Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Pričenjam 5. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani. Kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec mag. Dejan Kaloh, ki nadomešča poslanca Rada Gladka, potem poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Matejo Čalušić, Monika Pekošak nadomešča poslanca Martina Marzidovška.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora: pod točko 1. Predlog stališča do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem varstvu modelov (prenovitev) in pod točko 2. Predlog stališča do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe Sveta o modelih skupnosti in razveljavitvi uredbe Komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi s predlaganim dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRAVNEM VARSTVU MODELOV (PRENOVITEV), EPA 576-IX, EU U 1140.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino in Državni svet.

Želi predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državni sekretar Matevž Frangež besedo? (Da.) Izvolite, Jaz bi predlagala, da podate uvodno obrazložitev, izvolite.

Dobro jutro, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci. Predlagam, da že pri tej točki zajamem kratko obrazložitev obeh točk, ker sta vsebinsko medsebojno povezani.

Najprej predlog direktive. Cilj predloga je posodobiti in medsebojno bolje približati pravila varstva modelov v nacionalnih sistemih držav članic in jih tako bolje uskladiti s sistemom varstva modelov skupnosti, torej s tistim, kar urejamo s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe o modelih skupnosti in posledično razveljavitvi uredbe Komisije tako v smislu materialnih pravnih pravil kot glavnih postopkovnih pravil. Torej razlogi za ničnost in zavrnitev registracije, način prikaza modela, večpredmetna prijava in začetek varstva modela. Med pomembnejšimi spremembami je obvezen prenos postopkov ugotovitve ničnosti na nacionalne urade, kar bi za majhne urade, kakršen je slovenski, govorimo o Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, predstavljalo nove obremenitve. Urad namreč ne izvaja popolnega preizkusa prijave modelov, postopki za ugotavljanje ničnosti pa se vodijo izključno pred sodišči, zato si bo Slovenija v tem delu prizadevala za večjo fleksibilnost, ki bi majhnim nacionalnim uradom, ki nimajo ustreznih kadrov in orodij za opravljanje popolnega preizkusa prijav modelov, omogočila, da obdržijo svojo obstoječo ureditev. Predlog direktive želi s tako imenovano klavzulo o popravilih tudi dokončno vzpostaviti enotni trg nadomestnih delov za popravilo kompleksnih izdelkov, se pravi izdelkov kot so telefonske naprave, avtomobili in podobno, za to, da se izboljša dostop in poveča konkurenca pri preskrbi z nadomestnimi del. Za popravilo takšnih kompleksnih izdelkov klavzula v popravilih določa, da imetnik registriranih modelov ne morejo uveljavljati svojih pravic proti tretjim, ki model uporabljajo za popravilo kompleksnega izdelka, katerega sestavni del je model. Klavzula je izrecno omejena na sestavne dele kompleksnih izdelkov, ki se morajo ujemati in so odvisni od oblike tako, imenovani »must match«. Klavzulo že vsebuje tudi uredba o modelih skupnosti. S tem želi Evropska unija postopoma priti do večje liberalizacije poprodajnega trga nadomestnih delov za popravila. Direktiva namreč zaradi upoštevanja pravnih interesov imetnikov obstoječih pravic iz modela predlaga, da bi imela klavzula v popravilih neomejen oziroma takojšen pravni učinek samo za nove modele, hkrati pa bi še vedno zagotavljala varstvo že registriranih modelov v predhodnem desetletnem obdobju.

Predlagamo skupno stališče, namreč, da je Slovenija naklonjena predlogu direktive, ki bo posodobila in izboljšala mestoma zastarele določbe direktive, v večji meri približala nacionalne zakonodaje in postopke varstva modelov, jih bolje uskladila s sistemom modela skupnosti ter dokončala enotni trg nadomestnih delov za popravila. Pri obravnavi predloga se bo Slovenija zavzemala za uravnotežen pristop, ki bo upošteval interese vseh držav članic in bo osredotočen na potrebe mikro, malih in srednje velikih podjetij ter posameznih oblikovalcev. Hkrati si bo prizadevala, da se v zvezi s prenosom postopkov ugotavljanja ničnosti modelov na nacionalne urade ohrani fleksibilnost, ki bi zlasti majhnim nacionalnim uradom, kot je slovenski, ki ne izvajajo popolnega preizkusa prijav modelov in zanj nimajo ustreznih kadrov in orodij, omogočila, da obdržijo svojo obstoječo ureditev.

Zdaj pa še samo nekaj besed glede predloga uredbe, če mi je dovoljeno na tem mestu. Torej predlog uredbe sledi želji po posodobitvi sistema varstva registriranih modelov v celotni skupnosti, prilagoditev digitalni dobi ter večjo uskladitev s sistemom varstva znamk na ravni Evropske unije. Ob tem se želi z znižanjem stroškov in poenostavitvijo postopkov registracije sistem narediti dostopnejši zlasti za posamezne oblikovalce in mikro, majhna in srednje velika podjetja, zato se spreminja struktura in višina prijavnih pristojbin pred evropskim uradom za intelektualno lastnino na način, da se ukine dve ločeni pristojbini, torej pristojbina za objavo in pristojbina za registracijo in se jo združi v enotno pristojbino za prijavo modela. Ta pristojbina bo nižja kot doslej, prav tako bo nižja pristojbina za prvo petletno podaljšanje veljavnosti modela, pristojbine za vsa nadaljnja podaljšanja pa bodo višje. To bo koristilo zlasti malim in srednjim podjetjem, ki se za razliko od velikih podjetij praviloma odločajo za krajše obdobje varstva modelov. Poenostavlja se tudi možnost vložitve združene večpredmetne prijave, saj ni več zahteven pogoj, da morajo za vložitev večpredmetne prijave vsi prijavljeni modeli spadati v isti razred klasifikacije. To je za prijavitelje pomembno predvsem z vidika manjših stroškov pristojbin, saj so v primeru prijave več modelov v isti prijavi upravičeni do skupinskega popusta. Obstoječa prehodna klavzula o po pravilih se spremeni v stalno določbo, več o tem sem povedal že pri sami direktivi. Predlog uredbe pa posodablja tudi opredelitev pojma modela in izdelka, da bosta primerni za prihodnost glede na tehnološki napredek, in spreminja zahteve za prikaz videza izdelka. Spreminja se tudi terminologijo, in sicer se namesto izraza »registrirani model skupnosti« uporablja izraz »registrirani model EU«.

Slovenija je torej naklonjena predlogu uredbe, ki bo prilagodila sistem varstva ter ga naredila dostopnejšega in učinkovitejšega za prijavitelje in digitalni dobi. Pri obravnavi predloga se bo tudi Slovenija, se bo Slovenija tudi v tem primeru zavzemala za uravnotežen pristop, osredotočen na potrebe mikro, majhnih in srednjih podjetij.

Hvala lepa.

Hvala lepa, državni sekretar.

In sedaj odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Gospod Jožef Horvat, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Kolegice in kolegi. Spoštovani gospod državni sekretar, hvala za predstavitev stališča Republike Slovenije.

Vidimo, da gre za pomembno pravno varstvo modelov, da gre za pomembno področje, ki bo posebej vplivalo na razvoj malih in srednje velikih podjetij. MSP-ji so hrbtenica evropskega in seveda tudi slovenskega gospodarstva, to vemo in kakršenkoli napredek, pomoč razvoju MSP-jev je stvar, ki jo mi v Novi Sloveniji podpiramo. In zato podpiramo tudi to stališče, ta predlog stališča Republike Slovenije. Vidimo tukaj, da je to nek, kako bi rekel, neka pomoč k boljšemu izkoriščanju inovacijskega potenciala Evropske unije, seveda tudi inovacijskega potenciala Slovenije, saj vsi vemo, da smo v fazi neke tako imenovane tehnološke revolucije, ko govorimo o podatkovnem gospodarstvu, ko govorimo o podatkovni družbi, ko govorimo o premiku k umetni inteligenci, vse večjem pomenu novih tehnologij kot je na primer veriženje blokov, 3D tiskanje in internetne stvari ter razvoj novih poslovnih modelov, novih poslovnih modelov, kot je gospodarstvo spletnih platform, podatkovno in krožno gospodarstvo. In v tem kontekstu je zelo pomembno, da na evropski ravni postavimo tudi nek pravni okvir za zaščito modelov blagovnih znamk in tako naprej. Govorimo pravzaprav o neopredmetenih sredstvih, kot so izumi, umetniške in kulturne storitve, blagovne znamke, programska oprema, strokovno znanje, poslovni procesi in podatki, ki so temelj sodobnega gospodarstva. V zadnjih dveh desetletjih se je obseg, samo za orientacijo, za primerjavo, zadnjih dveh desetletjih se je obseg letnih naložb v tovrstne proizvode intelektualne lastnine, če smem tako reči, v Evropski uniji povečal za skoraj 90 %, bolj točno 87 %, medtem ko se je obseg nestanovanjskih naložb v opredmetena sredstva povečal le za 30 %. Naložbe v neopredmetena sredstva so bile tudi precej manj prizadete zaradi gospodarske krize leta 2009. In prav zaradi tega je so zelo pomembne pravice intelektualne lastnine, torej patentov, blagovnih znamk, modelov, o katerih konkretno danes govorimo, avtorske in sorodne pravice, geografske označbe in tudi tako imenovane žlahtniteljske pravice, tukaj seveda govorimo o sortah kmetijskih rastlin ter pravila o varovanju poslovnih skrivnosti podjetnikom in podjetjem pomagajo ovrednotiti neopredmetena sredstva.

Torej, zelo pomembno področje, zelo pomembna vsebina in samo si želim, da bi implementacija te direktive v nacionalno zakonodajo začela veljati čim prej in da bi dejansko čim prej to MSP-ji v Sloveniji lahko tudi koristili. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.

In odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem varstvu modelov (prenovitev), EPA 576-IX, EU U 1140, ki ga je predložila Vlada, in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Ker ne želi nihče obrazložiti glas, začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12.

(Za je glasovalo 12.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti še moramo poročevalca oziroma predlagam, da odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poroča pisno. Se s tem strinjate? (Da.) Hvala lepa. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE SVETA ŠT. 6/2002 O MODELIH SKUPNOSTI IN RAZVELJAVITVI UREDBE KOMISIJE ŠT. 2246/2002, EPA 566-IX, EU U 1141.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlog stališča je prav tako Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Državni svet.

Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je svojo predstavitev stališča predstavil v 1. točki. Želi še morebiti kaj dodati? (Ne.) Potem odpiram razpravo, želi kdo besedo? Tudi tukaj vidim, da ni, zato zaključujem razpravo. In odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za gospodarstvo podpira Predlog stališča do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe Sveta št. 6/2002 o modelih skupnosti in razveljavitvi uredbe Komisije št. 2246/2002, EPA 577-IX, EU U 1141, ki ga je predložila Vlada, in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti glas? Ker ne želi nihče obrazložiti glas, prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 12.

(Za je glasovalo 12.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Prav tako tudi tukaj predlagam, da odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poroča pisno.

S tem zaključujem drugo točko dnevnega reda in 5. sejo Odbora za gospodarstvo. Vsem želim en lep dan. Hvala lepa.