Lepo dobro jutro vsem oziroma že dober dan, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 6. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 67. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da je umrl gospod Rudi Veršnik, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju od 2004 do 2008. Prosim vas, da spomin nanj počastimo z minuto molka.

/ minuta molka/

Hvala lepa.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Spoštovani, dovolite, da ob bližnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta pred nadaljevanjem seje spregovorim nekaj besed.

Spoštovani!

Pisal se je 27. januar leta 1945, ko so pripadniki Rdeče armade dosegli največje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Ob prizorih grozot, vidnih na telesih in v očeh 7 tisoč 650 komaj še živečih taboriščnikov, so okameneli. Nikoli doslej še niso uzrli česa tako groznega, da človeški um ni zmogel videnega doumeti. »Niso nas pozdravili, niti se nam niso nasmehnili; zdelo se je, kot da jih poleg sočutja stiska občutek krivde, da je tak zločin sploh mogoč,« je srečanje z osvoboditelji opisal Primo Levi, eden najbolj znanih pričevalcev Auschwitza.

Samo v Auschwitzu je bilo umorjenih več kot milijon in pol ljudi, med Judi tudi pripadniki slovanskih narodov, Romi, invalidi, homoseksualci, vsi tisti, ki so jih nacisti označili za podljudi ali nemško Untermenschen. In ko danes obeležujemo mednarodni dan spomina na več kot 6 milijonov judovskih žrtev holokavsta, se spomnimo tudi okoli 60 tisoč Slovencev, ki so bili deportirani v nacistična in fašistična taborišča. Več kot polovica se jih ni nikoli vrnila.

Dan spomina na žrtve holokavsta obeležujemo 27. januarja. Zavest, da se je zgodil, pa mora v nas živeti vsak dan. Naša civilizacijska odgovornost je, da kot posameznik in družba storimo vse, da se kaj tako okrutnega ne bo zgodilo nikoli več in da bomo kot družba že ob najmanjšem sumu nestrpnosti do pripadnikov drugih nacij, etničnih skupin, drugih religij, drugače mislečih in čutečih, skratka drugačnih v katerem koli pogledu, strnili vrste in skupaj stopili na okope za obrambo civilizacijskih vrednot, demokracije, človekovih pravic, človečnosti in znova in znova in neštetokrat ponovili, da nismo pozabili in da nikoli ne bomo. #WeRemember.

Zaskrbljujoče je, da se v Evropi, za katero se je zdelo, da je bila po vojni z nürnberškimi procesi očiščena največjih, na čisti nacističnih zločincev, Nemčija pa je doživela katarzo, znova krepijo pojavi nestrpnosti, diskriminacije in sovražnosti do drugačnih in drugače mislečih. Dogaja se, da povojne generacije obujajo nekatere kulte in spomine na takratne režime, ne da bi se pravzaprav zavedale, kam to vodi, ali pa se igrajo z zlom, ne zavedajoč se, kako nevarno je prebujanje te pošasti, za katero smo mislili ali vsaj upali, da je mrtva, pokopana za vedno. Ni mrtva. Vsak dan jo obuja sovražni govor, ki preplavlja socialna omrežja in se zažira v spletne razprave, vse bolj pa se širi tudi v političnem diskurzu. To nas mora zelo skrbeti. Ko si predstavniki oblasti zlahka in brez sankcioniranja privoščijo zdrs v nedemokratični, antisemitski, diskriminatorni govor, mora biti to za demokratično družbo alarm. Resnice nikoli ne smemo poniževati z zamegljevanjem in potvarjanjem dejstev, saj vse to lahko vodi k nevarnosti ponavljanja krute zgodovine. Kot nas opozarja Primo Levi: »Ni se začelo s plinskimi celicami. Ni se začelo s krematoriji. Prav tako se ni začelo s koncentracijskimi taborišči … Začelo se je s tem, da so politiki razdelili ljudi med »mi« in »vi«. Začelo se je z medijskim poročanjem o sovraštvu in nestrpnosti. /…/ Začelo se je, ko so ljudje postali gluhi, ubogljivi in slepi ter so verjeli, da je vse to normalno.« Ni bilo normalno in ni normalno.

Ruski osvoboditelji taborišča smrti se do konca svojih življenj niso mogli osvoboditi občutkov sramu in bremena krivde ob spoznanju, kakšna zver je lahko človek človeku, in tudi drugi osvoboditelji. Proti sodobnim oblikam antisemitizma in sovraštva se moramo boriti vsi, s pravno državo, z doslednim spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s krepitvijo človečnosti do vseh in vsakogar, do vsega sveta okoli nas. V Državnem zboru se lahko borimo z odgovorno politiko, kritičnimi, na argumentih temelječimi razpravami in izogibanju govora, ki bi vzbujal sovraštvo. Kljub razlikam med nami se lahko zavzemamo oziroma se moramo zavzemati za vključujočo in strpno družbo, v kateri bo lahko vsakdo užival svoje pravice in svoboščine ter bo enak pred zakonom, ne glede na svojo raso, narodnost, vero, spol, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Hkrati pa moramo skupaj ostro, takoj in brezkompromisno ukrepati proti kakršnimkoli zametkom in proti kakršnikoli pojavni obliki prebujanja pošasti holokavsta in drugih genocidov človeka proti človeku.

Spoštovani! Januarja 1995, torej ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, je tedanji nemški predsednik Roman Hercog razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma. 3. novembra 2005 pa je ta dan kot mednarodni dan spomina na holokavst razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku.

V sodobnih demokratičnih družbah Evropske unije in širše ni in ne sme biti prostora za sovražni govor, antisemitizem in ksenofobijo, za nacistične simbole in zanikovalce holokavsta. Da se bomo proti tem oblikam nestrpnosti borili s kazensko pravnimi sredstvi, smo se med drugim zavezali v evropski strategiji za boj proti antisemitizmu in negovanju judovskega načina življenja za naslednje desetletje 2021–2030, ki jo je sprejela Evropska komisija med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije oktobra 2021.

Naša politična in osebna odgovornost je, da smo nepopustljivi do vsakršnih odklonov od dostojanstvenega odnosa do zgodovine in žrtev holokavsta ter do predsodkov in sovražnosti do drugačnih. Kot je zapisal Levi: »Fašizma ni mogoče razumeti; lahko in moramo pa razumeti od kod izvira in biti nanj pozorni, namreč, kar se je zgodilo, se lahko ponovno zgodi kjerkoli.« To se nikoli več ne sme zgoditi.

Drage kolegice poslanke in kolegi poslanci! Naj vam ob tej priložnosti predlagam, da skupaj vsi združimo moči in se zavzamemo za to, da bi vse Slovenke in Slovenci, ki so bili v peklu Auschwitza, v Bloku 17 dobili svojo dostojno spominsko razstavo. Naredimo to zanje, za vse naše državljanke in državljane, tudi zase v spomin in opomin. Vsi smo ljudje, različni, pa vendar enaki. Ne bomo pozabili. Nikoli.

Najlepša hvala.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 6. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 13. januarja, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 6. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 35 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali ministrice in ministri. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal jutri, to je v torek, 24. januarja, ob 9. uri.

Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora ta ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi z morebitno zahtevo poslancev za ustni odgovor na naslednji seji zbora oziroma morebitnim predlogom za razpravo o odgovoru na poslansko vprašanje na naslednji seji zbora želim opozoriti tudi na dejstvo, da nekateri ministri opravljajo tekoče posle do imenovanja novih ministrov, in sicer predvidoma le do jutri, ko bo zbor odločal o listi kandidatk in kandidatov za ministrici in ministre Vlade Republike Slovenije. V primeru podanih zahtev in predlogov, ki se nanašajo na vprašanja ministrom, ki opravljajo tekoče posle, bodo ti predlogi in zahteve v skladu z 249.a členom Poslovnika Državnega zbora po imenovanju novih ministrov postali brezpredmetni, kar pomeni, da o podanih predlogih za razpravo odgovorov na poslansko vprašanje Državni zbor sploh ne bo odločal.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili dr. Robert Golob, predsednik Vlade, Tanja Fajon, ministrica za zunanje zadeve, dr. Igor Papič, minister za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, od 16. ure dalje, Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo od 13. do 16. ure ter Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom.

Prosim gospo poslanko, mag. Karmen Furman, da postavi vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu.

Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani minister!

Že kar nekaj mesecev se nahajamo v času draginje, ki je povzročila enormen dvig cen življenjskih potrebščin. Slednje se seveda pozna v žepu slehernega državljana, še posebej to občutijo najbolj ranljive skupine državljanov, med katere pa žal sodi tudi večina slovenskih upokojencev. Preteklo leto smo tako zaključili z izredno visoko stopnjo inflacije, in sicer kar 10,3 %, za primerjavo je bila leto poprej stopnja inflacije 4,9 %, pri čemer se je najbolj podražilo ravno blago, ki ga potrebujemo za vsakodnevno porabo. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se dvignile skoraj za 19 %, cene električne energije, plina in ostalih goriv za 18 %. Glede na takšno draginjo je seveda jasno, da se slovenski upokojenci v teh časih preživljajo vse težje. A kljub temu nekih konkretnih rešitev za blažitev posledic draginje s strani Vlade za upokojence praktično doslej še ni bilo. Namreč, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev v drugi polovici lanskega leta za izredno uskladitev pokojnin, je upokojenci žal niso dočakali. Večina med njimi je bila spregledana tudi ob pripravi vladnih zakonskih predlogov za blažitev posledic draginje. Res je, da so upokojenci v novembru in decembru dobili sicer draginjski dodatek, ki ga sedaj v mesecu januarju več ne bo. Po drugi strani pa so tudi upokojenci za polno delovno dobo kljub draginjskemu dodatku dobili izplačano pokojnino krepko pod pragom tveganja revščine. Dejstvo torej je, da se s trenutnimi vladnimi ukrepi socialni položaj upokojencev v Sloveniji slabša.

Z namenom, da se zmanjša vedno večja revščina med njimi in da se jim zagotovi vsaj minimum preživetja, smo v Poslanski skupini SDS pripravili predlog sprememb zakonodaje za dvig pokojnin in ga vložili v zakonodajno proceduro. Žal s strani Vlade in koalicijskih poslancev ta predlog zakona ni dobil ustrezne podpore. Napovedujete sicer pokojninsko reformo, a vsi vemo, da je do takšne reforme, če in ko bo sprejeta, sicer še zelo dolga pot. Naši upokojenci pa potrebujejo sredstva za preživetje sedaj, to zimo in v teh časih draginje.

Glede na navedeno vas zato sprašujem:

Ali na ministrstvu, seveda poleg tistih zakonskih obveznosti, kot je redna uskladitev pokojnin, pripravljate kakšne ukrepe, da bodo upokojenci lažje prebrodili stisko, v kater so se znašli v teh časih draginje?

Če da, kakšni so ti ukrepi in kdaj jih boste tudi vložili v sprejetje oziroma potrditev Državnemu zboru?

Hvala lepa.

Minister Luka Mesec, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa. Hvala za vprašanje.

Kot veste, smo v Levici vedno stali na strani tistih, ki so s strani družbe spregledani, ki živijo v revščini, ki se težko preživljajo, in iskali načine, kako jim pomagati. Kar se konkretno upokojencev tiče, smo bili med pobudniki uvedbe instituta minimalne pokojnine za polni delovni čas. Leta 2017, če se ne motim, je bila ta uvedena v znesku 500 evrov mesečno, letos znaša 668 evrov mesečno. Lansko leto smo, da bi pomagali upokojencem, ki so se soočali z rastočimi cenami energentov, hrane itn., pristopili na pomoč z energetskim dodatkom, s katerim so lahko vsi prejemniki varstvenega dodatka vsaj nekoliko ublažili pritiske rastočih cen, in pa jim v jeseni stopili na pomoč s predčasno redno uskladitvijo pokojnin, ko smo vse pokojnine tri mesece pred časom dvignili za 4,5 odstotka. Kar je na sporedu v kratkem, je redna uskladitev pokojnin, o kateri bo v kratkem odločal svet Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Mi se bomo pa letos lotili sistemskih sprememb, in sicer bomo odprli Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in načeli široko demokratično razpravo o tem, kaj je pravičen pokojninski sistem, kaj je solidaren pokojninski sistem, kakšna pokojnina omogoča dostojno preživetje in kakšne pokojnine si Slovenija v roku naslednjih 30 let, pokojninski sistem namreč moramo sprogramirati do leta 2050, lahko privošči. Tako da lahko pričakujete, da bomo v kratkem to razpravo načeli. To je v resnici tudi sistemski odgovor na stiske, ki jih opisujete, jih pa seveda kot minister razumem in se tudi zavezujem, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da upokojencem pomagamo.

Hvala lepa.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Poslanka mag. Karmen Furman, izvolite.

Spoštovani minister, v koalicijski pogodbi ste se s koalicijskimi partnerji zavezali, da bo v letu 2023 zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo znašala 700 evrov, minimalna plača pa 800 evrov. S 13. januarjem je tako res sledil dvig minimalne plače, ki sedaj znaša 878 evrov. Po drugi strani pa se napoveduje ta redna uskladitev pokojnin, zakonska, v predvideni višini 4,9 procenta, kar pa pomeni, da bo zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe znašala 685 evrov, kar pa je 15 evrov manj, kot je bilo obljubljeno z vašo koalicijsko pogodbo.

Res je, da je redna uskladitev pokojnin vezana na zakon, ki tudi določa način oziroma višino te uskladitve, a sprašujem vas:

Ali in kdaj boste torej izpolnili svojo lastno koalicijsko zavezo do upokojencev, po kateri bi morala biti letos zagotovljena pokojnina najmanj 700 evrov?

Obisk predsednika Vlade Roberta Goloba na občnem zboru sodnikov je pokazal, da se rešitve lahko najdejo zelo hitro, če se le hočejo in želijo.

Ker nisem dobila vašega konkretnega odgovora na moje poslansko vprašanje, torej kakšne konkretne ukrepe za blažitev stisk v času draginje pripravljate za upokojence v letu 2023, vas torej ponovno prosim, da mi poveste:

Kakšni bodo ti ukrepi in kdaj jih lahko pričakujemo v sprejetje v Državnem zboru?

Hvala lepa.

Minister Luka Mesec, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Hvala lepa.

Ja, kot rečeno, v kratkem pričakujte redno uskladitev pokojnin, kar v resnici pomeni, če prevedemo proračunske številke, 300 milijonov evrov več za pokojnine v roku enega meseca.

Druga stvar. Kot sem napovedal, bomo letos delali na pokojninski reformi, kjer bomo naslovili teme, ki jih omenjate. Se pravi, kako odpravljati revščino med upokojenci, kako se soočati na sistemski ravni s stiskami, posebej starejših, samskih žensk. Kot najbrž veste, je revščina v Sloveniji največja in najpogostejša pri ženskah, ki živijo same in so starejše od 65 let, in mislim, da jih je treba pač priznati kot ogroženo skupino, ki jo je treba posebej nasloviti. Kako sprogramirati celoten pokojninski sistem, ki v Sloveniji letno zbere oziroma stane državo 7 milijard evrov, da bo omogočal, da nihče na stara leta ne bo živel v revščini – to je naš cilj letos. Se pravi, ne bo nekih interventnih dodatkov ali podobnih stvari, bomo pa imeli celo leto resno razpravo o tem, kako na pravičen način razporediti teh 7 milijard evrov, kolikor jih zbere slovenski pokojninski sistem. To je bistvo letošnjega leta. Leto 2023 je leto reform in ukvarjali se bomo z vprašanjem, ki ga postavljate na sistemski ravni, ne na ravni interventnih ukrepov.

Kar se tiče koalicijskih zavez, kot ste povedali, minimalna plača je krepko presegla tisto, kar smo obljubili v koalicijski pogodbi. Povišali smo jo za 100 evrov mesečno, se pravi, da bo zdaj s februarjem zrasla na 878 evrov neto. Kar se tiče pokojnin, pa me lahko držite za besedo, ampak ob sprejetju te pokojninske reforme, ki jo omenjam, bo tudi minimalna pokojnina presegla to, kar smo omenili v koalicijski pogodbi.