Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni.

Pričenjam 11. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa Vera Granfol, ki nadomešča poslanko Andrejo Živic iz Poslanske skupine Gibanje Svoboda, poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanca Tineta Novaka, prav tako iz Poslanske skupine Svoboda.

Ob tem vas tudi obveščam, da ima odbor novega člana, gospoda Dejana Zavca, ki ga prav lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora:

Pod točko 1 - Predlog zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti.

In pod točko 2 - Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pomoči v gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam da je dnevni red takšen, kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O POMOČI ZA ZAGOTOVITEV VEČJE LETALSKE POVEZLJIVOSTI PO NUJNEM POSTOPKU, EPA 555-IX.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij je na 30. seji, 13. 1. 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je tudi uvrščen na 6. sejo dnevnega reda, ki se začne v ponedeljek, 23. 1. 2023. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 1. 2023, stališče Interesne skupine delodajalcev Državnega sveta z dne 18. 1. 2023 in pojasnilo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 18. 2. 2023. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji. Amandmaje k predlogu zakona so vložili: Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8.,. 9., 10., 11., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 19., 21., 24. in za novi 24.a člen in k 27. členu z dne 19. 1. 2023.

In sedaj prehajam na drugo obravnavo predloga zakona.

Želijo besedo predstavnici Vlade za dopolnilno obrazložitev? Najprej dajem besedo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospod Matevž, državni sekretar Frangež, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, najlepša hvala.

Zakon, ki je pred vami, je plod in rezultat skupnega dela Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za infrastrukturo. Povod za pripravo tega zakona je dejstvo, da je Slovenija utrpela največji upad letalske povezanosti po epidemiji Covid, res pa je, da je v Sloveniji izbruh epidemije spremljalo tudi nekaj mesecev pred tem, torej stečaj Adrie Airways, dotedanjega nacionalnega letalskega prevoznika. Obe ministrstvi in Vlada kot celota se zavedamo, da je dobra povezanost Slovenije v posebnem interesu naših ljudi, države, gospodarstva in turizma oziroma da ljudje, država, gospodarstvo in turizem trpijo škodo zaradi sedanjega stanja povezanosti Republike Slovenije s ključnimi letališči in letališkimi destinacijami po Evropi in svetu. S predlogom tega zakona želimo uporabiti razpoložljiva orodja iz smernic Evropske unije in pripraviti takšne ukrepe, ki bodo Slovenijo povezale s ključnimi letališkimi destinacijami kot jih bo definirala študija h pripravi katere je Ministrstvo za infrastrukturo že pristopilo in na teh letalskih povezavah uporabila torej razpoložljivo orodje, to je polovično sofinanciranje letaliških pristojbin, torej orodja, ki je skladno z omenjenimi smernicami Evropske unije. Pravzaprav je ključna vsebina tega zakona ustvarjanje pravne podlage za to, da bo takšno sofinanciranje mogoče in priprava programa, kot ga bo sprejelo Ministrstvo za infrastrukturo, ki bo pa definiral pravzaprav vsebino ukrepov. Torej, določil katere linije so v takšnem interesu Republike Slovenije, da jih je potrebno spodbujati z uporabo mehanizma državnih pomoči.

Naj sicer povem in se zahvalim Državnemu zboru za razumevanje, da je tudi v primeru tega zakona pristal na nujni postopek. Vlada pa vendarle načrtuje in sicer v domeni Ministrstva za infrastrukturo, da bo podobno vsebino vgradil tudi v sistemski Zakon o letalstvu.

Kot veste, je v letih 2021 in 2022 država že spodbujala nastanek novih letalskih povezav v skupnem obsegu 5,6 milijona evrov. Je pa res, da ukrep, kot ga predlagamo s tem zakonom, ima pomembno razliko. S tem bo pravzaprav država definirala katere povezave nas kot državo najbolj zanimajo za to, da zagotovimo svoje strateške interese te povezanosti. Kot veste, je slovensko gospodarstvo izrazito mednarodno povezano in močno vpeto v mednarodne povezave. Sedanje stanje pomeni izgubo številnih priložnosti in tudi predstavlja faktor k temu, da ne dosegamo stopnje internacionaliziranosti predvsem v potencialnem sedežu mednarodnih družb v Sloveniji. Podobno je tudi na področju turizma, ki posebej meri na zahtevnejše goste. To je pravzaprav jedro prenovljene slovenske turistične strategije, za katere pa je značilno, da za torej turistična doživetja, na katere pravzaprav stavimo. To so recimo aktivnosti v naravi, outdoor turizem, zahteve kongresnega turizma in s tem povezane organizacije pomembnih mednarodnih dogodkov v Sloveniji, nenazadnje pa tudi potrebe države. Spomnite se kolikokrat ste sami kot poslanke in poslanci deležni dolgotrajnih čakanj na prestope za to, da se doseže pravzaprav povsem običajne destinacije po Evropi, denimo Bruselj, to izkušnjo imajo tudi številni slovenski državljani in državljanke, ki seveda zaradi sedanjega stanja povezljivosti so prisiljeni uporabljati torej letališča v soseščini, v Vladi smo prepričani, da je sprejem tega zakona prvi korak za to, da dosežemo boljše stanje povezljivosti, z nujnim postopkom pa seveda ciljamo tudi k temu, da bo Ministrstvu za infrastrukturo, ki bo dejansko izvajalo ukrepe iz tega zakona, uspelo izpeljati vse potrebne postopke, torej dokončanje same študije, pripravo in sprejem programa ter izvedbo javnega razpisa za vzpostavitev želenih linij, tako da bomo lahko sadove in učinke tega zakona začeli uživati že v letošnji poletni sezoni, naj povem še to, da je v celoti za čas trajanja tega ukrepa smernice EU namreč dopuščajo subvencioniranje takšnih linij za največ tri leta zagotovilo Ministrstvo za infrastrukturo v višini pet, cela šest milijona evrov letno, skupaj torej nekaj več kot sedemnajst milijonov evrov. Predsednica, predlagam, da priložnost predstavitve damo tudi državni sekretarki, bodoči ministrici Alenki Bratušek.

Hvala lepa, državni sekretar gospod Matevž Frangež. Sedaj pa dajem besedo Ministrstvu za infrastrukturo, državni sekretarki še danes, mag. Alenki Bratušek. Izvolite.

Najlepša hvala. Veliko je že bilo povedano, ne bom vseh stvari ponavljala, mogoče najprej opravičilo in zahvala, da se ta zakon lahko obravnava po nujnem postopku in želja ali pa zahteva je bila zato, ker želimo ujeti poletno sezono, ki se začenja konec marca. Kljub temu, da je nujni postopek in naj bi bil zakon sprejet drug teden, se pravi konec januarja, bomo mogli napeti veliko sil, da bomo te stvari uspeli realizirat. Tako.

Druga stvar so vloženi amandmaji. Tudi tukaj lahko rečem najprej opravičilo, ker jih je res veliko, ampak vsi praktično razen enega, so povezani z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Tako, da zdaj razumemo, da če bodo ti amandmaji sprejeti, bo zakon tudi z Zakonodajnopravno službo usklajen. In seveda ta zakon oziroma ukrepi iz tega zakona se ne bodo mogli izvajati, dokler ne dobimo soglasja Evropske komisije, torej nas tudi po sprejetju tega zakona še čaka nekaj trdega dela, ker v Bruslju so kar trdi pogajalci, kljub temu, da smo mi prepričani, da imamo res več kot upravičene argumente zato, da skušamo Slovenijo povezati, ne tako, kot je bila včasih, ampak približno tako, da bomo lahko kot država ali pa naše gospodarstvo funkcionirali.

Mogoče samo še podatek, kako smo prišli do izračuna potrebnih sredstev, da imate okvir, kaj so naše želje, še posebej poudarjam, to so želje, bi si zelo želeli, da bi na koncu to realizirali, se pravi, za 260 dni, to so delovni dnevi, smo računali, 10 letov na dan in povprečno 120 potnikov na letalo. Se pravi, subvencioniramo potnike na ali pa število potnikov na letalu, ni to subvencija, ki bi jo dobil človek, da ne bi kdo narobe razumel, ampak vsekakor je pa povezana s številom prepeljanih ljudi, ne kar tako, z linijami, to znese 5,6 milijona na leto in kot je že bilo povedano smo oziroma bomo to zagotovili v finančnem načrtu Ministrstva za infrastrukturo. Tako, da jaz si želim, da bi ta zakon dobil vašo podporo, ne glede na to pa še nismo pri koncu, nas še čaka nekaj trdega dela, da pridemo do cilja in res našo državo postavimo nazaj tja, kjer je mesto.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Barbari Gerečnik. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi določenimi v Zakonu o Državnem zboru in Poslovniku Državnega zbora proučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. K predlogu zakona so bili danes vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, zato bom v nadaljevanju mnenje samo na kratko predstavila ter se opredelila do vloženih amandmajev. Že v uvodnem delu pisnega mnenja smo izpostavili, da je predlog zakona specifičen z vidika veljavnosti, saj je poleg začetka veljavnosti izrecno določa tudi prenehanje svoje veljavnosti, kar je v zakonodajni praksi redkost, zato smo posebej opozorili na pomembnost natančne ureditve in tehnične izpeljave prenehanja veljavnosti zakona, saj v veljavnosti oziroma prenehanju veljavnosti ne sme biti nobenega dvoma. S prenehanjem veljavnosti zakona namreč prenehajo tudi vse pravice in obveznosti, ki iz takega zakona oziroma njegovih določb izhajajo. Na to pripombo se navezuje tudi naša pripomba k 27. členu predloga zakona, kjer smo opozorili tudi na nedoločno opredeljen začetek uporabe zakona. V zakone, ki omogočajo dodelitev državne pomoči, je sicer priporočljivo vključiti klavzulo o pridržku oziroma pogoj, da se državna pomoč na podlagi tega zakona lahko dodeli šele, ko je izdana oziroma če je izdana pozitivna odločba Evropske komisije, vendar bi bilo po naši presoji tovrstno klavzulo ustrezneje vezati na izvajanje pomoči in ne na uporabo zakona. Ugotoviti je mogoče, da se z vloženima amandmajema k 3. členu predloga zakona in k 27. členu predloga zakona klavzula o pridržku v skladu z našim mnenjem ureja v materialnih določbah predloga zakona in se črta tudi določba glede prenehanja veljavnosti zakona. Hkrati pa se z amandmajem k 7. členu zakona časovno zamejuje obdobje, v katerem se bodo lahko izvajali javni razpisi po tem predlogu zakona.

V pisnem mnenju smo tudi opozorili, da bi bilo treba nekatere rešitve predloga zakona izboljšati z vidika jasnosti in določnosti urejanja, saj izražanje, ki ne omogoča razumevanja pomena posamezne norme in namena predlagatelja, lahko ogrozi načelo pravne države iz 2. člena Ustave.

V zvezi s 6. členom predloga zakona smo opozorili na načelo legalitete iz 120. člena Ustave, v skladu s katerim bi bilo treba v predlaganem členu določiti vsaj osnovna merila oziroma kriterije, na podlagi katerih se bo v podzakonskem aktu določil konkreten odstotek oziroma fiksni znesek pomoči.

Glede 18. člena smo pa opozorili na odstop od sistemske ureditve ter na določitev fikcije vročitve, ki jo je Ustavno sodišče že opredelilo kot poseg v pravico do izjave, ki je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter jo presojalo z vidika ustavno dopustnega cilja in nato z vidika morebitne prekomernosti posega v ustavne pravice. Predlagane rešitve bi bilo zato treba dodatno utemeljiti.

Po pregledu vseh vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin lahko rečem, da so bile naše pripombe, ki se nanašajo na jasnost in določnost urejanja, na določene ugotovljene notranje neskladnosti v zakonskem besedilu ter na ustrezno nomotehniko, pravzaprav skoraj v celoti upoštevane. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih. Prejeli ste pregled amandmajev oziroma amandmaje.

V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospod Rado Gladek, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Bom izkoristil svoj čas kar pri tem 1. členu, pa se kasneje ne bom oglašal.

Ja, kot je bilo že nekajkrat rečeno s strani obeh državnih sekretarjev, povezljivost Slovenije s svetom oziroma z Evropo je izrednega pomena za gospodarstvo, za turizem, skratka, za dobrobit države. Dejstvo je, da s propadom Adrie smo izgubili kar nekaj letalskih linij. Slišati je ponovno neke pobude o ustanovitvi lastne oziroma državne letalske družbe, ampak upam, da nas je zgodovina izučila, da država ni dober gospodar oziroma se je prevečkrat izkazalo, da ni dober gospodar. Tako jaz osebno te ideje ne podpiram. Seveda to ni predmet tega zakona, ampak samo pač ta zakon je neka alternativa, neka rešitev kontra tej ideji lastnega letalskega prevoznika. Ta ideja je v osnovi dobra, kot ste rekli, jo je že prejšnja Vlada, sicer malo na drugačen način, v sklopu PKP-jev izvajala in se je pokazala za dobro. Edino, kar me moti, je ena malenkost, no, nimamo neke strategije oziroma nekega jasnega načrta, katere linije mi bi pravzaprav želeli imeti. Jaz bi pričakoval oziroma tukaj je ta formula, govorimo o nekih desetih linijah, ki bi jih radi dodatno uvedli. Katere so te linije, kam bi mi želeli leteti, smo vprašali gospodarstvo, smo vprašali turistične, turistična podjetja, kaj potrebujemo. Tako tu v tem delu se mi zdi zadeva malo šibka. Sicer, če sem jaz prav razumel, naj bi bil zakon pogoj za pripravo tega programa, no, ampak neko strategijo bi pa mogoče le pričakoval, no, da jo tukaj slišimo, kam dejansko oziroma kakšne so potrebe gospodarstva in turizma, po katerih relacijah. Državna sekretarka je rekla, da se pripravlja, da se naj bi ta zakon implementiral že za spomladansko sezono. Jaz urnika spomladanske sezone nimam, ampak ponavadi je tako, da spomladi je število oziroma spomladansko poletna sezona bistveno bolj frekventna, zato ker pač tudi veliko tujcev prihaja k nam in je večji interes teh letalskih kompanij. Ampak trenutno - jaz sem šel danes gledat urnik Letališča Jožeta Pučnika - imamo dvanajst povezav z Evropo, nekatere oziroma večina dnevni bazi, nekatere samo dvakrat, trikrat na teden, Bruselj je recimo en tak tipičen primer, ki bi pričakoval, da je večja frekvenca, pa ni. Nimamo pa nobene povezave z Iberskim polotokom, Skandinavija je slaba, v končni fazi tudi Velika Britanija, sicer imamo neke povezave z nizkocenovniki, ampak premalo, no, se mi zdi, sploh potem, ko je Velika Britanija izšla iz EU; jaz mislim, da je še zmeraj pomemben trg.

Tako, kar se mene tiče, jaz imam predvsem pomisleke - zakonu kot takemu ne mislim nasprotovati no, ampak bi pa želel neko bolj jasno strategijo, kaj dejansko Slovenija potrebuje oziroma kam Slovenija želi leteti oziroma vzpostaviti te koridorje. Zdaj ne vem, mogoče dobim kakšen odgovor, ali se kakšne ideje že porajajo. No, tako mogoče eno dodatno vprašanje, kar se tega tiče.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Bi kar odgovorili, državna sekretarka mag. Alenka Bratušek, izvolite.

Hvala.

Najprej seveda na vprašanje, ker ne želimo na pamet špekulirati, kaj se splača oziroma kaj naša država potrebuje, zato nismo posebej navajali. Dejstvo je, da zelo intenzivno pripravljamo oziroma delamo na študiji skupaj z ministrstvom oziroma ne samo z Ministrstvom za gospodarstvo, tudi Ministrstvo za finance je v delovni skupini, ki ima za nalogo prvi korak ugotoviti, kaj je tisto, kar Slovenija, slovensko gospodarstvo, slovenski turizem potrebuje. Tako res prosim, če lahko danes razumete, da ne bi špekulirali. Seveda pa, ko bo program na naši strani pripravljen, ga z veseljem pridemo predstaviti tudi v Državni zbor. Ne, da želimo karkoli skrivati, prikrivati, ampak danes res še nismo tako daleč, bomo pa v kratkem morali biti, ker je potem treba izpeljati razpis, da bomo zelo jasno povedali, ker to bo tudi del razpisa, katere konkretno so tiste proge, ki jih naša država potrebuje, in to tudi znali utemeljiti. Ne, da je to naša želja, da se dva državna sekretarja malo pogovarjata pa mislita, da mogoče bi pa to bilo fino, ampak res na podatkih želimo utemeljiti potrebe, ki jih bomo, upajmo, na lahko tudi izpolnili. Tako, če ste danes lahko s takim odgovorom zadovoljni, drugače pa res lahko absolutno v nadaljevanju, ko bomo to imeli narejeno, pridemo, pa v bistvu ta program, ki bo narejen, tudi predstavimo.