oceno tveganosti v svoji jurisdikciji, za katero je odgovoren. Torej, tu so ukrepi, instrumenti, standardizirani in nacionalni regulatorni in nadzorni organi. Izmed teh ukrepov izbiramo tiste, ki so primerni za naše okolje. Torej, znotraj Evropske unije ni nekih izstopanj, nekih posebnih ali enkratnih praks, saj so tudi vsi ukrepi, ki jih nacionalni nadzorni organi ali pa makrobonitetni organi sprejemajo na širši institucionalni ravni, prediskutirani z drugimi inštitucijami, z drugimi kolegi znotraj širšega okolja. Torej nekih nacionalnih specifik v smislu instrumentarija, kot sem omenil, niso pa seveda tveganja oziroma so pa ukrepi enaki za države, ki so v podobnem položaju, in različni za države, ki so v različnem položaju.

Kar se tiče bančnega področja. Banke so v zadnjih letih od finančne krize popolnoma spremenile fokus svojega poslovanja. V zadnjih letih je vse večji poudarek na kreditiranju prebivalstva. Kar se tiče poslovanja bank, zaenkrat imamo podatke za lansko leto. Poslovanje bank je dobro, kljub dvema šokoma, ki sta doletela naše okolje v zadnjih letih. In tako je s širšega stališča poslovanje bank ustrezno. Banke so lani kljub zaostrenim razmeram glede na pretekla leta izboljšale svoje poslovanje, izboljšale so neto obrestno maržo, ta se je začela povečevati. Vprašanje dohodkovnega tveganja, ki smo ga v Banki Slovenije izpostavljali vsa pretekla leta, se je zmanjšalo, kar je dobro, in dobiček bank pred obdavčitvijo bo za lani znašal približno 500 milijonov evrov. Posledično so naše banke ene izmed najbolj donosnih v evropskem okolju po donosnosti kapitala. Drugi podatek, s katerim lahko postrežem, je, da je kreditna rast v Sloveniji v lanskem letu bila ena izmed najvišjih v evropskem okolju, tako kreditiranje nefinančnih družb kot tudi kreditiranje prebivalstva. Po različnih mesecih pa po različnih segmentih so naše banke med prvimi tremi državami po najvišji medletni rasti kreditiranja in posledično seveda se je tudi obseg kreditiranja spremenil. Zdaj kreditiranje podjetij po obsegu trenutno znaša približno 10 milijard evrov, kreditiranje prebivalstva je 12, kar je bistveno drugače, kot je bilo 15 let nazaj, ampak to ni niti toliko pomembno.

Kar se tiče kapitalske ustreznosti, naša kapitalska ustreznost oziroma kapitalska ustreznost naših bank znaša 15,6, povprečje Evropske monetarne unije 15,3 torej smo na povprečju. Razpon med različnimi državami pa je med 13 in 17 %. V preteklih letih in pravzaprav tudi danes še vedno je bil problem bančnega okolja bolj kot kreditna sposobnost bančnega, bančnega sektorja samega, torej kreditne kapacitete, je bil problem kreditnega povpraševanja, ker je bilo tega premalo. Banke tudi danes, ne glede na to, kar je predstavila gospa direktorica Združenja bank Slovenije, niso realno omejene s kapitalom. Trenutni obseg posojil je, kot sem rekel, 27 milijard evrov, to je celotni obseg kreditov nefinančnemu sektorju, torej tako gospodinjstvom kot podjetjem in še ostalim. In če bi banke danes izkoristile ves kreditni potencial in s tem prišle do - in se s tem dotaknem neposredno zahtev Banke Slovenije oziroma ECB -, bi lahko banke brez kakršnegakoli ukrepanja z naše strani odobrile dodatnih 6 milijard evrov kredita, brez da se karkoli spremenijo kapitalske zahteve. Seveda pa obstajajo kapitalske zahteve, obstajajo kapitalski bufferji, ki imajo svoj poseben namen. Vsak kapitalski buffer ima svoj namen, in če bi v skrajni sili morala Banka Slovenije zaradi razmer v okolju sprostiti kapitalske blažilce, kar lahko naredimo praktično čez noč, če se pojavi potreba - in določene države, ki so imele kapitalske blažilnike vzpostavljene v času covid krize, so to naredile -, potem bi se lahko praktično čez noč kreditni potencial bančnega sektorja povečal za 10 milijard, kar pomeni več kot tretjino obstoječega bančnega sistema kot je danes v obsegu kreditiranja. Obstajajo pa še vedno rezerve do minimalnih kapitalskih zahtev, ki jih lahko ECB ali Banka Slovenije pove. V tem primeru se pa pogovarjamo o številkah, ki nimajo popolnoma nobene, nobene zveze z realnostjo, glede na potrebe.

Zdaj, glede na razmere in oceno tveganj v bančnem sistemu se seveda prilagajamo z našimi ukrepi, kot sem rekel, naši ukrepi so bodisi ukrepi na področju denarne politike bodisi na področju mikrobonitetnega nadzora, makrobonitetne politike in nenazadnje, če je treba in v lanskem letu smo to tudi doživeli, so na voljo tudi ukrepi za reševanje bank, ampak o tem se danes k sreči ne pogovarjamo. Z makrobonitetnimi ukrepi zasledujemo, kot rečeno, cilj finančne stabilnosti kot celote, glede na oceno tveganj, sprejemamo ukrepe iz nabora ukrepov, ki nam je na razpolago in s tem zasledujemo, s tem, o tem sem trdno prepričan, naš osnovni namen, to je stabilnost finančnega sistema in varnost depozitov naših, naših gospodinjstev in podjetij.

Zdaj, naše ukrepe redno periodično spremljamo. Naše ugotovitve objavljamo javno in z njimi seznanjamo tudi, tudi druge inštitucije, ki imajo, ki imajo za nalogo, da primerjajo ali so naši ukrepi horizontalno primerljivi in ali so v skladu z, ali so v skladu z evropskim, evropskim pravnim redom.

Zdaj, kar se tiče predstavitve Združenja bank, tukaj se ne bi detajlno, detajlno odzival, nenazadnje smo to predstavitev dobili šele dopoldan, ampak vseeno, nekaj, nekaj navedb. Določene trditve v teh, v tej predstavitvi so pavšalne, določene tudi napačne. Zdaj, kar se tiče podvojenih kapitalskih zahtev, to ne drži. Kapitalski blažilniki so kalibrirani točno na način, da se kapitalske zahteve ne podvajajo. Tako je recimo kalibriran, kalibriran kapitalski blažilnik, ki je bil nedavno objavljen, torej blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik, ki je nižji, kot bi bil, če ne bi bil sočasno vzpostavljen tudi sektorski blažilnik in je nižji, kot je v večini drugih držav, ki je, ki ga imajo vzpostavljenega v Evropi in približno polovica evropskih držav ima ta blažilnik in ta je višji in seže tudi do 2 procenta in pol, pri nas je 0,5.

Zdaj, kar se tiče sektorskega blažilnika, ki je bil uveden v lanskem letu z veljavnostjo v letošnjem letu, je ob naši odločitvi, da ga uvedemo, bila tudi javno predstavljen, predstavljen, predstavljeno kako in na kakšen način je bil kalibriran. Tako da, nekako me čudi, da Združenje bank vedno in znova ponavlja to tezo, da je, da je kapitalska zahteva višja za, za tisti del portfelja, ki je zavarovan vizavi tistega, ki ni zavarovan, če je v naši javni objavi točno utemeljeno, pa si lahko pogledate v poročilu finančne stabilnosti iz maja lanskega leta, zakaj in čemu je en del portfelja obremenjen več kot, kot drugi.

To je, kot rečeno, no, ko sprejemamo, ko sprejemamo naše ukrepe, bodisi ukrepe, za katere smo neposredno zadolženi sami ali jih sprejemamo kot del širšega institucionalnega okolja, izhajamo iz našega mandata, iz našega, iz našega cilja, ki je bodisi stabilnost cen ali pa stabilnost finančnega sistema oziroma varnost bančnega okolja in ta, ti naši ukrepi, kot rečeno, so postavljeni v širši institucionalni okvir, so postavljeni tako, da ne povzročajo nekih nesorazmerij in pritiskov v širšem okolju in so, kot rečeno, podobni v drugih državah, ki imajo podoben položaj in so različni v tistih državah, ki imajo različen položaj. Zakaj so podobni, lahko tudi v naših, v naših gradivih pogledate, katere države imajo podobne ukrepe, katere države imajo različne ukrepe, naši ukrepi bistveno ne odstopajo od drugih držav, ki so, ki so podobne ukrepe uveljavile.

Toliko, hvala.

Najlepša hvala.

Kljub temu, da bo potem diskusija, v kateri bom tudi sam razpravljal, ampak ravno to je ta razlog, gospod Dolenc oziroma guverner, ki upam, da nas sliši, zakaj smo povabili v celoten Svet Banke Slovenije. Zaradi tega, da bi prišel še lahko še ona druga dva člana Sveta Banke Slovenije, ki sta pa drugačnega stališča. Tako da tukaj je ta grenak priokus s strani Banke Slovenije, ker ste poslali sem v bistvu v en del ekipe, ki to zagovarja, medtem ker na drugi strani imate del ekipe, ki tovrstnih rigoroznih ukrepov ne zagovarja, pa bi bilo pomembno tudi njih slišati.

In še vedno, tukaj je temu in eno drugo vprašanje, s katerim verjamem, da je v Državnem zboru, se strinja koalicija in opozicija, na kakšen način prebivalcem omogočiti dostop do kreditov, ki jih bi sicer vračali, pa ne morejo priti do njih. Gospod viceguverner, na kakšen način. In to je temeljno vprašanje. Bomo to v nadaljevanju.

Zdaj dajem besedo predstavniku Nove Ljubljanske banke, direktorju gospodu Blažu Brodnjaku, predsedniku uprave. Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik, in hvala za sklic seje na pobudo Združenja bank.

Namreč imamo seveda popolno odsotnost tega širšega strukturnega dialoga, ki bi seveda moral biti izveden, da se sploh sprašujemo o tem, kakšen bančni sistem si sploh želimo oziroma potrebujemo v Republiki Sloveniji. Smo suverena Republika Slovenija, ne, mi imamo seveda svoje Slovenke in Slovence in svoja slovenska podjetja, smo seveda del evropskega regulatornega režima, tega troedinega, ker se v glavnem v bistvu se to uporablja kot izgovor tistega, ki ni odgovoren za nekaj, ker je nekdo drug, nekdo drug nekaj implementiral. Imamo tako imenovani enotni odbor za reševanje, imamo seveda evropski bančni organ in imamo Evropsko centralno banko in potem imamo še Banko Slovenije. Zelo težko je razložiti, ne, tehnično bančništvo je precej sofisticirana obrt postalo v zadnjem obdobju, ampak da lahko ljudje razumejo, kakšne so posledice tega izoliranega ravnanja posamičnih organov v Evropski uniji, je pa potem posledica, da nekdo, ki na mojem Ptuju ima povprečno plačo in enega otroka, ni upravičen do centa kredita. Jaz imam vodstvene in nadzorniške izkušnje iz sedemnajstih bank v osmih državah, nikjer temu ni tako, pika, pa se lahko mi zdaj izgovarjamo na kakršnekoli analize, statistika prenese vse. Statistika pove, da je povprečje med 1 in 0, 0,5, ne, ampak to ne pomeni, da imava oba 0,5, en ima 1, en pa 0. In ta rast kreditiranja iz zadnjih nekaj let seveda izhaja iz nadaljnjega razslojevanja v slovenski družbi, ker se je pomemben del stanovanj kupoval naložbeno za drugo, tretjo nepremičnino, ker so bili seveda zgodovinsko najcenejši viri financiranja. Moji Ptujčani so že prej takrat bili kreditno sposobni, zdaj bodo pa še bolj. In to je absurdno, žaljivo in ponižujoče, kakršnikoli modeli vam to izkazujejo. Kapitalski blažilnik 100 bazičnih točk na stanovanjska posojila. Za božjo voljo, ko smo imeli 143 tisoč brezposelnih, danes imamo pa 53 tisoč, so bile delikvence iz stanovanjskih posojil, kar pomeni, da so bila neplačana, na nekaj bazičnih točkah, se pravi 0,0 %, ne pa na 1 % na letni ravni. Seveda pa so bile razlike med posamičnimi bankami- Pavšalizira se, sprejema se sistemske ukrepe, ne da bi se ukvarjali s posamičnimi pozicijami tistih, ki ravnajo odgovorno, in se tudi tem preprečuje odgovorno ravnanje v smislu seveda zagotavljanja normalnih storitev bančnim komitentom.

Govori se o presežnih tveganjih. V zadnjih treh letih je ta rast stanovanjskih posojil v veliki meri slonela na fiksnih obrestnih merah, kar pomeni, s tem, ko so ljudje najemali ta posojila v zadnjem obdobju, niso sprejemali velikega obrestnega tveganja, zgolj v zelo omejenem obsegu so ga. Njihovi prihodki danes rastejo, ker plače povprečno rastejo, glavnice nominalno ostajajo nespremenjene. Kar pomeni, da se realna vrednost dolga znižuje. Jaz ne vem, kje vidite tveganja. Mi se z Banko Slovenije srečujemo samo dvakrat na leto, to moramo vsi javno vedeti, samo dvakrat na leto, kjer nismo deležni strokovnega pogovora. Gospod Dolenc nam je očital, da je danes dobil gradiva - mi smo soočeni na teh srečanjih s sistemskimi ukrepi, ki se potem kar objavijo, ko še nismo zapustili Banke Slovenije. Se pravi strokovnega dogovora, pogovora sploh ni.

In ko govorimo o omejitvenih kapitalskih dejavnikih, seveda nekaj velikih bank nima izzivov za zagotavljanje kapitalske ustreznosti. Imamo pa zelo, zelo velike izzive z zagotavljanjem MREL sredstvi. Gospa iz Ministrstva za finance je rekla, da banke nimajo s tem težav. Banke imamo s tem ekstremne težave. V Novi Ljubljanski banki smo izdali dve obveznici v zadnjem obdobju, tri obveznice v zadnjem obdobju. Za eno nepodrejeno smo plačali praktično 6 %, za drugo podrejeno, globoko podrejeno 9,75, za tretjo pa 11 %. To izhaja iz tega trikotnika, ko ni samo kapital pomemben, ampak moramo za vsak evro posojila, ki ga podelimo našim strankam, od 1. 1. 2024 zagotavljati 35 centov iz tako imenovanih izbrisljivih instrumentov in ne smemo najeti tega instrumenta v obliki depozita slovenskega podjetja, da bi te visoke obrestne mere plačali slovenskemu podjetju, ampak nas tisti regulatorji prisiljujejo, da moramo izdati obveznice na mednarodnem finančnem trgu, ki jih kupujejo finančni vlagatelji iz vsega sveta. S tem mi našo suvereno Republiko Slovenijo spravljamo nazaj v zelo podoben položaj, kot je bilo v obdobju 2004 do 2008, ko so bile velike slovenske banke odvisne od denarja iz tujine. Tukaj ne smemo mešati depozitov in likvidnosti. Vse slovenske banke smo radikalno prelikvidne, sedimo na 10 milijardah evrov likvidnostnih rezerv, ki jih pa ne moremo dati na razpolago slovenskemu gospodarstvu in slovenskemu prebivalstvu zaradi MREL in kapitalskih zahtev. Tega dialoga ni. Slišimo samo izgovarjanja, za to so odgovorni v Bruslju, zato so odgovorni v Frankfurtu, potem se pa dotaknemo lokalnega nabora ukrepov, ki pa ni odvisen od tistega v Bruslju in Frankfurtu in to so ta famozni tako imenovani makrobonitetni ukrepi, s katerimi mi kot bančniki, ki želimo ta likvidnostni potencial, te slovenske depozite spraviti seveda v dodaten razvoj slovenskega gospodarstva in normalen standard slovenskih gospodinjstev, postavlja popolnoma drugačno perspektivo. S temi makrobonitetnimi ukrepi bi mi morali izboljševati pogoje zaradi lokalno specifičnih razmer v Sloveniji za slovenska gospodinjstva in slovenska podjetja, ne pa poslabševati pogoje za slovenska gospodinjstva in slovenska podjetja. To ni razumno, ni kalibrirano, ni uravnoteženo in ni smiselno. In potem meni očitajo, ki smo v Novi Ljubljanski banki se edini dejansko 3 in pol leta oglašali na temo makrobonitetnih ukrepov in njihovih učinkov na kreditno sposobnost slovenskih gospodinjstev, da nam gre za zaslužek. Poglejte, pri 400 milijonih evrov zaslužka Nove Ljubljanske banke je vseeno, ali bo imela 3 milijone manj ali več dobička, verjemite. Gre za nekaj 10 tisoč gospodinjstev in nekaj 100 tisoč slovenskih ljudi, ki so neposredno zaradi teh ukrepov prizadeti. Še več, ti ukrepi so absolutno diskriminatorni zato, ker Banka Slovenije to prepoveduje bankam, ki to počnejo znotraj striktno reguliranega okolja, ne prepoveduje pa lizing institucijam in d.o.o.-jem izza vogala, ker je za to pristojno bojda neko drugo ministrstvo. Seveda drži, tako je. Seveda drži, zato smo seveda tudi sprožili zahtevo za ustavno presojo, pa Ustavno sodišče v 3 in pol leta se mu ni zdelo vredno, da do tega se sploh opredeliti ali bo sploh to razsojalo ali ne. Mi trdimo, da je v Sloveniji potreben poleg širšega družbenega dialoga okrog kakšno družbo si želimo, tudi širši družbeni dialog o tem, kako bomo s svojim lastnim premoženjem. Gre za slovenski denar. Gre za prihranke Slovenk in Slovencev. Če že nimamo pokojninskih skladov, ki bi ustrezno lahko seveda usmerili to premoženje, da bomo Slovenke in Slovenci naposled imeli večji vpliv na razvoj slovenskega gospodarstva, ne bomo razprodali vsem multinacionalkam, da tudi v tem delu depozitno bazo 27 milijard plus, če gledam še podjetja, 38 plus milijard usmerili produktivno in smiselno, ne pa, da jaz ne smem uporabiti depozita za kreditiranje, ker moram v 35 % odstotkih tega kredita uporabiti 10 % ali pa 6 % drago obveznico, ki jo moram prodati mednarodnim vlagateljem. To je absurdno, ampak dobro. To je seveda del evropskega okvira bančne unije z namenom razbremenjevanja javnih financ, ker če pride banka težave, bomo izbrisali te instrumente. Na žalost mi opažamo in jaz sem trdno prepričan, se ti ukrepi sprevračajo v svoje nasprotje. Če povprečno gospodinjstvo ne more do posojil v bančnem sistemu, bo zahtevalo od države, da si bo lahko uredilo neko normalno blagostanje. Poglejte, pogovarjamo se o tem, da nekdo na Ptuju ni kreditno sposoben, ne da si ne more kupiti stanovanja v Ljubljani. s povprečno plačo na Ptuju. Nacionalno povprečje ni slovensko povprečje. Vi morate vedeti, da nacionalno povprečje imate v Ljubljano za vso javno upravo z bistveno višjimi prejemki povprečju. Vi imate statistične regije v Sloveniji, ki so plače 20 % nižje kot v Ljubljani. To je 260 evrov neto manj. In odbite od teh 260 evrov manj, še 280 za vsakega otroka in vidite kje je kreditna sposobnost. Je ni. Mi smo pripravljeni tem ljudem posojati denar in jim pomagati, če slučajno se kakemu zalomi, pa podaljšamo ročnost, pa ne, pa bomo neko pot že našli. Pri stanovanjskih posojilih itak ni bilo nikoli resnih težav, nikoli, to pa pomeni recimo, da si moj bratranec, ne vem, na mali hiški tam, niti strehe ne more popraviti, ker ne more dobiti posojila, ne moreš to s kreditno kartico, pa ne na lizing. O tem se mi pogovarjamo in ta popolna odsotnost razumevanja dejanskega realnega življenja, ker se to iz lune presoja preko statističnih modelov, ne, privede potem do takih razpletov.

Mi sprejemamo seveda ureditev v evropskem bančnem kontekstu, v evropski monetarni uniji, da gremo v smeri poenotenja standardov bančnega poslovanja, to je ta imenovana bančna unija, ampak obstajajo instrumentarij, tako imenovan makrobonitetni del, ki omogoča lokalnim vejam Evropske centralne banke in to je v tem primeru Banka Slovenije, da kot rečeno, prilagaja ukrepe v korist slovenskim strankam, ne pa v svoje nasprotje in zdaj ne vem s katerimi bomo postregli, da so podobne ureditve, poslovni modeli bank v evropski monetarni uniji so radikalno različni. Slovenske banke so šle skozi katarzo, verjemite. Še vedno smo dežurni krivci za vse kar je šlo narobe, smo šli skozi katarzo, teh bank, ki sedijo zdaj ljudje, ki so sanirali slovensko gospodarstvo, pomagali sanirat slovensko gospodarstvo in tisti, ki so povzročili težave. To je dejstvo.

Imamo mednarodno zasedene ekipe, v najinih bankah, obeh, mednarodno zasedene ekipe. Samo v NLB vodstvu sedijo ljudje iz desetih držav, ki so videli marsikaj in se naučili marsikaj skozi to obdobje. Ne delamo neumnosti, ne podeljujemo denarja na lepe oči, več, tega ni več. Podeljujemo denar na podlagi denarnega toka, presojenega in želimo seveda biti na razpolago svojim strankam, pa ne moremo, seveda moramo, ja, imamo dovolj kapitala, ker smo izdali kapitalske instrumente, ki so dragi, ampak na drugi strani moramo izdajati pa / nerazumlijvo/ instrumente, te pa ni bilo mogoče izdajati 12 mesecev, 6 poskusov, največja slovenska banka ni uspela izdati instrumentov. Eno leto smo potrebovali, da smo ga po 11 odstotkov izdali.

To niso normalne razmere in take bodo lahko še kar nekaj časa in mi v takih razmerah govorimo o dodatnih kapitalskih blažilnikih. Dodatno, Banka Slovenije projicira napovedi, gospodarske, zadnjih 10 let, radikalno prekonzervativno, poglejte si napovedi in poglejte si, kaj se dejansko dogaja v Sloveniji, se pravi, tudi tu, o tem se je treba pogovarjati, o kalibriranosti teh napovedi, ne. Ali so dejansko konservativne ali so prekonzervativne, kot stalni pojav. Ko smo se v koroni srečevali, so nam napovedovali milijardo in pol rezervacij v bančnem sistemu, mi pa smo jih sproščali in smo jim govorili, to ni naš svet, mi tega ne čutimo na terenu, ampak tega pogovora ni in me je iskreno kot Slovencu sram, da se o tem moramo pogovarjati v Državnem zboru, ker se ne pogovarjamo z argumenti tam, kjer bi se morali.

Najlepša hvala, gospod Vodnjak.

Sedaj pa dajem besedo še predstavniku NKBM, gospodu Falatovu.

Izvolite.

Hvala lepa.

Hvala za vabilo! Jaz mislim, da je ta razprava dobrodošla, kjerkoli pač se izvaja, tako da najlepša hvala vsem, da ste, pač, pripravljeni to poslušati.

Glede na že zelo energično povedano s strani kolega iz NLB, bi jaz dodal mogoče eno drugo stvar še in sicer, dejstvo je, mogoče malo širše za vas, dejstvo je, da so trenutne tržne razmere zelo zaostrene in ponekod celo onemogočajo, da se banke zadolžujemo na mednarodnih trgih in s tem dostopamo do virov financiranja, ki jih je nujno potrebno iz strani izpolnjevanja raznoraznih regulatornih zahtev, ki so bile omenjene, pa niso bile še vse omenjene, teh zahtev je veliko, veliko več, se pravi, tudi, če gledate, kako so naše kapitalske zahteve sestavljene, je mnogo nekih postavk, dotaknili smo se samo ene par njih.

Dejstvo je, da so tako imenovane MREL obveznice, katere moramo en velik trn v peti celemu bančnemu sistemu, pa ne samo nam, v celi Evropi, v bistvu bi vam dal samo ene par podatkov, ki mislim, da govorijo sami zase. V letošnjem letu bomo v evropskem monetarnem sistemu banke morale na novo izdati 160 milijard obveznic, da imate predstavo velikosti bančnega trga, 160 milijard, od tega 32 milijard MREL obveznic, da imate neko tako predstavo. Med drugim bo tudi Nova KBM letos morala dodatno iti na trg in pridobiti MREL obveznice. Tako da, da imate še iz teh 32 milijard, da boste imeli malo občutka, 11 milijard Grčija, 7 milijard Italija, 4 milijarde Španija, 3 milijarde Portugalska. To so vse države, ki, če jih primerjamo s Slovenijo, morda smo mi boljši od njih, vsaj upam, da smo. Kar pomeni, da bo cena teh marel(?) obveznic, ko bodo šle vse te milijarde na trg, najbrž tukaj okrog, to, kar je gospod Brodnjak prej omenil, 10 plus %. Mislim, da je to tista prava stvar, ki je trenutno največja v nekem generalnem pogledu bolečina bank, da je težko, prvič, onemogočeno ali zelo težko priti in drago zadolževanje. Tukaj je ta apel, mislim, da predvsem na mestu, da pač je treba pogledati kako lahko to na drugi strani nekako ublažimo, ker dejstvo je, če se bomo morali zadolževati težko in po enormnih cenah, bo težko na drugi strani zagotavljati ta kapital, zato ker pač gospodarstvo in prebivalstvo rabi.

Tako da, toliko z moje strani.