Spoštovane in spoštovani! Nadaljujemo prekinjeno 13. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Tako kot običajno vas tudi tokrat obveščam, da lahko poslanka oziroma poslanec na seji postavi največ dve ustni vprašanji, možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ dve minuti, dopolnitev odgovora predstavnika Vlade pa lahko traja največ tri minute. Zbrali bi tako po ustaljeni praksi sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predali državnemu sekretarju Ministrstva za zunanje zadeve, gospodu Marku Štucinu.

Tako vam dajem besedo. Želi kdo besedo? Vidim, da ni interesa, zato zaključujem to točko dnevnega reda in se gospodu državnemu sekretarju lepo zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE SVETA EVROPE O DOSTOPU DO URADNIH DOKUMENTOV.

Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 9. 12. 2022. 3. januarja 2023 pa sta prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o tem predlogu.

Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Gospod Jure Trbič, državni sekretar Ministrstva za javno upravo, izvolite.

Spoštovani predsednik Odbora za zunanje zadeve, gospod Bakovič, spoštovane članice in člani, ostali prisotni! Hvala za besedo.

Konvencija Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov predstavlja v bistvu prvi mednarodni inštrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo različni javni organi. Zdaj pravica dostopa do informacij, kot poznamo pri nas, javnega značaja v pluralistični in demokratični družbi zagotavlja večjo transparentnost, javnost delovanja javnih institucij in s tem seveda krepi integriteto, učinkovitost in odgovornost dela javnih organov ter pomaga utrjevati njihovo legitimnost in dvig zaupanja. Konvencijo, ki je stopila v veljavo s 1. decembrom leta 2020, je podpisalo in ratificiralo že trinajst držav, Slovenija je samo konvencijo podpisala na konferenci pravosodnih ministrov na Norveškem že junija 2009, ni pa je še ratificirala.

Letos obeležujemo 20. obletnico sprejetja našega prvega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in predlog Vlade za ratifikacijo nekako tudi sovpada s to pomembno obletnico. Ratifikacija ima zato tudi pomembno sporočilo v smeri dodatne tudi mednarodne zavezanosti k transparentnosti delovanja javnega sektorja. Kot omenjeno, v bistvu predstavlja prvi zavezujoč mednarodni inštrument, ki ureja to splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov in kot izhaja iz preambule, uresničevanje pravice dostopa do dokumentov inštitucij zagotavlja tako javnosti vir informacij, ji pomaga, da si ustvari mnenje o stanju družbe in javnih organih ter krepi integriteto, učinkovitost, uspešnost in odgovornost dela javnih organov. Slovenski predstavniki so aktivno sodelovali že takrat pri sprejemanju besedila konvencije, kjer so zastopali visoke standarde glede pravice dostopa do uradnih dokumentov, sama konvencija je razdeljena na tri poglavja, v prvem poglavju so splošne določbe, definicije osnovnih pojmov in podobno ter določeni minimalni standardi glede postopka dostopa do informacij javnega značaja. Drugo poglavje ureja vzpostavitev mednarodnega mehanizma in mogoče za dodati, da sama ratifikacija seveda za Slovenijo ne pomeni nobenih dodatnih zavez, ker imamo pravzaprav naše lokalne, nacionalne pravzaprav standarde, kot že omenjeno, z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja že postavljene, prav tako ne bo finančnih posledic.

Hvala za besedo.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj dajem besedo poslankam in poslancem. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? Vidim, da ni interesa, zato razpravo zaključujem.

Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Glasujemo. Navzočih je 11 članic in članov, za je glasovalo 11, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal.

S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O MEDNARODNI ORGANIZACIJI ZA POMORSKE NAVIGACIJSKE PRIPOMOČKE.

Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 15. 12. 2022. 3. januarja 2023 pa ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona.

Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Gospod Marko Štucin, izvolite.

Lahko predstavim to kratko vsebino, okej.

Konvencija o mednarodni organizaciji za pomorske in navigacijske pripomočke je sestavljena po vzoru Konvencije o ustanovitvi mednarodne pomorske organizacije in mednarodne hidrografske organizacije. Z uveljavitvijo konvencije, ki vsebuje določbe o ustanovitvi, namenih ciljih, nalogah, članstvu in delovnih telesih, bo zagotovljen nemoten prehod iz nevladne v mednarodno organizacijo. Ta mednarodna organizacija bo na strokovni ravni lahko nemoteno uresničevala cilje za zagotavljanje visokih standardov za objekte za varnost plovbe, obalne države bo spodbujala k izpolnitvi obvez zagotavljanja varnosti plovbe v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu človekovega življenja na morju, konvencijo SOLAS. Ta določa, da morajo države pogodbenice pri vzpostavljanju pripomočkov za varnost plovbe upoštevati mednarodna priporočila in smernice, ki jih razvija organizacija IALA.

Za Slovenijo kot državo z dolgoletno pomorsko tradicijo je članstvo v navedeni organizaciji z vidika zagotavljanja varnosti plovbe in nadzora pomorskega prometa v slovenskem morju zelo pomembno. V koprskem pristanišču letno pristane več kot dva tisoč ladij, poleg tega po slovenskem morju in tranzitu pluje veliko število ladij, ki so namenjene v pristanišči Trst in Tržič. Pri tem morajo plovila upoštevati pravila sheme ločene plovbe. Članstvo v organizaciji prinaša Sloveniji možnost sodelovanja na usposabljanjih, seminarjih, različnih delavnicah, pri oblikovanju tehnoloških rešitev za zagotavljanje varnosti plovbe. Na voljo so tudi vse informacije o novosti na področju svetilnikov in druge pomorske signalizacije. Konvencijo / nerazumljivo/ je do decembra 2022 podpisalo 50 držav, od tega 9 držav članic EU, 9, 10 držav pa je konvencijo ratificiralo. Začelo bo veljati 90 dan po dnevu deponiranja 30 listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Sredstva za plačilo letne članarine se zagotavljajo v okviru Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, ki je pristojna za varnost plovbe in zaradi preoblikovanja v mednarodni organizacijski stroški ne bodo povišali. Z mano je tudi generalni direktor, gospod Srečko Janša, iz Ministrstva za infrastrukturo, ki lahko odgovori na morebitna vprašanja glede tega.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Dajem besedo, poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Ne želi, torej, zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru poročal pisno.

S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER, POBUDA ZA SKLENITEV SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO MADŽARSKE O ČEZMEJNEM ŽELEZNIŠKEM PROMETU.

K tej točki ste prejeli gradivo. Besedo dajem predstavniku Vlade, državnemu sekretarju Ministrstva za zunanje zadeve, gospodu Štucinu.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Predmetna pobuda za sklenitev sporazuma med Vladama Republike Slovenije in Madžarske v čezmejnem železniškem prometu, ki je pred vami, je pripravljena z namenom, da predlagani sporazum nadomesti trenutno veljavni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske v mejnem železniškem prometu, ki je bil sklenjen 16. novembra 2000 in ratificiran kasneje istega leta, kar je bilo še preden sta bili obe državi postali članici Evropske unije. Takrat tudi železniški trg ni bil prosto dostopen in sta ga na območju mejnega prometa med pogodbenicama obvladovala zgolj nacionalna prevoznika obeh podpisnic. Ob vstopu obeh držav v Evropsko unijo smo tako v Sloveniji kot na Madžarskem ocenili, da sporazum sicer ni v neskladju z evropskim pravnim redom. Leta 2012 je bila sprejeta Direktiva 2012/34EU(?) Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja, ki smo jo prenesli tudi v slovenski pravni red. Kasneje leta 2016 in na podlagi določil te direktive smo Evropski komisiji priglasili vse bilateralne sporazume, pregled in mnenje. Evropska komisija je vsebino preučila in podala mnenje, da je potrebno sporazum uskladiti. Ta obstoječi za navedeno direktivo, uskladitev je potrebno izvesti predvsem, zaradi liberalizacije trga in temu posledično novih prevoznikov, ki delujejo v mednarodnem železniškem prometu, saj obstoječi sporazum iz leta 2000 zajema le državna prevoznika. V praksi neke diskriminacije ni bilo, glede na to, da je treba vsebinsko spremeniti ta ali pa dopolniti ta, več členov tega obstoječega sporazuma, je Ministrstvo za infrastrukturo sprejelo odločitev, da skupaj z Madžari, s pristojnim madžarskim resorjem, da bolje pripraviti nov sporazum, ki je tudi, za katerega pač menimo, da bi ga bilo treba zdaj sprejeti.

Hvala.

Hvala tudi vam.

V zvezi s tem odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ni interesa, zato razpravo zaključujem in predlagam, da glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor za zunanjo politiko potrjuje podano pobudo.«

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda in se sodelujočim v obeh točkah lepo zahvaljujem.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - MEDNARODNA DEJAVNOST DRŽAVNEGA ZBORA.

Gradiva k tej točki ste prejeli. Najprej bi obravnavali predlog Poslanske skupine Svoboda za spremembo nadomestnega člana stalne delegacije Državnega zbora v parlamentarni skupščini OVSE. V omenjeni stalni delegaciji bi dosedanjega nadomestnega člana mag. Rastislava Vrečka zamenjala poslanka Lucija Tacer. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? Vidim, da ne, zato zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Odbor za zunanjo politiko predlaga Kolegiju predsednice Državnega zbora, da se za novo nadomestno članico o stalni delegaciji Državnega zbora v parlamentarni skupščini OVSE namesto mag. Rastislava Vrečka iz Poslanske skupine Svoboda imenuje Lucijo Tace prav tako iz Poslanske skupine Svoboda.«

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.

Odločali bi pa še o predlogu Poslanske skupine Svoboda za spremembo nadomestnega člana stalne delegacije Državnega zbora v parlamentarni skupščini procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi v omenjeni stalni delegaciji bi dosedanjo nadomestno članico Lucijo Tacer zamenjal mag. Rastislav Vrečko. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati, ker ne, zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Odbor za zunanjo politiko predlaga Kolegiju predsednice Državnega zbora, da se za novega nadomestnega člana v stalni delegaciji Državnega zbora v parlamentarni skupščini procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi namesto Lucije Tacer iz Poslanske skupine Svoboda imenuje mag. Rastislav Vrečka, prav tako iz poslanske skupine Svoboda.«

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Sklep sprejet.

Pod to točko pa smo prejeli tudi še dva predloga za ustanovitev skupin prijateljstva in sicer z Ljudsko demokratično republiko Alžirijo in pa Mongolijo. V skladu s 15. členom Pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora skupine prijateljstva ustanovi Odbor za zunanjo politiko na predlog poslancev. Pogoje za ustanovitev teh dveh skupin izpolnjujeta oba predloga v zvezi s tem. Želi kdo razpravljati, sprašujem? Vidim, da ni interesa, zato razpravo zaključujem.

Odločali bi o naslednjem predlogu sklepa: »Odbor se strinja z ustanovitvijo skupin prijateljstva z Ljudsko demokratično republiko Alžirijo in Mongolijo.«

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Sklep je sprejet.

Obveščam vas, da boste o točnem datumu ustanovnih sej obveščeni naknadno.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo še na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO.

Želi kdo besedo? Vidim, da ne. S tem zaključujem 7. točko dnevnega reda in hkrati tudi 13. redno sejo odbora.

Vsem se lepo zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Hvala lepa.

Odprti del seje je bil končan 18.01 ob 9.44.