Lepo pozdravljeni, spoštovane kolegice in kolegi, vabljeni na sejo, ostali prisotni, pričenjam 17. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Jernej Vrtovec. S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVO DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI TRETJE ALINEJE 2. TOČKE 26. ČLENA, 12. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 44. ČLENA, 6. TOČKE ČETRTEGA ODSTAVKA 90. ČLENA, PRVEGA ODSTAVKA 111. ČLENA, ČLENA, 118., 122. IN 135.Č ČLENA ZAKONA O DOHODNINI TER DRUGEGA ODSTAVKA 16. ČLENA IN 20. ČLENA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI. Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 20. 1. 2023 posredovalo zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti in določilo 30-dnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede navedb v zahtevi. Predlog za zadržanje izvršitve izpodbijanih določb je odbor že obravnaval na 15. nujni seji. Odboru sta bili posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zahteve. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in pa Zakonodajno-pravna služba. Kot dodatno gradivo ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča, mnenje Vlade Republike Slovenije, mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajnopravne službe, dr. Andreji Kurent. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej, mnenje Zakonodajno-pravne službe je za Državni zbor seveda pripravljeno kot za nasprotnega udeleženca in skladno s tem predlagamo, da Državni zbor kot nasprotni udeleženec ugotovi, da zahteva ni utemeljena in predlaga Ustavnemu sodišču, da zahtevo tudi zavrne.

Odgovor smo ponovno postavili, podali v postavljenem roku, tako kot pred tremi tedni glede začasnega zadržanja izvajanja zakona. Po mojih informacijah, da Ustavno sodišče o tem še ni začelo obravnave.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe je dokaj obsežno, saj je napisano zelo zgoščeno. Vlagatelj zahteve pa v bistvu očita protiustavnost polovici same novele. V našem mnenju mi nismo povzemali navedb vlagatelja zahteve, podala bi zato le kratek povzetek našega mnenja.

V pretežnem delu te zahteve za oceno ustavnosti gre za vprašanja vsebinske presoje zakona ali drugačnega razumevanja posameznih določb oziroma davčnega prava na splošno in v bistvu tudi za nasprotovanje zakonskim rešitvam. To seveda ne more biti predmet ustavne presoje, zato se na to nismo odzvali. Nekateri očitki iz zahteve so sicer primerljivi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je v zakonodajnem postopku opozorila na ustavno sporne rešitve zakonskega predloga, vendar pa je matično delovno telo in Državni zbor kasneje ta opozorila zavrnil, saj je presodil, da je cela novela ustavno skladna.

Na uvodoma zastavljen očitek vlagatelja zahteve o formalni protiustavnosti, ker je bil zakon sprejet po nujnem zakonodajnem postopku ZPS odgovarja, da iz razlogov, ki in kot jih navaja vlagatelj zahteve, ni podana neskladnost s 1., 2., 89. in 154. členom ustave. Zakon je bil namreč sprejet po večfaznem postopku, tako kot so tako sprejeti vsi zakoni. Delno nerazumevanje gre le glede prve obravnave, vendar je poslovnik jasen, prva obravnava se opravi lahko kot splošna razprava ali pa zgolj z distribucijo. V nujnem postopku sta opravljeni tudi druga in tretja faza, ki pa sta opravljeni seveda časovno zgoščeno na isti seji.

Nadalje. Zakon je bil sprejet, sprejel ga je Državni zbor, in sicer kot izraz posredne demokracije, torej ne gre za neskladje s 1. členom Ustave kot očita vlagatelj zahteve. Prav tako je Državni zbor sprejel predlog zakona oziroma zakon skladno s Poslovnikom Državnega zbora, tako da ni ravnal samovoljno in arbitrarno.

V mnenju smo izpostavili, da o nujnem zakonodajnem postopku sicer odloči Kolegij, njegova odločitev pa je skladno s Poslovnikom strokovne in ne zgolj politične narave.

Ker je zakon sam določil rok svoje uveljavitve, tako da davčni zakon, kot je predvideno v davčni zakonodaji, velja 1. 1. tudi s tega vidika ne more biti neskladen s 154. členom Ustave.

Vlagatelj zahteve sicer vsem določbam očita neskladje z 2. členom ustave, in sicer naj bi šlo za kršitev načela varstva zaupanja v pravo. Nasproti temu je ZPS izpostavila predvsem načelo prilagajanja prava družbenim spremembam, kar še posebej velja za davčno pravo, na to se sklicuje tudi komentar Ustave. In za davčno upravo posebej velja, da se ne more pričakovati nespremenljivost takšne ureditve.

Glede očitkov o neskladju s 14. členom ustave pa je ZPS pojasnila, da gre za različna dejanska stanja, ki seveda narekujejo tudi različno obravnavo, zato ne gre za neskladnost s 14. členom. Prav tako ne gre za nedopustno retroaktivnost, saj zakon ni posegel v pridobljene pravice, temveč v pričakovana upravičenja, ki pa niso absolutno varovana. Drugi očitki protiustavnosti so zapisani na široko v tem odgovoru Zakonodajnopravne službe, zato jih niti ne bi povzemali. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Seveda. Izvolite, gospod Tilen Božič, državni sekretar.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. spoštovane poslanke, poslanci, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in seveda tudi ostali!

Vlada je na podlagi poziva Državnega zbora pripravila mnenje na podano zahtevo Državnega sveta za oceno ustavnosti določenih določb Zakona o dohodnini. V svojem mnenju izpostavljamo, da je pravica države, da predpisuje davke in druge dajatve, kot to določa tudi Ustava, neogibno povezana z načelom socialne države, ki je eno temeljnih ustavnih načel. Pri uveljavljanju tega načela so potrebni aktivni ukrepi države, pri izbiri katerih pa ima zakonodajalec široko polje proste presoje. Med ključne tovrstne ukrepe spadajo davki in druge dajatve, pri čemer pa si mora zakonodajalec prizadevati za enakomerno in sorazmerno delitev davčnega bremena med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kot to tudi narekuje načelo pravičnosti obdavčitve.

Lastnina je ustavna kategorija, obenem pa seveda Ustava določa tudi, da se način pridobivanja in uživanja lastnine določi tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Davki, določeni v okviru navedenih funkcij lastnine za to ne pomenijo kar sami po sebi posega v ustavno varovano pravico do lastnine. Vlagatelj zahteve za presojo ustavnosti izpostavlja tudi, da se je z zadnjo novelo Zakona o dohodnini poseglo v načelo zaupanja v pravo. To načelo zagotavlja, da država posameznikovega pravnega položaja ne bi poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Prav na področju predpisovanja davkov je zaradi prevladujočega javnega interesa, ki je v dolžnosti države, da skrbi za ustrezen razvoj države in družbe kot celote, kot tudi za socialno državo in nenazadnje za omogočanje gospodarskega razvoja, pričakovanja posameznika glede načela varstva zaupanja v pravo omejeno.

Zahtevati nespremenjen davčni položaj z vidika funkcije davkov in nalog države, še zlasti z vidika odzivanja države na spremenjene okoliščine na temelju načela zaupanja v pravo je v trenutnih okoliščinah velikih pričakovanj in potreb posameznikov in gospodarstva po ukrepanju države neutemeljeno.

Na podlagi vsega navedenega Vlada meni, da je zahteva vlagatelja za oceno ustavnosti določb Zakona o dohodnini, ki so bile spremenjene z zadnjo novelo zakona, neutemeljena.

Za dodatna pojasnila sem seveda na razpolago. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora. Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 16. 2. 2023 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. In prehajamo na glasovanje. Še enkrat preberem. Odločamo o predlogu mnenja, odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 16. 2. 2023 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Glasujemo. Ugotavljam, da je prisotnih 13 poslancev, za je glasovalo 8, proti 4.

(Za je glasovalo 8.) (Proti 4.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko in pa 17. nujno sejo Odbora za finance. Hvala lepa in lep dan.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora. Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 16. 2. 2023 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. In prehajamo na glasovanje. Še enkrat preberem. Odločamo o predlogu mnenja, odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 16. 2. 2023 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Glasujemo. Ugotavljam, da je prisotnih 13 poslancev, za je glasovalo 8, proti 4.

(Za je glasovalo 8.) (Proti 4.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko in pa 17. nujno sejo Odbora za finance. Hvala lepa in lep dan.