Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo odborov, ki je zdaj odprta za javnost!

Prehajamo torej na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE V BRUSLJU 6. FEBRUARJA 2023.

Tudi pri tej točki bom prosil gospoda Samuela Žbogarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa.

Ponovno lep pozdrav, spoštovani poslanke in poslanci!

Predstavljam izhodišča za udeležbo delegacije na zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 6. februarja. Tri teme bodo na zasedanju. Najprej bo švedsko predsedstvo predstavilo svoje prednostne načrte v času predsedovanja Svetu Evropske unije v prvi polovici 2023, pa bi mogoče preskočil ta del, ker ste imeli predstavitev s strani švedskega veleposlanika pred desetimi dnevi. 2. točka so bodo priprave na izredno zasedanje Evropskega sveta 9., 10. februarja 2023 v Bruslju.

Glede na to, da smo o tem že opravili razpravo oziroma sem predstavil izhodišča pod prejšnjo točko, ravno tako tega ne bi ponavljal, ponavljal. Zadnja točka bodo odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Kot veste, Svet za splošne zadeve redno obravnava stanje v pogajanjih z Združenim kraljestvom, ki se trenutno nadaljujejo z namenom zagotovitve polnega izvajanja protokola o Irski, Severni Irski ter druge elemente odnosov z Združenim kraljestvom. Evropska komisija bo poročala o poteku pogajanj z britansko stranjo. V zadnjih dnevih, kjer prihaja do določenih sprememb oziroma opaziti je mogoče malo pozitivnejšo dinamiko, ker je britanska vlada oziroma nova britanska vlada nekoliko zaustavila napredovanje predloga Zakona o severno irskem protokolu v britanskem parlamentu. Večje na primer tudi aktivnosti za vzpostavitev mejnih kontrolnih točk na severnem Irskem in konstruktivnosti pri zagotavljanju dostopov do carinskih podatkov. Tako da, trenutno potekajo pogajanja v vrsti odprtih elementov, kot so režim DDV in državne pomoči, pretok blaga, tarifne kvote za jeklo, upravljanje protokola in tako dalje. Po drugi strani pa pri nekaterih ključnih britanskih zahtevah za spremembo protokola, kot sta na primer, režim državne pomoči in odprava pravic Evropskega sodišča kot končnega arbitra pri reševanju sporov ni napredka in ga tudi ni pričakovati do politične intervencije na najvišji ravni.

Slovenija kot tudi ostale članice na delovni ravni podpiramo ocene in aktivnosti Evropske komisije v pogovorih z Združenim kraljestvom. Pri tem je pomembno, da komisija za ohranitev enotnosti držav članic ohranja pripravljenost za sproten vsebinski dialog z nami. Ravno tako pozdravljamo zadnji konstruktivni pristop britanske strani v pogajanjih. Verjamemo, da je dogovor še vedno mogoče doseči v okviru sprejetih zavez in pravnih instrumentov, vključno s spremenjenim severno irskim protokolom. Ne glede na trenutne pozitivne ocene situacije, pa seveda mora Evropska unija biti pripravljena na vse možne scenarije razpleta pogajanj.

Toliko, hvala.

Hvala, gospod državni sekretar. Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo pri tej točki razpravljati? (Ne.) Vidim, da ne, zato zapiram razpravo.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi:

»Odbor za zadeve Evropske unije se je seznani z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju, 6. februarja 2023 in jih podprl.«

Še enkrat vas opozarjam, da glasujemo sicer samo člani in članice Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od 1 do 20. Tako, sedaj bomo začeli z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

S tem končujem, da je tudi ta sklep sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviću.

Predsednik, hvala lepa za besedo.

Spoštovani, ugotavljam, da se smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju, 6. 2. 2023.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 16. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa predajam naprej predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Franciju Brezniku.

Izvolite.

Hvala, kolega Bakovič.

Prehajamo sedaj na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOLOČITVI UKREPOV ZA VISOKO RAVEN INTEROPERABILNOSTI JAVNEGA SEKTORJA V UNIJI.

Gradivo k 3. in 4. točki dnevnega reda smo torej prejeli od Vlade, 25. januarja 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena in k 5. točki pa na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Skrajni rok za obravnavo gradiva k 3. točki v Državnem zboru je danes. Gradivo zanje je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matičnem delovnem telesu, slednji ga je obravnava na 8. seji, 1. februarja 2023 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Tako, sedaj bom prosil… Vidim, da je z nami državni sekretar dr. Miroslav Kranjc, na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, da nam predstavi predlog uredbe in še zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci, drugi navzoči!

Vlada je v obravnavo poslala predlog stališča Republike Slovenije do tako imenovanega akta o interoperabilni Evropi, ki ga je Evropska komisija objavila 18. novembra lani. Pripravil ga je generalni direktorat za informatiko, sodelovale pa smo tudi države članice preko različnih delovnih skupin. Namen uredbe je olajšati digitalno preobrazbo javnih uprav in izboljšati raven interoperabilnosti storitev, ki jih zagotavlja javni sektor Evropske unije. To je bistvenega pomena za enotni digitalni trg, omogoča učinkovitejšo in varnejšo izmenjavo podatkov za zagotavljanje javnih storitev, vpliva na prost pretok blaga in storitev ter zmanjšuje tveganja za kibernetsko varnost v EU.

Cilji predlagane uredbe so predvsem zagotoviti dosleden, humanocentrični pristop EU k in interoperabilnosti od oblikovanja politike do njenega izvajanja, vzpostaviti strukturo za upravljanje interoperabilnosti, ki bo omogočala sodelovanje javnih uprav in zasebnih deležnikov za dogovor o skupnih interoperabilnih rešitvah in tretjič, soustvariti ekosistem interoperabilnostnih rešitev za javni sektor EU. Načelno stališče Republike Slovenije do predlagane uredbe je pozitivno. Gre za nadaljevanje prizadevanj v zvezi z evropskim okvirom interoperabilnosti, ki je od leta 2010 del interoperabilnostne politike EU, s tem dokumentom pa postaja zakonsko zavezujoč za države članice in za inštitucije EU. Uredba je na tehnično operativnem delu, predvideva izmenjavo in ponovno uporabo interoperabilnostnih rešitev med organi javnega sektorja ter med inštitucijami, organi in agencijami Unije s pomočjo namenskega portala interoperabilne Evrope. / nerazumljivo/ je tudi ocene učinkov na čezmejno interoperabilnost pri razvoju in nadgradnjah informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za zagotavljanje čezmejnih storitev. Na organizacijsko upravljavskem delu uredba predvideva vzpostavitev Odbora za interoperabilno Evropo, ki mu bo predsedovala Evropska komisija in bodo v njem sodelovali tudi predstavniki držav članic. Njegov namen pa je načrtovanje, usmerjanje, spremljanje, svetovanje in podporo komisiji in članicam pri interoperabilnost ukrepih, politikah, strategijah in smernicah. Odbor lahko komisiji predlaga podporne projekte za izvajanje politike, sodeluje s komisijo pri pripravi gradiva za usposabljanje ter predlaga inovacijske ukrepe in vzpostavitev regulativnih pristop / nerazumljivo/ ob sodelovanju teh akterjev iz zasebnega in akademskega sektorja. V sodelovanju s širšim krogom deležnikov bo potekalo preko skupnosti interoperabilne Evrope. Člani skupnosti bodo skrbeli za vsebino na portalu interoperabilne Evrope, sodelovali v delovnih skupinah in tudi pri medsebojnih strokovnih pregledih. Medsebojni strokovni pregledi so nov mehanizem za čezmejno sodelovanje med organi javnega sektorja za pomoč pri izvajanju cen interoperabilnosti. V inštitucijah, organih in agencijah Evropske unije, ki zagotavljajo in opravljajo omrežne in informacijske sisteme, ki omogočajo elektronsko izvajanje ali opravljanje javnih storitev bodo imenovani koordinatorji za interoperabilnost, ki bodo podpirali svoje institucije pri vzpostavljanju ali prilagajanju sistemov in postopkov ter izvajanju ocen ter interoperabilnosti. Pomembno je, da bo vsaka država morala vzpostaviti ali določiti pristojni nacionalni organ, ki bo skrbel za sodelovanje v odboru in skupnosti. V državi članici bo usklajeval vsa vprašanja, povezana s to uredbo, podpiral organe celotnega javnega sektorja pri razvoju uporabe in izmenjave interoperabilnih rešitev ter pri čezmejnem sodelovanju. Pri teh določbah obstaja tveganje, da bi predvidene naloge pristojnega nacionalnega organa lahko prinesle veliko dodatno administrativno breme in veliko odgovornost za koordinacijo med organi javnega sektorja v državi, kar bi zahtevalo tudi precejšnje dodatne vire, zato bi se v nadaljnjem usklajevanju zavzemali za racionalen pristop predvsem z vidika optimizacije administrativnih obremenitev in s tem povezane potrebe po dodatnih finančnih, prostorskih in kadrovskih virih.

Glede na navedeno predlagamo pozitivno stališče Republike Slovenije do predlagane uredbe. Pri nadaljnjem usklajevanju besedila pa si bodo predstavniki države prizadevali za še dodatno izboljšanje določb vključno z definicijami in opredelitvami vlog posameznih akterjev v smislu večje jasnosti in konsistentnosti ter za uravnoteženost, preudarnost in sorazmernost glede na cilje v javnem interesu.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar, za dodatno predstavitev.

Na 1. izredni seji, 31. januarja 2013 je gradivo, torej k 3., 4. in 5. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga torej prejeli.

Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta, zato k tej točki prosim podpredsednika komisije, gospoda Davida Klobaso, da nam predstavi stališče.

Izvolite, gospod Klobasa.

Hvala za besedo.

Kot rečeno, na podlagi drugega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve na prvi izredni seji sprejela naslednje mnenje k predlogu stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta, Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji. In sicer Komisija je pozdravila ukrepe, ki so usmerjeni k preobrazbi javnih uprav in bodo prispevali k okrepitvi njihove interoperabilnosti.

Izrazila je podporo ciljem, ki jih zasleduje predlagana uredba in razumevanje, da je visoka raven interoperabilnih digitalnih storitev javnega sektorja bistvena za enotni digitalni trg. Izpostavljena je bila opredelitev pojma humano centrični pristop, ki naj bi zagotovil ustrezen pristop Evropske unije k interoperabilnosti od oblikovanja politike do njenega izvajanja. Pojasnjeno je bilo, da se s tem predlogom postavlja v ospredje človek, kar naj bi zagotovilo visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v korist državljanov in gospodarskih subjektov. Izražena je bila skrb, da bodo predlagane aktivnosti in ukrepi, ki naj bi okrepili interoperabilnost javnega sektorja vplivali na pretirano povečanje administrativnih obremenitev v državi, predvsem pa čezmejni interoperabilnosti javnega sektorja.

Komisija pričakuje, da bo čezmejna interoperabilnost javnega sektorja za ustrezno vzpostavitvijo povezav infrastrukture za digitalne storitve prinesla pričakovane učinke ter državljanom in gospodarskim subjektom olajšala dostop do javnih storitev. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji.

Najlepša hvala.

Hvala za predstavitev komisije, gospod Davidu Klobasi.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih. Zaključujem razpravo.

Ker je predlog stališča daljši, če se strinjate, ga ne bi bral v celoti, tako da dajem na glasovanje predlog stališča, torej kot je objavljen na 4. in 5. strani prejetega gradiva.

Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 13, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDB 2016/424, 2016/425, 2016/426, 2019/1009 IN 305/2022 GLEDE NUJNIH POSTOPKOV ZA ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI, SPREJETJE SKUPNIH SPECIFIKACIJ IN NADZOR TRGA ZARADI IZREDNIH RAZMER NA ENOTNEM TRGU.

Skrajni rok za obravnavo gradiva k 4. in 5. točki v Državnem zboru je 9. februarja 2023. Ker sta dokumenta vsebinsko povezana predlagam, da njuno predstavitev in razpravo opravimo pri tej točki, nato pa torej samo ločeno glasujemo o njiju.

Gradivo k obema točkama je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot torej pristojnemu odboru in pa Odboru za gospodarstvo kot matičnem delovnem telesu. Slednji jo je obravnaval na 4. seji 2. februarja 2023 in sprejel mnenje torej, ki smo jih prav tako prejeli.

Sedaj bom prosil gospoda državnega sekretarja, da predstavi 4. in 5. točko, torej stališča Republike Slovenije.

Mag. Dejan Židan, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi ostalim prisotnim!

Že, ko smo na tem odboru predstavljali okvir, torej uredbo, torej uredbo, ki je instrument za izredne razmere na enotnem trgu, torej kako hitro prepoznati in odreagirati pri primeri novih kriz na področju dobavljivosti storitev ali pa ali pa izdelkov, smo povedali, da sam zakonodajni predlog bo imel dva dodatna zakonska predloga, ker je potrebno v bistvu urejati še 14 direktiv in 15 uredb. Torej, oba zakonodajna predloga, ki sta danes pred vami sta namenjena, ena direktiva, da poseže v 14 drugih direktiv in ena uredba, da poseže v 5 drugih uredb. Tudi je bilo povedano, da uredba SME(?) ne velja za vsa področja. Nekatera področja so že regulirana drugače, primer finance, nabava vojaške opreme, recimo zdravila, kar smo videli v nekih drugih krizah, tudi hrana, recimo ribiški sektor, večino stvari pa se ureja s to uredbo. Razlog je čisto enostaven, delovanje Evropske unije, da krizo zazna, da se odloči, da je kriza, da bo ukrepala in kako ukrepala, mora biti hitrejše. In ta model, ki je sedaj pred vami, to dopušča. Ta model uvaja trifazno delovanje. Temelji na ustanovitvi svetovalne skupine, ki mora svojo nalogo opravljati v fazi 1, fazi 2 in faza je 3. Faza 1 je faza, ko se ustvarjajo protokoli, ko se ustvarjajo komunikacije, ko ta skupina zazna, da je nekaj narobe predlaga komisiji in komisija samostojno za šest mesecev, lahko pa o podaljšanju dodatnih šest mesecev prestopi Evropsko unijo v fazo 2. To je faza pozornosti. In dve stvari se tam dogajata. Prva je, da se naredi res monitoring strateških verig nabav surovin, izdelkov ali pa storitev, ki so predmet krize in v tej fazi se tudi začenjajo ustvarjati strateške rezerve na tej osnovi. Če se oceni, da je potrebno iti v fazo 3 pa to je pristojnost sveta, ki odloča s kvalificirano večino na predlog komisije ob sodelovanju svetovalne skupine.

Kaj je bistvo takratnega ukrepanja? Dosti enostavno. Neposredno se poseže z aktom v prepoved nedovoljenih praks. Torej gre v sistem, da ne morejo se odzivi na krizo dogajati na ta način, da bi prišlo do razpada enotnega evropskega trga. Neposredno se tudi vplete v nekatere strateške proizvodnje in tudi pospešene proizvodnje in na nek način tudi dajanje na trg, če zelo poenostavim, v bistvu je tudi omejitev za izvoz izven Evropske unije, hkrati pa tudi neka solidarnost pri sproščanju rezerv, ki nastanejo v fazi dva se vzpostavi, torej, da je vsa Evropa na istem. Torej oba zakonodajna predloga, ki spreminjata 14 direktiv in 5 uredb so v bistvu tehnične narave. Če povem nekoliko poenostavljeno, gospod predsednik, v času krize je možne hitreje potrjevati specifike tudi ne na običajni način, ko morajo biti normativi strogo predpisane lahko so tudi neki mednarodni standardi uveljavijo, hitreje se dajejo na trg in potem na nek način čez časi jih je potrebno umakniti.

Kakšno je stališče Slovenije? Slovenska vlada, predlagamo tudi na odbor in parlament, da podpre to stališče, da je potrebno ta mehanizem vzpostaviti seveda pa kakor bolj ali manj vse evropske države pa opozorimo kaj je potrebno hkrati urediti. Prvič, da je nabor izdelkov ali surovin ali storitev, za katere veljajo pravila uredbe, zelo jasno zapisan. Drugo, da je zelo jasno napisana tudi časovna meja. Seveda pod tretje, če se, zaradi sproščanja tovrstnih proizvodov, ki gredo kljub vsemu po nekaterih lažjih pravilih na trg, da ko se kriza konča je potrebno to počasi začeti umikati.

Hvala, gospod predsednik.