Spoštovani kolegice, kolegi, pričenjam 6. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vas vse lepo pozdravljam!

Prav tako lepo pozdravljam tudi ostale prisotne na današnji seji!

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji članice in člani odbora in sicer Danijel Krivec in Zvonko Černač.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, po sklicu v četrtek, 2. 2. 2023, pa sem vam posredovala razširitev z novo točko dnevnega reda, in sicer s Predlogom stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza.

Predlog stališča je Vlada posredovala Državnemu zboru oziroma je bil dodeljen v obravnavo Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor po sklicu današnje seje odbora. Glede na določen skrajni rok obravnave predloga stališča Državnega zbora, to je 24. 2. 2023, sem ocenila, da je s predlogom stališča smiselno razširiti dnevni red današnje seje odbora.

V skladu s tretjim in šestim odstavkom sto štiriinpetdesetega člena Poslovnika Državnega zbora je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni potrebno glasovati. Sprejeto razširitev bomo tako obravnavali kot novo A1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – A1. PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU, V IMENU EVROPSKE UNIJE, SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN JAPONSKO O NEKATERIH VIDIKIH STORITEV ZRAČNEGA PREVOZA.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 24. 1. 2023, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.H člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstvu za infrastrukturo, državnemu sekretarju mag. Andreju Rajhu, da nam predstavi predlog stališča.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav, spoštovani poslanke in poslanci!

Mednarodne odnose na področju letalstva med državami članicami in tretjimi državami urejajo dvostranski sporazumi med Evropsko unijo in tretjo državo. Tako sta Evropska komisija in Japonska 21. septembra 2022 dogovorili in parafirali besedilo sporazuma o nekaterih vidikih zračnih prevozov, ki usklajuje posamezne določbe bilateralnih sporazumov med državami članicami z Japonsko s pravom Evropske unije.

Uskladitev določb bo omogočila vsem letalskim prevoznikom nediskriminatoren dostop do linij med Evropsko unijo in tretjimi državami. Glede na to, da Republika Slovenija in Japonska nimata sklenjene sklenjenega dvostranskega sporazuma o zračnem prometu, se določbe navedenega evropskega EU horizontalnega sporazuma na republiko, torej med Republiko Slovenijo in Japonsko na njo, na Slovenijo ne nanašajo. Republika Slovenija mora, ne glede na to kot članica Evropske unije, k temu podati svoje stališče, da lahko Evropska komisija v imenu držav članic z Japonsko sporazum o nekaterih vidikih zračnega prometa podpiše.

Ker so bila pogajanja uspešno zaključena, predlagamo sprejetje ustreznega sklepa, s katero se poda stališče Republike Slovenije, da se lahko predmetni sporazum sklene, glede na to predlaga matičnemu delovnemu telesu, da predlog stališča podpre.

Hvala.

Odpiram razpravo. Želi kdo od članov odbora razpravljati? (Ne.)

Potem lahko zaključimo razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje. Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o nekaterih vidikih storitev zračnega prevoza, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ne, torej glasujemo o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za je glasoval 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem eno točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTAH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 28. seji dne 23. 12. sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 15. 12. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 1. 2023 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 1. 2. 2023. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretar Andrej Rajh, da poda dopolnilno obrazložitev? (Da.) Izvolite k besedi.

Hvala lepa za besedo.

Obstoječi Zakon o cestah je stopil v veljavo oktobra 2022. V 7. členu ureja odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah in določa, da lahko odvoz izvajajo le s strani upravljavca, torej Darsa, izbran izvajalec odvoza vozil. Spomnimo se, da je v postopku sprejemanja zakona bil k predmetnemu členu na matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora vložen in sprejet amandma, ki je določil, da se prvotno ureditev za osebna vozila razširi tako kot je predvidena tudi za tovorna vozila. Na tako ureditev so se negativno odzvala zainteresirana združenja in strokovne javnosti, med njimi Gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica kot tudi Slovensko zavarovalno združenje, ki zagotavlja asistenčne storitve več kot osemsto tisoč voznikom. Ti poudarjajo, da gre pri izenačitvi pogojev za izvajanje del za odstranitev osebnih vozil s tovornimi za nesorazmerni poseg, in predlagajo, da se člen ponovno vsebinsko spremeni tako kot ga je v predlog obravnave zakona že prvotno podalo ministrstvo. Ob tem izpostavljamo, da lahko policija skladno z novelo Zakona o cestah skladno s svojimi pristojnostmi sama določi izvajalca odvoza vozila. V kolikor pri izvajanju svojih pooblastil in nalog odredi zaseg oziroma v kolikor nima svojega izvajalca, lahko odvoz zaseženega vozila naroči pri izvajalcu, s katerega s katerim ima upravljavec avtocest in hitrih cest, torej Dars, sklenjeno pogodbo. Ministrstvo matičnemu delovnemu telesu predlaga, da predlog sprememb in dopolnitev skrajšanega postopka Zakona o cestnem prometu potrdi.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Ne.) Okej, hvala lepa, je vse jasno.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod državni svetnik Andrej Poglajen predstaviti mnenje komisije? (Da.) Ja, izvolite.

En lep pozdrav tudi v imenu Državnega sveta Republike Slovenije.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla predlog zakona in nanj ni imela pripomb. Komisija je ob obravnavi predloga zakona ugotovila, da predlagana zakonska rešitev sledi opozorilom Državnega sveta prejšnjega mandata, ki je sprejel odložilni veto na Zakon o cestah prav zaradi sporne zakonske rešitve glede razširitve ne najbolj delujoče ureditve odstranjene poškodovanih ali pokvarjenih tovornih vozil za to cest in hitrih cest še na osebna vozila. Ob tem komisija pozdravlja hiter odziv Vlade, ki se je ob ponovnem odločanju Državnega zbora v zakonu zavzela, da bo takoj po njegovi uveljavitvi predložila v obravnavo novelo zakona in vzpostavila prvotno dogovorjeno ureditev odvoza poškodovanih ali pokvarjenih vozil z avtocest ali hitrih cest z vsemi ključnimi deležniki, kar pomeni, da bodo lahko lastniki osebnih vozil tudi v prihodnje koristili dobro delujoč sistem asistenčnih storitev pri njihovem odvozu z avtocest in hitrih cest.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Prehajamo torej na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona.

Ker ima predlog zakona samo tri člene, odboru najprej predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, če bi bili predlagani, nato pa glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Je kdo proti temu ni?

Torej v razpravo dajem vse tri člene predloga zakona. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Torej lahko zaključimo z razpravo.

Prehajamo na glasovanje. V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Bi želel kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Torej lahko glasujemo.

Glasujemo. Za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so predlog zakona sprejet.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Odbor bo pripravil poročilo o katerih bo predlagal Državnemu zboru, naj sprejme zakon v predloženem besedilu. Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam kar sebe. Je kdo proti? Ni. Hvala lepa.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 6. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Vsem prisotnim se zahvaljujem za udeležbo in vam želim še naprej lep in uspešen dan.

Hvala.