Lepo pozdravljeni na 15. nujni seji Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da nisem prejela opravičil, pač pa imam dve pooblastili za sodelovanje nadomestnih članic oziroma članov, in sicer članico Saro Žibrat nadomešča Aleksander Kralj, poslanca Dušana Stojanoviča pa poslanka Jožica Derganc.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno samo točko, in sicer, prvič, pobuda pobudnikov za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. V poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom; ugotavljam, da je torej določen tak dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA POBUDE POBUDNIKOV ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA, ki nam ga je posredovalo Ustavno sodišče.

Pobuda je objavljena v sistemu UDIS in ste jo zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal. Prav tako ste prejeli mnenje vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. S pridobitvijo obeh mnenj, torej ZPS in vlade, so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na seji matičnega odbora. Obravnava poteka na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na sejo so vabljeni predstavniki Zakonodajno-pravne službe in Ministrstva za kulturo.

Najprej uvodoma dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger. Izvolite.

Dober dan, hvala za besedo.

Mnenje ste dobili 9. februarja in ga ne bom zelo podrobno povzemala, samo en krajši pač prikaz tega, kaj smo v mnenju pripravili. Uvodoma smo pač povzeli, kaj je predmet izpodbijanja in zakaj in kdo so pobudniki. Štirje pobudniki izpodbijajo določbe, ki urejajo pravzaprav organizacijo upravljanja, vodenja in nadzora RTV in postopke imenovanj in razrešitev, peti pobudnik, javni zavod RTV Slovenija, pa izpodbija zakon v celoti. V nadaljevanju opozarjamo, da se pobuda nanaša na posamezne določbe oziroma na celo novelo Zakona o RTV Slovenija - 1b. Tukaj opozarjamo, da so novele v razmerju do zakonov, v katere posegajo, le začasni nosilec sprememb in z uveljavitvijo svojo postanejo sestavni del zakonov, ki jih spreminjajo, vsaj v tem materialnem delu. Zato smo opozorili, da bi morala biti v tem delu seveda ta pobuda naravnana na člen osnovnega zakona in ne na izpodbijano novelo. Potem v nadaljevanju smo se opredelili do pravnega interesa pobudnikov. V obeh primerih smo ocenili, da ta pravni interes za presojo ni izkazan. Prvi štirje pobudniki namreč izpodbijajo določbe, ki v njihove pravice, pravni položaj in interese neposredno ne posegajo, v tistem delu seveda, ki se nanaša na organizacijsko strukturo in organe upravljanja.

V zvezi s petim pobudnikom pa tudi ocenjujemo, da zgolj splošna navedba, da izpodbijana ureditev pomeni protiustavno spreminjanje načina ureditve organov, ne more izkazati, da bi imel pravni interes, saj prav izpodbijana ureditev zagotavlja svobodo izražanja in pravico do javnega obveščanja in do obveščenosti, torej do pravic iz 39. člena Ustave.

Potem smo se opredelili tudi do očitkov o formalni protiustavnosti postopka sprejemanja Zakona o Rtv in kršitvah 89. in 154. člena Ustave. Tu opozarjamo, da gre tudi v nujnem postopku za postopek, ki je po svoji naravi večfazen, samo pač te faze so časovno združene. Zato določba Ustave, ki pravi, da sprejema Državni zbor zakone v večfaznem postopku, ni bila kršena po naši oceni.

Kar se tiče pogojev za sprejetje zakona po nujnem postopku, tudi pojasnjujemo, da gre pri tem za presojo okoliščin, ki se nanašajo na dejanska vprašanja, kar je v izključni pristojnosti Državnega zbora, sicer pa Ustavno sodišče tudi ni pristojno za presojo domnevnih kršitev zakonodajnega postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev za obravnavo zakonov po nujnem postopku.

Kar zadeva rok za uveljavitev zakona, pojasnjujemo, da 154. člen ustave predvideva tudi možnost določitve krajšega ali tudi daljšega roka od 15 dni za uveljavitev zakona, če Državni zbor pač oceni, da je takšen rok primeren. Torej, presoja primernosti je v domeni Državnega zbora in menimo, da tudi ta očitek ni utemeljen.

Sicer pa v nadaljevanju glede zatrjevane vsebinske neskladnosti zakona z Ustavo podajamo odgovore na posamezne sklope kršitev. In da jih ne ponavljam in povzemam preveč na dolgo, samo glede vsakega obrazložimo, zakaj menimo, da je očitek neutemeljen. In na koncu sklenemo, da na podlagi navedenega Državni zbor meni, da je pobuda v celoti neutemeljena, in Ustavnemu sodišču predlaga, naj Državni zbor predlaga, da jo zavrne.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem državnemu sekretarju z Ministrstva za kulturo mag. Marku Rusjanu. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav, spoštovane poslanke in poslanci!

Tudi jaz ne bom v celoti mnenja Vlade predstavil, ampak samo določene točke, ki se nam zdijo najpomembnejše. In sicer, RTV Slovenija izpodbija Zakon o RTV 1B v celoti. Nima neposrednega pravnega interesa za vložitev pobude o oceni ustavnosti zakona, saj se njen pravni položaj s spremembami zakona izboljšuje in usklajuje z ustavo, se depolitizira, ter krepi na samostojnejši položaj, na način, ki pripada javni RTV Slovenija. Omejevanje vpliva političnih strank in vzpostavitev odločilnega vpliva civilne družbe ter novinarjev in drugih zaposlenih v RTV Slovenija ni mogoče obravnavati kot neustavne posege v položaj RTV Slovenija samo zaradi vpliva teh sistemskih sprememb na položaj, pričakovanja in privilegije funkcionarjev RTV Slovenija.

Drugič, zakon ni bil sprejet po neustavnem postopku, saj ima Državni zbor v skladu z Ustavo avtonomijo glede postopka sprejemanja zakonov. Tudi nujni zakonodajni postopek, ki je bil uporabljen pri sprejemanju zakona, pa je večfazni postopek, le da se druga in tretja obravnava opravita na isti seji. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da je bil nujni postopek sprejema zakona izveden v razmerah, ki so nastale zaradi zlorabe procesnih pravic, ki izhajajo iz Ustave in Poslovnika Državnega zbora, s strani nove opozicije, ki je z vlaganjem več kot trideset zakonov takoj po volitvah, v času, ko je še obstajala prejšnja vlada, in zahtevo za razpis referenduma poskušala in uspela čim bolj odložiti depolitizacijo RTV Slovenija oziroma ponovno vzpostavitev Slovenije kot javne institucije, ki si je politične stranke ne smejo podrejati.

Zahteva za ustavno presojo v vsebinskem smislu temelji zgolj na sklicevanje o domnevni kršitvi pravic vodilnih funkcionarjev RTV Slovenija. V zvezi s tem je Ustavno sodišče že večkrat presodilo, da je imenovanje za poslovodsko ali vodilno funkcijo do določitve mandata in zakonsko opredeljeno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki jo ustava varuje tudi pred posegi zakonodajalca. Tudi po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju povezan z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog, tudi na položaju direktorja javnega zavoda, to je privilegij in ne pravica posameznika. To pa pomeni, da samo zaradi neimenovanja na ta položaj ali izgube tega položaja ne more priti do protiustavnega posega v pravno varovani položaj posameznika. Ker se z novo ureditvijo v zakonu ne posega v pridobljene pravice pobudnikov kot dosedanjih funkcionarjev oziroma vodilnih in vodstvenih delavcev RTV Slovenija, saj je v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso imenovanje na poslovodno ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in zakonsko opredeljeno možnostjo predčasne odločitve ni možno šteti za pridobljeno pravico. Posledično tudi ni moglo riti do protipravnega posega v druge ustavne pravice pobudnikov, ki jih navajajo v svoji pobudi, na primer, pravica do sodnega varstva, pravica do zasebnega življenja, pravica do sodelovanja pri opravljanju javnih zadev, pravica do svobode dela, pravica do domneve nedolžnosti.

Pobudniki pri navajanju domnevne kršitve njihovih ustavnih pravic tudi povsem spregledajo, da je prenehanje mandatov članov programskega nadzornega sveta, generalnega direktorja ter direktor radia in televizije nujna in nehotena posledica nove, drugačne ureditve, s katero se določajo novi organi vodenja in opravljanja nadzora, in se s tem seveda dosedanje funkcije ukinjajo, za katero se hoče drugačna sestava, na primer število članov iz svetov in uprave, drugačen postopek kandidiranja, imenovanja oziroma izvolitve ter tudi drugačni pogoji in zahteve za zasedbo teh funkcij. Morebitna ohranitev mandatov vodilnih funkcionarjev oziroma vodstvenih delavcev bi bila nemogoča in bi bila v nasprotju s samo intenco oziroma ciljem ureditve.

S sistemsko ureditvijo zakona je želel zakonodajalec doseči, da se strankarska politika, ki je po dosedanji ureditvi potrdila mandate vodilnih funkcionarjev RTV Slovenija, popolnoma umakne iz upravljanja, vodenja in nadzora javnega zavoda RTV Slovenija. S ciljem zagotovitve popolne institucionalne in programske avtonomije ter uredniške neodvisnosti Rtv Slovenija, ki je temeljni predpogoj, da lahko RTV Slovenija opravlja svoje poslanstvo kot javni zavod posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, utemeljujemo ustavnopravne pravice do svobode izražanja, javnega obveščanja in obveščenosti iz 39. člena Ustave. Z morebitno ohranitvijo trajanja obstoječih mandatov, ki jih je podelila strankarska politika, bi se de facto ohranilo obstoječe globoko neustavno stanje, saj bi se nadaljevalo politično obvladovanje organov upravljanja, vodenja in nadzora ter nadaljevanje kršitve veljavnih predpisov in druge nepravilnosti, s tem pa bi bilo ogroženo samo delovanje RTV Slovenija v skladu z že prej omenjenim členom Ustave. Zakonske rešitve ne zanikajo varstva položaja in pravic nosilcev funkcij RTV Slovenija, saj ne posegajo v njihova pričakovanja, da bodo lahko svoje funkcije opravljali do konca mandatne dobe. Na eni strani gre torej za poskus depolitizacije RTV Slovenija, na drugi strani pa za upravičenje funkcionarjev, da dokončajo mandatno dobo, za katero so bili imenovani. Neprepričljiva je trditev pobudnikov, da je predčasno dokončanje mandatne dobe posledica odločitve, da naj eno politično opcijo pri delovanju RTV Slovenija nadomesti druga. Nov zakon namreč zanika in preprečuje takšno možnost na ta način, da preprečuje politično delegiranje organov v organe RTV Slovenija. Vlada meni, da tovrstno pričakovanje funkcionarjev ne pretehta nad depolitizacijo javne RTV Slovenija, ki jo izpodbijani zakon prinaša in ki je utemeljena na vladajočem in legitimnem javnem interesu. Še posebej, ker z novim zakonom določa pomembno vlogo sedanjih funkcionarjev v prehodnem obdobju in ne preprečuje, da se potegujejo za ponovno imenovanje na funkcijo v okviru RTV Slovenija. Vlada zato predlaga, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona zavrne.

Hvala lepa.

Zaključili smo torej z uvodnimi predstavitvami.

Prehajamo na obravnavo naslednjega mnenja: Odbor za kulturo se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 9. februarja 2023 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Po opravljeni razpravi bomo o tem mnenju še glasovali. Želi kdo razpravljati? Izvolite, gospod Hoivik.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Jaz bi se kar dotaknil mnenja Vlade, torej o tej pobudi, ki jo naslavlja pet pobudnikov, pa bom šel kar po točkah.

Glede pravnega interesa pobudnikov se mi zdi, no, peti pobudnik, torej nacionalna RTV Slovenija je prva in izkazuje pravni interes, kajti zdaj Vlada tukaj navaja, da se s sprejemom te novele zakona status izboljšuje in usklajuje z Ustavo. Ne razumem, potem je bil zakon protiustaven, če sem prav razumel, tudi kasneje to zapišete, zdaj jaz ne vem, da je Ustavno sodišče kdaj odločalo o zakonu iz leta 2005, o njegovi ustavnosti ali neustavnosti. Tukaj se že vidi, da niti Vlada ne ve kdaj je zakon ustaven v skladu z Ustavo in kdaj ne.

Potem naslednja stvar glede očitane formalne protiustavnosti, torej, to je ta postopek nujni. Navaja Vlada tule podatek, ki je sicer napačen, kajti 55 zakonov naj bi sprejela Janša Vlada v času njenega prejšnjega mandata, bilo jih je bilo sicer 63, tako da, že to je napačen podatek, Vlada vaša pa je sprejela v šestih mesecih, torej, ne v covidnih časih, kar 33 takih postopkov, torej, 61 odstotkov od vseh vloženih zakonodajnih predlogov. Torej se vidi jasno, da je ta Vlada s pomočjo seveda koalicije, ki je večinska, imate moč in pravzaprav ta postopek, vemo, da na kolegiju se sprejme, če je večina za. Seveda pobudniki naslavljajo to nujnost kot ne bom rekel protiustavnega, ampak res nekaj neverjetnega. Zakaj? Zaradi tega, ker mi govorimo že nekako 18 let, da bi, da je ta zakon iz leta 2005, da je pomanjkljiv, da bi se ga moralo novelirati, hkrati pa, potem Vlada, še niti Vlada ni bila sestavljena, pa pride zakon, ki ga bomo, kolikor vem, zdaj spet obravnavali, torej, ko je prvopodpisana Mojca Šetinc Pašek, ga bomo zdaj spet obravnavali, čeprav je že uveljavljen. To še nismo doživeli po mojem Državnem zboru kaj takega pa za isto materijo gre.

Kar se tiče nadaljnjega, torej, glede očitane vsebinske protiustavnosti zakona. Gospa v kampanji znana novinarka, generalna sekretarka Združenja novinarjev oziroma Društva novinarjev Slovenije, Špela Stare je dejala in citiram: »da bodo poslušalci in gledalci lahko predlagali svoje predstavnike v nov, tako imenovani svet RTV.« Ne boste verjeli, prvi član izvoljen po tej novi zakonodaji je gospa sama, Špela Stare. Toliko o tem kako bodo gledalci in poslušalci predlagali. Je predlagalo Društvo novinarjev Slovenije, čista politična odločitev in zdaj bodo novinarji imeli ne samo šest predstavnikov, ampak sedmi je že potrjen, toliko da vemo, kdo bo zdaj v imenu javnosti deloval in usmerjal politiko RTV.

Naprej, kar se tiče svobode izražanja in tega. Tukaj se mi zdi, da je zelo lepo v intervjuju za medij, ki ga hočete seveda za vsako ceno v koaliciji izbrisati, torej, za medij Demokracija, v intervjuju dejal trenutni vede direktorja televizije: »da je vse, kar se dela, torej v nasprotju s tem, kar RTV resnično potrebuje, on pravi, da RTV potrebuje predvsem novinarje, ki ne pristajajo na čredni nagon«, kakor je velikokrat slišano tudi s strani Vlade in pravzaprav se tukaj vidi kako je zlizanost Vlade in vseh provladnih medijev res takšna, kot še ni bila v zgodovini Republike Slovenije. Na RTV smo končno nekako dobili televizijo, ki stopa v stik s časom, ki zaposluje mlade, nadobudne, delovne novinarje vi pa seveda te novinarje enačite z vami ljubimi izrazi, kot so psi in ne vem kaj vse ostalo.

Kar se pa tiče še zadnje točke. Kot sem dejal, tukaj zapisujete, Vlada zapisuje, da je iz leta 2005 vladala ureditev, ki je bila v očitnem in globokem neskladju z Ustavo oziroma načeli. Jaz res ne razumem kako je lahko en zakon po interpretaciji Vlade neustaven, če Ustavno sodišče o njem sploh ni odločalo. Tako da jaz težko razumem tudi odgovor ministrice na moje poslansko vprašanje, ko sem jo pozval, glede na njen intervju nedavni, kdo bo pravzaprav interpretiral to zakonodajno materijo. Vemo vsi smo se smejali prizoru, ko je predsednica Republike Slovenije stala pred vodnimi kroglicami tam v palači in žrebala kot na loteriji, kdo bo dobil dvo ali pa štiriletni mandat. Ministrica mi je odgovorila, da je Ministrstvo za kulturo dolžno podati razlago ali pojasnilo glede njegovih določb, če je za to zaprošeno. Hkrati pa tukaj Vlada, se pravi, najbrž je to Ministrstvo za kulturo pripravilo to mnenje, govori, da je bil prej zakon neustaven. Mislim, tudi takrat bi lahko javni zavod dal v presojo Ustavnemu sodišču materijo in bi pač Ustavno sodišče z večino odločili ali je zakon ustaven ali protiustaven.

No, potem pa spet glavne floskule, ki se odvijajo že dve leti, torej dolgotrajna stavka novinarjev, omejevanje novinarske neodvisnosti, politično motivirani pritisk in tako naprej. Zdaj bi dal samo en kontekst. Zdaj, stavkali so upokojenci 1. februarja. Ne vem ali je Luka Mesec že odstopil. Ni najbrž. Stavkali bodo 1. marca. Ne vem, če bo minister, odgovoren za pokojnine, odstopil. Tako da zdaj te stavke, veste, to je treba z enim razumevanjem in širšim političnim predznanjem in sistemom v Sloveniji jemati z enim, s tresočo roko, ko navajate take pavšalne navedbe.

Zdaj počasi zaključujem, morda samo še ta finančni vidik oziroma gledanost, ki naj bi padala v primerjavi s komercialno televizijo. To je nekako logično, da je gledanost televizije, ki je odvisna od prispevka in ni odvisna od reklam, nekako lahko slabša. Iz te tabele, ki pa je na tej strani, torej bolj proti koncu, pa pravzaprav je zelo subjektivno, kajti da primerjaš javni zavod, eno televizijo z drugimi komercialnimi televizijami, res, glejte, najmanj kar lahko rečem, smešno. Zakaj? Prav zaradi tega, ker pač moralo bi se primerjati potek gledanosti na RTV, torej na istem mediju ob istih urah in tako naprej. Tako se analize, analize delajo. Zdaj, tukaj pa piše, da je zaradi zmanjšanja, kao zmanjšanja gledanosti RTV utrpela tudi veliko poslovno škodo. Zdaj, kolikor vem, je od 120 milijonov, kolikor letno prejme RTV televizija oziroma RTV finančnih sredstev, večina, torej okoli 98 milijonov iz obveznega RTV prispevka. Tako da poslovne škode tukaj ne bo. Dobro, se lahko odločijo, ne vem, oglaševalci, da bodo manj oglaševali, ampak tukaj gre morebiti za 5, maksimalno 10 %, ni pa to velika poslovna škoda. Jaz si veliko poslovno škodo, ne vem, 30, 40 % upada prometa, tega pa zagotovo, dokler bo obvezni RTV prispevek, tega zagotovo RTV hiša ne bo videla.

In še za zaključek, no, dobili smo tudi tole pismo, opozorilo Sveta delavcev RTV Slovenija, da se z vsakim dnem sedanjega vodstva in dosedanjega zakona javni medij doživlja nepopravljivo škodo z izgubo gledalcev in ugleda. Zdaj dosedanjega zakona, glede na to, da je to 13. februarja bilo in ta novela zakona že velja, potem izgleda oni že niso z novim zakonom zadovoljni. Torej ne vem, s katerim zakonom bodo sploh še zadovoljni, če niti z vladnim zakonom torej Golobove vlade, niso zadovoljni. Vsaj tako razberem iz naslova. Hkrati pa pred podnaslovom Pomanjkljivo informiranje poklicne napake zapišejo, in citiram. »Vsebino tega pisma je svet delavcev potrdil na xy. dopisni seji, xy. februarja«. Toliko o profesionalnosti in s tem zaključujem tudi svojo razpravo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Izvolite, gospa Jeraj.

Zdaj kolega je že vsebinsko povedal, tako da jaz se bom samo dotaknila dveh stvari, ki jih je povedal državni sekretar. Torej moti ga, da smo vložili zakone v začetku tega mandata. Torej bi mu rada povedala, da pač je to naloga poslancev, da vlagajo zakone, za to smo tudi izvoljeni. In če ne veste, kar devet od teh zakonov je koalicija, ki ji pripadate, podprla. Nekaterih res ne, ampak to ne zmanjšuje dejstva, da pač je osnovna naloga poslancev, da vlagamo zakone. In druga stvar, ki ste jo nekajkrat poudarili, da da gre za neustavno stanje na RTV. Kot je povedal že kolega, nobene neustavnosti ni, vsi mandati so bili podeljeni oziroma imenovanja izvedena v skladu z zakonom, ki je takrat veljal, torej pred vašim zakonom. In kot rečeno, ni nobene neustavnosti, vse je bilo v skladu z zakoni. Tudi če boste še stokrat to povedali, je treba povedati, da je bilo vse tako kot se predvideva in kot se je od zakona 2005 dalje, ko je bil sprejet, vedno dogajalo na RTV oziroma so se izvajala imenovanja. O vsebini pa je že vse povedal kolega. In mi seveda mnenja Zakonodajno-pravne službe ne bomo podprli.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Vidim, da ne, torej zaključujem razpravo.

In glasujemo o predlogu mnenja. Naj ga še enkrat preberem: Odbor za kulturo se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 9. februarja 2023 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Glasujemo o tem predlogu. Navzočih je 15 članic in članov, za je glasovalo 9. proti 6.

(Za je glasovalo 9.) (Proti 6.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 15. nujno sejo odbora. Vsem se zahvaljujem in vas lepo pozdravljam, na svidenje.