/ izključen mikrofon/ Spoštovani!

Pričenjamo 9. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Lepo pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, gospoda Rudija Medveda, državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, gospoda Urbana Kodriča, predlaga in predlagatelje zahteve za sklic nujne seje in vse ostale vabljene, predstavnike gasilcev in sindikatov. / medsebojni pogovor/ / tehnične težave/

Očitno ne kaže drugega kot da prekinemo sejo za 20 minut, da uredijo glasovalne naprave.

Nadaljujemo 14.25.

PREDSEDNIK DR. MARTIN PREMK: Spoštovani, pričenjam z 9. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Lepo pozdravljam vse prisotne, posebno državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, gospoda Rudija Medveda, državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, gospoda Urbana Kodriča, predstavnike poklic…, Združenja in Sindikata poklicnih gasilcev, lepo pozdravljam tudi vse ostale prisotne, lepo pozdravljam tudi predlagatelje seje!

Na seji kot nadomestni član sodeluje Aleksander Reberšek namesto mag. Mateja Tonina.

S sklicem seje pa ste prejeli naslednji dnevni red – točka 1. – Odprava plačnih nesorazmerij v poklicnem gasilstvu.

Ker nisem prejel predlogov za razrešitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Obveščam pa vas, da bomo zaradi tega, ker so se pokvarile glasovalne naprave, glasovanja v skladu s 87. členom Poslovnika Državnega zbora opravili z roko. Se pravi, glasovali bomo z rokami.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ODPRAVA PLAČNIH NESORAZMERIJ V POKLICNEM GASILSTVU.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 17. februarja 2023 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za obrambo z že omenjeno točko dnevnega reda, tako da dajem besedo predstavniku predlagateljev zahteve, poslancu SDS in članov Odbora za obrambo, gospodu Žanu Mahniču.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.

Kolegice in kolegi!

Lahko bi rekli, da gre, tisti, ki smo že dlje časa v Odboru za obrambo in pa tudi spremljamo njegovo delo še v preteklih mandatih, nekako že za folkloro, kar se tiče tako prostovoljnega kot tudi poklicnega gasilstva, v tem primeru enkrat ali dvakrat na mandat, ponavadi je vedno seja na temo gasilstva, praviloma sklicana s strani bodisi opozicije bodisi predsednika odbora in potem, ko greš gledati za nazaj sklepe in pogledaš realizacijo sklepov oziroma realizacijo predvsem s strani tistega, kateremu je Odbor za obrambo s sprejetjem sklepe nekaj naložil, sklepov nekaj naložil, v bistvu vidiš, da šepa predvsem pri realizaciji, četudi smo si že kdaj poslanci na različnih bregovih, ampak po navadi vsaj na koncu glasovanja enotni.

No in jaz se spomnim, takrat, ko sem bil predsednik Odbora za obrambo, mislim, da je bilo to oktobra, novembra, 2016, je takrat kolega Kordiš, mislim, da sklical, dal predlog za sklic seje, ko je v javnosti bilo aktualno vprašanje reševanja plačnih nesorazmerij in vseh problemov, ki so takrat pestili poklicne gasilce in takrat je bil sklep sprejet in ravno zaradi tega sem v bistvu, ko smo pripravljali sklic današnje seje, naredili samo »copy paste« tistega sklepa. Tako da, mogoče začnem najprej s sklepi, pa potem z obrazložitvijo.

Zdaj sklep, ki smo ga praktično kopirali s tiste seje od šestih dobrih let nazaj, se glasi:

»Odbor za obrambo predlaga Vladi Republike Slovenije, da v celoti sprejme predlog, ki so ga v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije pripravili za odpravo plačnih nesorazmerij ter pošteno vrednotenje svojega dela.«

Jaz se spomnim, da takrat je bil tisti sklep tudi na Odboru za obrambo soglasno sprejet in takrat smo Vladi oziroma mislim, da je bila takrat ministrica že Andreja Katič, naložili, da zahteve, ki so jih takrat dali poklicni gasilci, sprejme, da jim sledi, jih uresniči, do takrat pa tisto je bilo pa v drugem sklepu, se pa še naprej pogajajo.

Zdaj, drugi sklep, ki pa ga predlagamo, je pa v bistvu nekako sledenje temu, kar je predsednik Vlade Robert Golob obljubil sodnikom in tožilcem in na nek način pokazal, kako se lahko zadeve v vmesnem času, dokler se ta plačna problematika javnega sektorja v Sloveniji ne razreši, uredi.

Tako, da predlagamo drugi sklep: »Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da poklicnim gasilcem v obdobju dokončane prenove: plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij zagotovi mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto. Se pravi, če je lahko bila dana beseda sodnikom in tožilcem, ne vem, zakaj ne bi bila dana tudi poklicnim gasilcem.

Zdaj pa, če gremo k sami pobudi. Zdaj nekako v predvolilni kampanji in pa potem, ko je potekala sama predstavitev, ko je že bilo jasno, da bo Robert Golob predsednik Vlade, smo imeli državljani nekako občutek, da dejansko je prišel nek čarovnik, s čarovniško palčko, ki ima rešitev za vse, ki bo enkrat, dvakrat zamahnil in rešil vse probleme te države. Ni bilo potrebno počakati tri, štiri mesece, mogoče tja do referendumov, potem se je pa idila kaj hitro razblinila in vidimo, da imamo sedaj v bistvu tisto na kar smo mi že dlje časa opozarjali, kar smo se mi v tretji Janševi vladi tudi že lotili. Zdaj, če nam takrat ne bi toliko metali polen pod noge, mogoče danes te seje ne bi bilo ali pa bi bila v kakšnem drugem smislu. Se pravi, vsi vemo tukaj, s tem se bomo strinjali, da enotni plačni sistem, v kolikor sploh še lahko govorimo o enotnem, v javnem sektorju že zdavnaj ne deluje več. Imamo ga od leta 2008, vmes je bilo že toliko korekcij, toliko aneksov, da od tistega izhodiščnega sistema, ki smo ga takrat imeli, ni ostal niti »i« več. In zaradi tega se je v vseh teh letih posameznim skupinam zaradi kupovanja socialnega miru nekako enkrat popuščalo, drugič zaostrovalo, vmes so bile kakšne demonstracije, ampak na koncu vemo, da v politiki nenazadnje vedno pride do dogovora, kljub temu, da tudi kdaj padajo težke besede, in da so tudi demonstracije kdaj malo bolj bučne in glasne kot so bile seveda v primeru poklicnih gasilcev 16. februarja. Zdaj, če kaj vemo, vemo, da so poklicni gasilci pogajalci, ki so trdi pogajalci. Tudi naša Vlada je to izkusila takrat, ko smo se pogajali za nekatere rešitve, nekje se zbližali, drugje ostali tudi vsak na svojem bregu, pa vendarle tako glasnega opozarjanja, predvsem pa takšnih demonstracij takrat ni bilo. Tisto, kar nas je zmotilo že v bistvu v samem začetku te Vlade, je žal tisti katastrofalni požar, ki je bil na Krasu, kjer smo bili spet nekako priča temu kaj vse je predsednik Vlade obljubil na terenu, čeprav je tam šlo seveda bolj za poklicne gasilce, na koncu pa seveda zadeve niso bile izpeljane in je govoril, »saj v bistvu ste me narobe razumeli, jaz nisem mislil gasilcev, jaz sem mislil gasilska društva«, itn., skratka in ta sprenevedanja seveda potekajo iz dneva v dan.

Kot Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije za svojo plačno skupino, za svoje člane in pa za gasilce pravilno ugotavlja, ugotavljamo lahko praktično za vse državljanke in državljane in sicer, da smo trenutno priča vse višjim stroškom življenjskih potrebščin, rasti cen energentov, in da ne govorimo, o stopnji inflacije, ki jo imamo, ki seveda potem nekako izniči tudi vsa povišanja plač, ki smo jih do sedaj imeli, predvsem pa žal pod to Vlado tudi nižanje plač. Vemo, da s plačno reformo oziroma reformo, ki je takrat začela, se predvsem no, in je bil prvi od teh ukrepov sprememba Zakona o dohodnini, takrat so vsi dobili višje plače. Vi ste šli potem tisto spreminjati in ste nekaterim že pridobljene pravice z vidika višjih plač potem tudi znižali, ampak seveda, sedaj čakamo na rešitve, ki jih zaenkrat še ni na vidiku. Vlada ima odprtih več front, ki pa si jih je seveda odprla sama, s tem, ko je v ospredju predvsem ena skupina, ki seveda potrebuje rešitve, se potem zbudi druga skupina, itn. Mi smo takrat v času epidemije reševali tisto plačno problematiko v zdravstvenem sistemu, kar se tiče medicinskih sester, kar se tiče zdravstvenega osebja, predvsem tudi zdravnikov. Nekatere stvari so bile rešene, ampak, seveda, ko rešiš eno zadevo, se potem odpre druga zadeva, kar je gospod Švarc večkrat tudi omenil. Verjamem, da je med temi poklici solidarnost, in razumemo, seveda, da pa je potrebno vendarle neko primerjavo narediti. In glede na to, da poklicni gasilci sami rečejo, da je njihov poklic primerljiv recimo s srednjo medicinsko sestro v reševalnem vozilu ali pa zdravstvenim reševalcem, ki jim je zagotovo vsem skupno to, da rešujejo življenja, da delajo na terenu, kljub temu, da bi dejal, da je pri gasilcih še bolj v ospredju ta izpostavljenost, rizičnost in pa tveganje svojega lastnega življenja, seveda, tukaj so ta razmerja porušena oziroma je, vsaj kar se zdravstvenih delavcev tiče, so ti razredi, lahko rečem sicer, hvala bogu, da se je na nek način uredilo, višji. No, in tukaj smo slišali s strani poklicnih gasilcev, med drugimi zahtevami dvig plač za osem plačnih razredov, kar je ponazorjeno tudi s številkami poklicev, ki so si jih sami nekako izbrali, zato da se z njimi primerjajo. Da ne govorim še o tem, kar se tiče plačnih razredov poklicnih gasilcev in pa seveda tudi ostalih, potem ko se je višala minimalna plača, seveda temu ne nasprotujem, ampak določene stvari to prinese in je treba to bodisi hkrati reševati bodisi pa takoj zatem, da potem zopet ustvarjaš poklice, kar je za državo nepojmljivo, nerazumno in se to ne bi smelo dogajati, da imaš ti zaposlene javne uslužbence, ki so seveda potem tudi zaradi uvrstitve v določeni plačni razred pod minimalno plačo plačani.

Veliko je bilo govorjeno v zadnjih tednih, kako se bo reševalo javni sektor, kako se bo reševalo plačna razmerja, vendar ljudje zaradi krize, ki jo imamo, zaradi res eksponentne rasti cen, žal tudi pri tistih najbolj osnovnih življenjskih potrebščinah - nenazadnje je sam predsednik Vlade v studiu na POP TV, kot tudi tukaj v parlamentu priznal, da ukrepi, ki so bili do zdaj sprejeti, niso delovali in da se kljub temu te cene višajo -, da pač ljudje s temi plačnimi razredi, kot jih imajo sedaj, ne morejo več preživeti meseca tako, kot bi bilo dostojno, da ga preživijo. Zdaj, roko na srce, o gasilcih nas je… so nas vseh politikov polna usta, nekateri smo tudi člani prostovoljnih gasilskih društev, ampak vedno potem, kajne, ko pride zadeva v parlament, je treba potem še kaj več narediti kot samo tistega hvalisanja, zahvaljevanja, opevanja, nagrad in tako naprej, ko se jih potrebuje. Gasilci za svoje delo, žal je tako, potrebujejo finančna sredstva. Gasilci potrebujejo urejeno delovno okolje v smislu plačnih zadev, kar so finance, in pa potrebujejo opremo, kar so seveda tudi finance. V preteklosti so se nekatere zadeve reševale, predvsem tudi kar se tiče statusa prostovoljnega gasilstva. Mi smo nekatere korake naredili, vendar pa, ko se vsega tega z leti toliko nabere, je v kratkem času zadevo žal težko rešiti. In ravno zaradi tega nismo želeli v Slovenski demokratski stranki neke pompoznosti, to so pač naredili gasilci sami, ko so povsem upravičeno opozorili na to, kar se dogaja in da si pač želijo enakih izhodišč, predvsem pa enakih pogovorov, kot so jih deležne nekatere druge plačne skupine, ki so v isti malhi, kot so, kar se plač tiče poklicnih gasilcev. Moram pa reči, da je malo potem nerodno, milo rečeno, da ne rečem neprimerno, ko ministrica za javno upravo potem začne mahati z nekimi številkami in govoriti, da so v bistvu gasilci zelo dobro plačani, in temu sledi še ena od medijskih hiš, ki potem zavaja z nekimi plačnimi lestvici. Mislim, da so primerjali nekatere poklice, ki jih tudi pokriva naš Odbor za obrambo, ampak današnja seja namenjena gasilcem zaradi tega, ker so zaenkrat ti edini dokaj glasno opozorili nase.

Tako da, jaz bi predvsem rad slišal kakšne rešitve ima Vlada, v kakšnem doglednem času bo s temi rešitvami prišla na plano. Zdaj vemo, da ko se pogajamo o plačah, nikoli, nikoli ne prevlada ena stran. Vemo zmeraj, da Vlada pride s tistim minimalnim, sindikat pride z maksimalnim. Na koncu je nekako pravilo, da se naj bi obe strani srečali nekje na pol poti oziroma če želiš, da je neko zadovoljstvo, mogoče, da zadeva po navadi malo prevlada na sindikalno stran.

Zdaj, verjetno tudi, to bodo potem gasilci povedali, je tako tudi v tem primeru in da verjetno nekaj rezerve povsod še je, vendar pa ravno zaradi tega, kar je v preteklosti že bilo sprejeto in recimo, da imamo zdaj drugo vlado, bi rekli, glede na to, kako so pomenili(?) demokracijo in pa parlamentarizem in jaz tukaj vidim, da mogoče pa bi vendarle potem sledili sklepom, ki jih ta odbor sprejme in glede na to, da je predlagan glavni sklep, ki je v tem parlamentu enkrat tako s strani opozicije in koalicije, takratne, že bil sprejet, da verjamem, da ne bi smel biti problem tudi danes, razen če boste prišli s kakšnimi svojimi sklepi, s tem seveda nimamo težav, v kolikor pa je seveda namen oziroma cilj isti, to pa je, da plačni sistem za poklicne gasilce uredimo tako, da bodo tisti, ki so v prvih bojnih linijah, ko gre za, na eni strani hkrati življenja občank in občanov, ko se jih rešuje, na drugi strani pa so hkrati ogrožena njihova, da se jim prisluhne, da se jim pride nasproti in pa da se nekako sledi neki »fer« plačilni listi oziroma v plačnem sistemu v javnem sektorju.

Zdaj, naš, naš cilj je takrat bil, da bi dejansko naredili zadeve poklicem primerljivo, nekako 5 plačnih skupin v javnem sektorju, ampak nismo Odbor za javno upravo, tako da o tem zdaj nima smisla govoriti, ampak se fokusiramo pač na temo, ki je tukaj pred nami in da na nek način pripomoremo tudi kot Odbor za obrambo k temu, da Vlada Roberta Goloba naredi tisto, kar nenazadnje vseskozi govori, da želi zadevo rešiti in sedaj je tudi dobra priložnost, da dejansko se pokaže, da ima teh, ne, ta nek vmesni znesek, ki ga je takrat predsednik Vlade obljubljal sodnikom in tožilcem, pa vemo, kako je na koncu stisnil, bilo, jih je na suho, če temu tako rečemo, so danes brez tega, da sprejmemo tudi mi ta sklep in da vidimo, če bo tukaj kaj več posluha in pa interesa, da se dejansko naredi to, kar se mora.

Tako da, to zaenkrat, predsednik, za začetek.

Hvala lepa predstavniku predlagateljev za predstavitev.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo, gospodu Rudiju Medvedu.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Lepo pozdravljeni poslanke, poslanci in spoštovani gostje na današnji seji!

Glejte, predlagatelje današnje seje so očitno zbudile gasilske sirene nedavno pred Vlado na Gregorčičevi in kar naenkrat točijo krokodilje solze nad usodo gasilcev, so zelo zaščitniški in »dušebrižniški«, ampak je treba iti včasih tudi kakšno leto ali pa dve nazaj, ker, seveda, gmotni položaj oziroma problemi, povezani z gmotnim položajem poklicnih gasilcev niso od včeraj, ampak predlagatelji pravzaprav so se jih zavedli kar naenkrat, pa so bili pravzaprav dve leti na oblasti.

Ampak, če gremo malce nazaj in je spoštovani poslanec že omenjal dogovor s poklicnimi gasilci, tam konec leta 2017, v začetku leta 2018, ko je takratna Vlada oziroma obrambna ministrica podpisala dogovor s poklicnimi gasilci, o dvigu plač. Mislim, da za 2, ponekod za 3 razrede.

Takrat, ob tistem podpisu, kolikor sem lahko razbral iz medijskih zapisov o tistem dogodku, je takratni predsednik Sindikata poklicnih gasilcev povedal, da so gasilci končno izenačeni in pošteno izenačeni s primerljivimi poklicnimi skupinami. Da so bili v preteklosti pred tistim podpisom podcenjeni, glede na primerljive poklicne skupine, to je res in takrat so s tistim dogovorom, ko ta razmerja, sorazmerno uskladili. Potem so tekla v letu 2018, proti koncu leta 2018, ta velika pogajanja s sindikati javnega sektorja, ko so bili domala skorajda na vseh področjih pred stavko ali pa med stavko ali pa z zamrznjeno stavko in takrat smo ta pogajanja uspešno končali, relativno hitro, s podpisom stavkovnih sporazumov in tisto, kar je bilo bistveno za takratna pogajanja oziroma uspešen konec pogajanj je bila tudi enotna ugotovitev in podpis sporazuma, da s tistim sporazumom ni več obveznosti iz naslova anomalij v plačnem sistemu.

Nihče sicer seveda ni trdil, da anomalij, da nekatere anomalije vendarle so še obstale, ostale in da so seveda tudi danes, ampak da jih nekako v tistem trenutku niso rešljive in da ta dogovor govori o tem, da je plačni sistem konec leta 2018 sorazmerno usklajen, no in potem je prišlo do spremembe Vlade in je prišlo do tistega famoznega dviga plač v nekaterih poklicnih skupinah v zdravstvu in socialnem varstvu. In, poslanec je to zelo dobro ilustriral, na način, da so reševali situacijo v zdravstvu in da so očitno računali na solidarnost vseh drugih poklicnih skupin v javnem sektorju.

Saj ta solidarnost obstaja, saj pravzaprav nihče, kolikor smo lahko razbrali, takrat ni bil proti dvigu plač v zdravstvu in socialnem varstvu, ampak, seveda, solidarnost ima mejo na tisti točki, ko tudi ostali v vseh poklicnih skupinah terjajo isto in poslanec je zelo dobro ponazoril. Ko rešiš en problem, ne, se jih odpre cela množica drugih in tako se je tudi zgodilo. Zakaj omenjam to obdobje? Zato, ker po lanskem juniju, ko je nastopila dolžnost vlada dr. Roberta Goloba in po prvem srečanju na Ministrstvu za obrambo s predstavniki sindikata poklicnih gasilcev smo bili opozorjeni ravno na to, na to anomalijo, ki je ostala iz leta 2021 in ki jo je treba popraviti.

Zdaj, socialni dialog, da ali ne, jaz na tezo, ki jo spoštovani kolegi iz Sindikata poklicnih gasilcev v venomer ponavljajo, da socialnega dialoga med Ministrstvom za obrambo oziroma Vlado in poklicnimi gasilci ni, na to tezo preprosto ne: postajam. Ta dialog teče pravzaprav vseskozi od junija lanskega leta. Koliko je tekel pa prej glede na to nesorazmerje, ki je nastalo z zvišanjem plač v zdravstvu in socialnem varstvu, pa smo lahko bili priče ves čas, ko je bila na oblasti prejšnja Vlada. O tem, kljub temu, da so poklicni gasilci prejšnjo vlado opozarjali na to nesorazmerje, da tega dialoga, kar zadeva gmotni položaj gasilcev, plače gasilcev, seveda nikoli ni bilo. Nikoli ni bilo. Bilo pa je res, mislim, da več kot 20 sej pogajalskih skupin na temo kolektivne pogodbe, pri čemer so, mislim da na 17. sejah neuspešno reševali vprašanje števila dni dopustov. To pa je bil tudi edini socialni dialog, ki je takrat tekel neuspešno in tudi ta problem je seveda ostal na mizi in ga zdaj, to pa mi bodo lahko pritrdili tudi spoštovani kolegi iz sindikata poklicnih gasilcev, da zdaj ta problem aneksa h kolektivni pogodbi za poklicne gasilce sorazmerno uspešno rešujemo in ga bomo tudi v kratkem zaključili, predvsem zaradi, lahko rečem, mediacije Ministrstva za obrambo med sindikatom poklicnih gasilcev na eni strani ter občinami in Združenjem poklicnih gasilcev na drugi strani. Ker ne smemo pozabiti, da kakorkoli govorimo o prejemkih poklicnih gasilcev, so vselej financerji občine. Občine so ustanoviteljice javnih zavodov in občine seveda zagotavljajo tudi plače poklicnih gasilcev. Torej kljub temu, da so poklicni gasilci prejšnjo Vlado opozarjali na to izrazito porušeno plačno razmerje v javnem sektorju, na to temo niso bili slišani. In zdaj, kar nenadoma, po tem precej bučnem in glasnem protestu, pa bi predlagatelji današnje seje na hitro, nekako rokohitrsko pa ta problem kar rešili.

Sindikat poklicnih gasilcev je, tako ministra za obrambo kot tudi druge predstavnike Ministrstva za obrambo, ki smo se z njimi srečevali, jaz mislim da je bilo teh sestankov, če se ne motim, vsaj 7 v pol leta, na ta problem opozoril in moram reči, da glede na njihove argumente, zakaj menijo, da se v nekaterih delih lahko primerjajo z delavci na primer v zdravstvu, ki se, ko se z njimi skupaj srečujejo na intervencijah in smo pravzaprav v teh pogovorih prepoznali, da so nekateri elementi teh zahtev lahko tudi upravičeni, in da jih je seveda v nadaljevanju treba resno upoštevati in poskušati tudi rešiti. Res pa je, in to smo povedali predstavnikom sindikata, prvič, drugič, tretjič, četrtič in ne vem katerič še, da je osnovna usmeritev te Vlade kar zadeva plačni sistem v javnem sektorju oziroma reševanje, odprava nesorazmerij in prenova samega plačnega sistema, da je osnovna usmeritev takšna, da se bo to počelo v dialogu z vsemi. Ne tako, kot se je dogajalo v preteklosti, pa če pogledamo nazaj, primer leta 2021, ko se je v posamezni resor dogovoril s sindikati,: ki jih je pokrival za dvig plač, enkrat tu, enkrat tam in iz tega ven so seveda vseskozi potem nastajala plačna nesorazmerja. Na Ministrstvu za obrambo smo s sindikatom poklicnih gasilcev jasno povedali, da se ne bomo pogajali in pogovarjali ločeno od vseh ostalih, ampak da ostajamo zavezani tej osnovni usmeritvi, da se bodo plačna nesorazmerja odpravljala hkrati s tem, ko se bo izvajalo reformo plačnega sistema, in na ta način smo delovali ves čas, z zahtevami, seznanili Vlado oziroma Ministrstvo za javno upravo, ki je nosilec te plačne reforme. Povabili na sestanek s poklici gasilci tudi državnega sekretarja z Ministrstva za javno upravo, da jim tudi on pojasni pravzaprav kakšni so ti okviri in znotraj katerih se bodo ta plačna nesorazmerja in hkrati tudi zahteve poklicnih gasilcev reševale.

Meni je žal, da pravzaprav po tej plati nismo bili slišani pri predstavnikih sindikata poklicnih gasilcev, da si očitno socialni dialog razlagamo vsak po svoje. Zdaj, če je na mizi neka zahteva, in če dobiš odgovor nanjo, potem to seveda je dialog. Ampak žal je tako pri sindikatu poklicnih gasilcev, da ali hipna rešitev, pa čeprav jo je bilo v tem trenutku in v tem primeru praktično nemogoče doseči, ali hipna rešitev ali pa obtožba, da je socialni dialog suspendiran. Jaz na to tezo dejansko ne morem pristati. Ta dialog teče ves čas in zdaj smo pač v fazi, ko so te zahteve, kar zadeva zdaj dogovarjanje s poklicnimi gasilci, ko so te zahteve jasno na mizi, in da smo na Ministrstvu za obrambo tudi pripravili nekatere rešitve, ki gredo zdaj v nadaljevanju v sklop pogajanj s poklicnimi gasilci, tako kot tudi z mnogimi drugimi skupinami v javnem sektorju. Torej, samo reševanje gmotnega položaja poklicnih gasilcev in seveda vseh drugih plačnih skupin zdaj intenzivno teče in kmalu bodo v ta pogajanja vključeni tudi fizično predstavniki sindikata poklicnih gasilcev v tem primeru, in tako kot jim je bilo večkrat povedano, skupaj, skupaj bomo zdaj dogovorili te rešitve, ki bodo vnesene v sedanjo plačno lestvico kot odprava plačnih nesorazmerij, kar je pa osnova za prevedbo v novo plačno lestvico, kar nas čaka v nadaljevanju tega pogajalskega procesa. Tako da, mislim da z neko nervozo pravzaprav bomo ta pogajalski proces samo še zavlekli. Mi si, seveda, tako kot tudi vsi, ki sodelujejo v tem procesu, tudi poklicni gasilci, želimo to urediti čim prej. Urediti čim prej. In tisto, kar je osnovno sporočilo večkrat bilo povedano tudi javno, je seveda, da nihče iz vrst poklicnih gasilcev v prihodnje ob odpravi teh plačnih nesorazmerij ne bo na minimalni plači. Zdaj jih je kar nekaj pod tem pragom minimalne plače, nihče, in osnovna rešitev prevedbe v novo plačno lestvico je vendarle dejstvo, da bodo vsi praktično dobili več, vsi dobili več, takšna je, takšna je ta, takšna je, takšen je ta osnovni okvir in od volje tudi vseh sindikatov v javnem sektorju, da resno pristopimo k pogajanjem, je odvisno kako hitro, kako hitro bomo lahko te rešitve tudi implementirali in kako hitro se bo konec koncev to poznalo tudi na plačilnih listah.

Torej, rešujemo ta problem. Nismo ga, vsaj na Ministrstvu za obrambo ga nismo in ga tudi v prihodnje nismo želeli reševati ločeno, ker pravzaprav s tem tudi ne bi nič dosegli, če je bila ta osnovna usmeritev vendarle, da bomo prenovili celoten plačni sistem, ga iz enotnega preuredili v, kot ga imenujemo, skupni plačni sistem, kar lahko seveda vsi skupaj ugotovimo, da enotnega plačnega sistema po teh porušenih razmerjih, ki vladajo znotraj, resnično ni več.

Hvala lepa.

Hvala državnemu sekretarju.

Obveščam vas tudi, da namesto…, poslanca Damijana Zrima nadomešča poslanec Jani Prednik.

Besedo pa ima državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, gospod Urban Kodrič.

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Lep pozdrav poslancem, poslankam in predstavnikom gasilskih združenj!

Po zelo izčrpni predstavitvi težav in načrtov bi mogoče samo izpostavil, da je Vlada, da dejansko težave s plačnim sistemom niso od te Vlade, ampak so se nabirale dolgo vrsto let, res pa je, da je ta Vlada že, ko je nastopila, pričela z reševanjem in plačnega sistema in razmerja plač v javnem sektorju. Tudi socialni dialog smo odprli takoj po nastopu Vlade in prvi rezultat tega socialnega dialoga je dogovor, podpisan s sindikati oktobra lani, s katerim se so se plače uslužbencem v javnem sektorju dvignile za 4 in pol %, istočasno pa smo se dogovorili, da bo večini poklicnih skupin, tudi gasilcem, se za 1 plačni razred plača dvignila še letos aprila.

Dejstvo je, da brez gasilcev varnosti ni. Dejstvo je tudi, da si brez njihove požrtvovalnosti in pridna…, in dela v primeru naravnih in drugih nesreč življenja ne da predstavljati. Dejstvo je tudi, da gasilci do prenove plačnega sistema leta 2008 niso bili ustrezno ovrednoteni, njihove plače so bile bistveno nižje od plač policistov in ostalih skupin, s katerimi se primerjajo, dejstvo pa je tudi, da bo Vlada, skupaj z gasilci in skupaj z vsemi sindikati javnega sektorja, do 30. 6. prenovila plačni sistem in tudi našla rešitve oziroma odpravila anomalije med plačami v poklicnih skupinah, ki so se v vseh teh letih pojavile.

Socialni dialog, ki naj ne bi tekel, teče. Sindikatom so bile, so bila predstavljena izhodišča Vlade za prenovo plačnega sistema in obe pogajalski skupini, obe sindikalni skupini, sta se na ta predlog odzvale in podale svoje pripombe in pripombe so v fazi proučevanja, ampak z gotovostjo lahko rečem, da smo dokaj na istem bregu. Verjetno se, vedno se pojavi vprašanje parcialnih urejanj z različnimi, z različnimi sindikati in to je posledica tega dogovora iz leta 2022, iz meseca oktobra, ki ga je podpisal tudi sindikat poklicnega gasilstva, namreč Vlada se je zavezala, da bo odpravila neuresničene dogovore preteklih vlad in samo to počne. Živimo v pravni državi in izpolnjevanje dogovorov, izpolnjevanje obveznosti je ena izmed, je eden izmed temeljnih institutov,

Z istim dogovorom so se vlade…, so se sindikalni, se je sindikalna stran tudi zavezala, da do 30. junija, ko smo si postavili rok za predlog prenove plačnega sistema, ne bo posegla po stavkovnih aktivnostih. Vem, protest ali stavka sta dva različna pojma, ampak kljub vsemu. Dejstvo je, da plače v javnem sektorju trenutno rastejo in Vlada v tem trenutku ne vidi razloga za protest gasilcev, ki se je zgodil pred približno 14. dnevi, saj bomo vsa nesoglasja in vse lahko še vedno reševali skupaj za pogajalsko mizo.

Predlog, da bi gasil…, da bi se plače gasilcem dvignile za 8 plačnih razredov, pomeni 32 % višje plače od primerljivih poklicnih skupin, recimo od policistov. To v tem trenutku, če se želimo, če želimo primerjati plače poklicnih skupin, s katerimi se gasilci primerjajo, ni vzdržno, prepričan pa sem oziroma, iskren namen Vlade je, da pa tudi ta mogoče nesorazmerja, mogoče anomalije v plačnem sistemu odpravimo in z letom 2024 vstopimo v nov plačni sistem, ki več ne bo poznal nekih nihanj in neupravičenih ali pa upravičenih nesorazmerij med poklicnimi skupinami.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavniku Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Ker se seja snema, bi vas prosil, če se lahko predstavite.

Izvolite.

Lep pozdrav!

(Andrej Jarc, drugače direktor Centra za zaščito in reševanje in pa član Upravnega odbora Združenja slovenskih poklicnih gasilcev.)

Lep pozdrav vsem navzočim v imenu tako poklicnih gasilcev, kakor vseh ostalih zaposlenih v poklicnih gasilskih enotah!

Mogoče za začetek, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev pravzaprav deluje na osnovi Zakona o gasilstvu, je najvišja oblika povezovanja poklicnih gasilskih enot in mogoče v, poleg vseh ostalih nalog, ki jih opravljamo, je mogoče naša vloga pri vprašanju, kakor je danes ali pa mogoče pri podobnih vprašanjih, s katerimi se srečujemo tudi v okviru vladne pogajalske skupine, v kateri zelo aktivno tudi jaz osebno sodelujem, je nudenje v bistvu enega »suporta« z nekimi podatki, dejstvi in pa informacijami, dejansko s terena oziroma iz samih gasilskih enot. Tudi v okviru teh, tega sodelovanja smo pripravljeni nadaljevati naše delo pri razreševanju, se pravi vprašanj, tudi kar se tiče višine plač vseh nas zaposlenih v poklicnih gasilskih enotah.

V okviru združenja smo se pravzaprav mogoče prvič srečali z nekim, nekim vprašanjem s strani takratnega državnega sekretarja z Ministrstva za obrambo o, bom rekel, kaj menimo o plačah v gasilstvu v letu 2021 in sicer aprila 2021, smo pripravili en dopis, kjer smo jasno izrazili mnenje, da nasprotujemo izločitvi poklicnega gasilstva iz enotnega plačnega sistema. Menili smo, da bi tak ukrep prinesel več škode kot koristi, hkrati pa smo pozvali, da je treba že takrat, ne, se pravi že v letu 2021, da je treba narediti določene spremembe. Takrat smo govorili oziroma naj bi govorili še v nekem enotnem plačnem sistemu in te spremembe naj bi bile v določenih segmentih prilagojene v bistvu nekim posebnostim našega dela.

Kar kmalu nato oziroma mogoče celo kakšne 14 dni prej je, so tudi pravzaprav naša sorodna organizacija, če smem tako reči, to je pa Sindikat poklicnega gasilstva, naj povem, da člani združenja so enote, člani sindikata so pa posamezni zaposleni ali pa večina zaposlenih v poklicnih gasilskih enotah in jaz večkrat rečem, da mi sedimo v istem čolnu in veslamo v isto smer, da ne bo kakšnih nesporazumov, takrat je tudi sindikat zelo podoben dopis, se pravi, naslovil na takratnega državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo.

Le nekaj, bom rekel, mesecev za tem je bilo pa javno povedano s strani tudi našega resornega ministrstva oziroma ministra gospoda Tonina, da je plačni sistem mrtev, da ga ni več in takrat smo pravzaprav se zavedali, da so se stvari začele iti vsaka v svojo smer, kar je pripeljalo tudi do tega trenutka, mislim, da zaradi tega danes vsi skupaj tukaj sedimo.

V začetku letošnjega leta, se pravi pred dobrim mesecem, smo ponovno poslali dopis na Ministrstvo za obrambo in pa na Vlado, da, se pravi, v združenju, da smo zasledili, da prihaja do nadaljnjega razkroja enotnega plačnega sistema, tudi v medijih je bilo, se pravi, se je začelo govoriti o nekem novem sistemu in sklepali smo, da se bo pač ta plačni sistem zelo v kratkem spreminjal oziroma dopolnjeval. S tem dopisom smo pravzaprav izrazili svojo pripravljenost za sodelovanje pri mogoče informiranju pristojnih o specifiki našega poklica, mogoče o kakšnih posebnostih, ki jih vsak dan doživljamo, mogoče predvsem se s tem srečujemo direktorji, ki imamo kar širok pogled na vse skupaj, kako zadeve delujejo.

Zahtevali smo, da se vsa delovna mesta v, se pravi v našem poklicu, tako poklicni gasilci v plačni skupini, administracija v skupini J in pa nenazadnje direktorji v plačni skupini B, obravnava enakovredno, strokovno ter da se jih na novo uvrsti, v skladu s primerljivimi delovnimi mesti v javnem sektorju. Izrazili smo pričakovanje, da se v okviru mest omenjene kolektivne pogodbe opravijo določena nesorazmerja tudi in pa predvsem z vidika zaposlenih v dnevni službi v primerjavi med zaposlenimi, ki opravljajo izmensko delo.

Opozarjamo že tudi kar nekaj časa na to, da je financer in ustanovitelj, kakor je bilo danes že večkrat omenjeno, lokalna skupnost oziroma občine in da vse spremembe, ki se sprejmejo na Vladi bremenijo občinske proračune. V preteklosti so bile, so bili že narejeni poskusi, kako občinam nekako zagotoviti ta finančna sredstva. Bila so zagotovljena zelo nesrečno z dvigom povprečnin. Izmed takratnih 212 občin je imelo poklicne enote, poklicne gasilske enote, samo 13 občin, ampak prav vse občine so bile pa deležne višjih finančnih sredstev. Se pravi, tudi na to smo opozarjali in ponovno opozarjamo, da predstavlja občinam, ki so ustanoviteljice in pa financer ne samo plač, ampak financer tudi zelo, zelo drage opreme, to kar velike težave.

Mogoče, če se navežem še na besede gospoda Medveda. Res je, z sklepom Vlade, prejšnje Vlade v, konec novembra 2019, je s pogajanji začela vladna pogajalska skupina za odpravo oziroma za pripravo normativnega dela kolektivne pogodbe. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je bilo zaprošeno, da sodeluje pri pripravi tega dela kolektivne pogodbe, predvsem z namenom, kakor sem že omenil, se pravi, posredovanja nekih informacij, določenih izračunov in tako naprej. Na 27 sejah pod, bom rekel, s sklicem prejšnje Vlade smo naredili kar nekaj dela. Res je, da je bil sklep takratne Vlade, da je ta pogajalska skupina deluje zgolj in samo za normativni del in ko so kolegi iz sindikata - v končni fazi tudi moji sodelavci - želeli izpostaviti začetek določenih anomalij pri plačah, nam je bilo vsem skupaj jasno in glasno povedano, da je namen vladne pogajalske skupine ureditev normativnega dela in o tarifnem delu ali pa, če zdaj sem direkten rečem, o plačah, takrat ni bilo govora. Kljub vsemu smo v teh 27 sklicih te vladne pogajalske skupine naredili kar en velik premik naprej, to mislim, da se bodo tudi kolegi iz sindikata strinjali, kljub temu, da je bila ena izmed zavez ali pa eno izmed izhodišč takratne pogajalske skupine, da sprejeta kolektivna pogodba ali pa normativni del ne sme imeti nekih finančnih posledic. Spet, vsi vemo, da danes ni čisto nič, ni več zastonj in pravzaprav vsaka rešitev, ki pa smo jo naredili za dobrobit ali pa mogoče za učinkovitejše delo slovenskih poklicnih gasilcev, ki vsi se strinjamo, da takrat, ko kadar pride do izrednega dogodka, da smo odlično opremljeni, odlično usposobljeni in da pravzaprav operativne naloge opravljamo tako, kakor se od nas pričakuje. Še enkrat poudarjam, da pa v prvi ali pa v prvi vrsti za to, da stvar v poklicnem in pa tudi v prostovoljnem gasilstvu deluje, so pa lokalne skupnosti, ki stojijo za vsemi nami seveda, da ne bo nesporazuma, ob podpori Uprave za zaščito in reševanje in pa resornega ministrstva. Tudi vse tiste stvari, ki so bile dovoljene, dogovorjene, ne recimo, da je bilo nekih 40 členov kolektivne pogodbe, malo na pamet govorim, usklajenih, je za sabo, pač govorim kot direktor ene srednje velike poklicne gasilske enote, bo za sabo prineslo kar nekaj finančnih učinkov, ki jih bomo morali pač reševati z ustanovitelji.

Mogoče toliko zaenkrat z moje strani, pa če bo potem potrebno še kaj, lahko še v nadaljevanju.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Vmes eno opozorilo tehnične službe. V to dvorano naj bi se ne nosilo kave pa pijač v klopi, / nerazumljivo/ da zalivamo reže miz s pijačo v klopeh. Tako da, za v bodoče toliko, da se ve.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije. Tudi vas bi prosil, da se zaradi snemanja predstavite.

Izvolite, imate besedo.

Pozdravljeni. Spoštovani vsi prisotni! (David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije)

Veseli nas, da smo s sklicem današnje nujne seje Odbora za obrambo v sindikatu v bistvu dobili še eno priložnost za argumentiranje naše zahteve po uvrstitvi delovnih mest v dejavnosti poklicnega gasilstva v višje plačne razrede. Hkrati s tem pa moram reči, da obsojamo izrabljanje našega položaja in naših aktivnosti v kakršnekoli politične namene, tako s strani opozicije ali koalicije. Nabiranje političnih točk z napadi na nasprotno politično stran ali očitki, da Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije vodi aktivnosti le proti enemu političnemu polu, je pod vsakim nivojem. S takšnimi ravnanji le še dodatno razvaja, razdvajamo našo družbo. Mi smo bili v preteklih preteklem obdobju, v zadnjih 14 dni dejansko, bom rekel, vsega tega tudi deležni in tu apeliramo na to, da se praktično pri takih manevrih ustavimo. Ravno zato ne bi bili pošteni, če na te napade zavajanja, dostikrat sprenevedanja in s tem izrabljanja dejavnosti gasilstva in nevrednega položaja poklicnih gasilcev se ne bi tudi odzvali.

S strani koalicije smo deležni očitkov, da odprave plačnih nesorazmerij nismo zahtevali že od prejšnje Vlade, da aktivnosti vodimo le proti njim, ko v tem trenutku vodijo vlado. Enakih očitkov smo bili deležni s strani trenutne opozicije, ko je še pred enim letom vodila vlado, češ da so naše sindikalne aktivnosti politično motivirane. Naj pojasnim, delež članstva v Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije, na ravni dejavnosti smo na stopnji, ki nam jo na nek način zavidajo, bom rekel, sindikalno najbolj razvite zahodne in skandinavske države. Preko 80 % poklicnih gasilcev je vključenih v Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, kar pomeni, da so v Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije vključeni ljudje vseh političnih polov in nazorov; da imamo za vsako vlado, desno ali levo, enaka merila, enake zahteve, enake odzive in enake aktivnosti v smislu novinarskih konferenc, protestnih shodov ali stavk, in to smo večkrat tudi dokaz dokazali. Zato še enkrat, obsojamo, da želite nekateri zahteve in aktivnosti Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije kakorkoli pač spolitizirati.

Naj se dotaknem vsebine. Argumenti o višinah plač gasilcev, ki jih uporablja ministrica Sanja Ajanović Hovnik, kažejo na njeno popolno nepoznavanje specifik plačnega sistema ali pa popolni prezir pogojev dela, ki so ga vsakodnevno deležni poklicni gasilci, nočno, nedeljsko, praznično delo, nevarnosti in posebne obremenitve v smislu potapljanja, dela na višini, ob covid nevarnosti, z antraksom, na primer, delo v stalni pripravljenosti, tudi 250 ur na mesec, nadurno delo. Naj spomnim mogoče samo na primere ob zadnjih požarih, na primer, v Preddvoru, nad Preddvorom v lanskem letu, kjer so fantje, predvsem iz kranjske poklicne gasilske enote, v treh, štirih dneh imeli tudi preko 60 nadur opravljenega dela. In v končni fazi tudi delovna doba. Izjave in uradni zapisi Ministrstva za javno upravo, da so poklicni gasilci ena bolje plačanih poklicnih skupin v javnem sektorju, so zavajajoče in nesramne ravno zaradi tega. Objava povprečnih bruto plač po tarifnih skupinah ne pove ničesar o vrednotenju naših delovnih mest. Ne le zavajajoče, ampak neresnične, tudi lažnive so vaše izjave, da se gasilci v javnosti primerjamo z vzgojitelji in ostalimi strokovnimi delavci, sodelavci v vrtcih. Nikoli se nismo primerjali z vzgojiteljicami ali pomočnicami vzgojiteljic, kar stalno poslušamo. Pokažite nam samo en dopis, eno izjavo, kjer naj bi se primerjali z njimi, te primerjave navajate vi, zakaj, nam ni znano. Očitno zato, ker želite primerjati končne obračunane plače s poklici, ki niso deležni dodatkov, teh dodatkov, ki jih navajamo, dodatkov za neugoden delovni čas, dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, stalno pripravljenost na domu in nadurno delo, preprosto zato, da s tem zavajate širšo javnost. S kom že več kot leto dni primerjamo delo poklicnih gasilcev, je vsem tukaj prisotnim, smo prepričani, popolnoma jasno - s srednjimi medicinskimi sestrami v reševalnih vozilih, ki so se jim, bom rekel, ob zadnjih spremembah plačne lestvice v javnem sektorju delovna mesta dvignila iz 22. v 28. plačni razred; z zdravstvenimi reševalci, ki so šli iz 28. v 33. plačni razred, vse to v petem tarifnem razredu; z diplomiranimi medicinskimi sestrami v reševalnem vozilu, iz 35. v 40. oziroma 41. plačni razred, v sedem skozi dva. Katera delovna mesta primerjamo dejansko s temi, na nek način edino edinimi primerljivimi delovnimi mesti po sami specifiki dela gasilca: srednjo medicinsko sestro, ki je v tem trenutku v 24. plačnem razredu, kar pomeni štiri plačne razrede nižje od tega primerljivega delovnega mesta, ki je bil pred dvigom, celo dva plačna razreda nižje; gasilca specialista, ki je še vedno v 26. plačnem razredu, z zdravstvenim reševalcem v 33., kar pomeni sedem plačnih razredov nižje; ter vodjo gasilske izmene ena z diplomirano medicinsko sestro v reševalnem vozilu, se pravi, vodja gasilske izmene ena v 34. razredu z diplomirano medicinsko sestro v 40. oziroma 41. plačnem razredu, kar ravno tako pomeni sedem plačnih razredov nižje. In kar je mogoče najpomembnejše pri vsem tem, naše zahteve podpirajo reševalci sami. Ne gre v tem primeru, tako kot bi marsikdaj lahko izpadlo, za neke spore in podobno. Kot poudarjamo, reševalci sami nas pri tem podpirajo, zaradi tega, ker menijo, da enostavno ni pošteno, da se nek tak status poklicnemu gasilcu v tem trenutku dodeljuje in da smo deležni pač vseh teh sprenevedanj. Konkretno, sekcija reševalcev v zdravstvu s konkretnim zapisom: »Bili smo priče številnim ločenim pogajanjem različnih strokovnih sfer javnega sektorja, posledično je prišlo do neenakosti plačnih lestvic med primerljivimi poklici. Opazili smo, da so poklicni gasilci še vedno neenako obravnavani oziroma pozabljeni, ko gre za njihove zaslužene plače. V sekciji reševalcev v zdravstvu kot strokovni organizaciji se strinjamo s stališčem Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije, da so bili poklicni gasilci pri odpravi nesorazmerij plačnih lestvic neupravičeno spregledani. Z vsem spoštovanjem jim izražamo podporo pri vseh njihovih zahtevah in vam polagamo na srce, da pristopite k razreševanju zahtev v iskanju skupne rešitve.« In druga skupina reševalcev, ravno teh, ki so praktično sedem plačnih razredov nad našimi delovnimi mesti gasilca specialista, gre za reševalce, zdravstvene reševalce Reševalne postaje UKC Ljubljana, iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki nam izrekajo polno podporo v naših prizadevanjih za pošteno plačilo, »ki vam,« kot pravijo, »pripada.« »Zdravstveni reševalci Reševalne postaje UKC Ljubljana se z vami na intervencijah srečujemo vsak dan na vseh mogočih tipih intervencij. Mi se zavedamo vašega znanja, ki je na izjemno visoki ravni. Mi se zavedamo, da vaše znanje presega samo špricanje z vodo, mi vemo, da je spekter vašega znanja izjemno širok. Mi vemo, da je stalno izobraževanje in nadgrajevanje znanja ključno za vaše delo in reševanje ljudi, imovine, in mi vas podpiramo v vaših prizadevanjih za boljše plače. Sramotno je, da vas neka neuka ministrica primerja z raznimi poklici, ki so v vseh pogledih neprimerljivi z vašim. Podpiramo seveda tudi vzgojiteljice, predavateljice, čistilke, smetarje, medicinske sestre, klinične psihologe in tako naprej, ampak ne gre za delovna mesta, primerljiva z vami. Po njenih besedah smo razumeli ravno to, in če je tako, naj vas izenačijo z nami, zdravstvenimi reševalci.« Toliko o teh konkretnih strokovnih, bomo rekli, primerjavah in hkrati podpori naših kolegov in kolegic, ki jim je nerazumno v bistvu, da se nas pač pušča v takem položaju.

Nadalje, zahtevo za uvrstitev poklicnih gasilcev v višje plačne razrede smo naslovili tako na aktualno Golobovo kot na prejšnjo Janševo Vlado. 3. februarja 2022, se pravi, dobro leto nazaj, smo zahtevo, se pravi, tisto prvo zahtevo po dvigu plač v zdravstvu in socialnem varstvu, naslovili na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za obrambo z ministrom Toninom. Bili smo deležni le sestanka, praktično dva meseca skoraj po tem našem pozivu, 3. februarja, dobili smo se 28. marca, praktično, da ne rečemo skoraj pred koncem ali pa zaključkom vladnega mandata, kjer smo dobili pač, bom rekel, nek tak suhoparen odgovor ali pa pojasnilo in iz tega pač razbrali, da ni niti najmanjše pripravljenosti, da bi se delovna mesta v poklicnem gasilskem gasilstvu dejansko umestila v primerna delovna mesta, v višje plačne razrede. Kot odgovor v bistvu smo bili pa nekega pojasnila deležni, da pač v zadnjem mesecu mandata se ne more nič storiti, saj bi s tem neodgovorno naložili breme novi vladi. To je bilo praktično vse. In tu moram poudariti, da ravno ob vseh teh očitkih, ki smo jih deležni nemalokrat, kako smo se zdajle politično motivirani odločili za nek protestni shod, nismo bili pa pripravljeni na neke take aktivnosti že leto nazaj, ko smo bili praktično v podobni situaciji, da smo vse te aktivnosti seveda peljali, jasno pa je, da je tudi čas naredil svoje in nam v tem primeru ušel. Poudarjamo pa ne, da za časa prejšnje vladne strukture je bilo tako Ministrstvo za obrambo deležno protestnega shoda s strani Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije 3. marca 2021 pred Ministrstvom za obrambo in tudi stavke Sindikata poklicnega gasilstva 30. junija do 2. julija 2021.

Nadalje, 3. oktobra smo podali praktično identično zahtevo za umestitev poklicnih gasilcev v višje plačne razrede na trenutno Vlado in Ministrstvo za obrambo z ministrom Šarcem. Takrat smo dejansko prejeli le obljube, da se bodo pogajanja pričela čez en mesec; to je bilo v skladu pač s tem dogovorom, podpisanim oktobra lanskega leta. In predvsem, kar je pomembno, da nikakršnih ločenih pogajanj, razen tistih, za kar je bila Vlada na nek način zavezana, tudi z dogovorom, podpisanim, se ne bo vodilo in ne bo nobenih sprememb, kar se tiče plačne politike v drugih skupinah javnega sektorja.

11. januarja smo po obljubi 600-evrskega dodatka s strani predsednika Vlade pravosodnim funkcionarjem dejansko naslovili, ker je šlo za kršitev tega dogovora, podpisanega oktobra lanskega leta, naslovili na Vlado še eno zahtevo, zelo jasno, da zahtevamo, da se delovna mesta v dejavnosti poklicnega gasilstva umestijo v višje plačne razrede, primerljivo z našimi kolegi in kolegicami v zdravstvu, da se sklene ta dogovor do 27. januarja letošnjega leta za osem plačnih razredov, sicer se bomo poslužili sindikalnih aktivnosti, vključno z že takrat napovedanim protestnim shodom 16. 2. letošnjega leta. Odločitvi za protestni shod je botroval predvsem ta, tako kot sem že navedel, dodatek pravosodnim, obljubljen dodatek pravosodnim funkcionarjem, to, da ni bilo nobene pripravljenosti za odpravo očitnih plačnih nesorazmerij, to, da se nam je s predstavitvijo prenove plačnega sistema prikazalo oziroma na nek način nakazalo, da se bo poklicnega gasilca umestilo v 6. plačni razred, se pravi, gre za prevedbo iz 24. trenutnega plačnega razreda trenutne lestvice v 6. plačni razred na lestvici, ki bo vsebovala 67 plačnih razredov, kar pomeni v spodnjih 10 % najslabše plačanih delovnih mest, hkrati s tem napoved zamrznitve napredovanj in delovne uspešnosti za nadaljnja leta ter odpravljanje plačnih nesorazmerij, to, kar je naša prioritetna, bom rekel, zahteva šele od 1. 1. 2024 pa vse tja do sredine leta 2026. Zanimivo pri vsem tem je tudi dejstvo, se pravi, ob teh navajanjih, za kakšne plače v dejavnosti gasilstva predvsem gre, tudi državnega sekretarja, gospoda Rudija Medveda, ki je na soočenjih večkrat izjavil, da se zaveda slabih plač poklic poklicnih gasilcev, da sam ni zagovornik tako nedostojne plače, da se bodo plačna nesorazmerja odpravila že do junija 2023, kar smo tudi, to je bilo v zadnjih štirinajstih dnevih, kar smo v naslednjih dneh večkrat dneh večkrat slišali, kajne, da temu pač ne bo tako. Ob vsem tem nas čudi oziroma smo na nek način ogorčeni tudi nad izjavami ministrice, tudi objave na Ministrstvu za javno upravo osnovnih plač poklicnih gasilcev, ki naj bi zrasle, se dvignile od leta 2015 celo za 32, 28, različne procente, okoli 30 % se je navajalo. In mi tu pač poudarjamo predvsem eno dejstvo: plače, govorimo o osnovnih plačah tako poklicnih gasilcev kot večine ostalih javnih uslužbencev, od leta 2015 do leta 2021 so se dvignile za ca 15 %, od leta 2008 do leta 2022 so se te plače, iste osnovne, dvignile le za 8 %. Ne spomnimo se, vmes je bil ta zloglasni ZUJF, ki je plače javnim uslužbencem znižal za dva plačna razreda, tako da dejansko se je vrednost osnovnih plač, ki določa zahtevnost in odgovornost nekega delovnega mesta, od leta 2008 do leta 2022 oziroma 2023 dvignila za borih 8 %, poklicnemu gasilcu iz tisoč 34 evrov osnovne bruto plače leta 2008 na tisoč 134 v tem trenutku, se pravi, točno 100 evrov bruto v teh petnajstih letih.

Mi bi predvsem želeli, da se sliši naše argumente za dvig, za umestitve poklicnih gasilcev v višje plačne razrede. Ti argumenti, poudarjamo še enkrat, so izključno primerljiva delovna mesta. Ta primerljiva delovna mesta so v tem trenutku v zdravstvu in gre za delovna mesta, ki so se umestila v višje plačne razrede novembra 2021. Naša pričakovanja so, da gredo te plače oziroma ti dvigi v tej smeri.

In za zaključek mogoče samo predstavim na kratko – tule imam v rokah dve plačilni listi gasilcev -, da bodo mogoče malo te številke nam vsem skupaj lahko tudi bolj jasne, o čem se govori in zakaj mi trdimo, da so podatki, ki so bili objavljeni na Ministrstvu za javno upravo grdo, grdo zavajajoči. Konkretna plača gasilca v 24. plačnem razredu, bruto končna obračunana plača z vsemi dodatki, tisoč 629 evrov, od tega razlika do minimalne plače celo 69 evrov bruto, govorim vse v bruto številkah, dodatek na delovno dobo 11 evrov in nekaj centov, dodatek na izmensko delo 51 evrov, dodatek za delo ponoči 164 evrov za 58 ur, dodatek za delo v nedeljo za 24 ur 140 evrov in nadurno delo 76 evrov. Vse to skupaj, ti dodatki, pri teh dodatkih, znese 426 evrov, ki se jih odšteje od te skupno obračunane tisoč 629 plače, kar na koncu pomeni natančno tisoč 203 evri, kar je danes minimalna bruto plača v tej državi.

In še drug primer plače, ki ga z namenom, ki jo z namenom, bom rekel, predstavljamo, ker gre za plačo, bruto obračunano plačo 2 tisoč 5…, 2 tisoč 253 evrov, ki je mogoče malo podobna tistim povprečnim plačam, ki jih je Ministrstvo za javno upravo objavilo, za katere je ministrica, za katere ministrica Ajanović Hovnik trdi, da so med kot plače gasilcev, med najbolje plačanimi javnimi uslužbenci ali pa plačnimi skupinami v javnem sektorju. Gre za delovno mesto v 5 tarifnem razredu, povprečje tam je 2 tisoč 100 in nekaj evrov bilo objavljeno. Govorim o plači v višini 2 tisoč 253 evrov, od tega dodatki za delovno dobo 20 evrov, dodatek za izmensko delo 60 evrov, dodatek za delo ponoči 176 evrov, dodatek za delo v nedeljo, ne, 3 nedelje 227 evrov, dodatek za čas stalne pripravljenosti na delo 286 ur, ob polnem delovnem času 174 ur oddelanem na delovnem mestu, ne, na intervencijah, še 286 ur na, se pravi, stalne pripravljenosti na domu, na klic v 10. minutah 401 evro in pa redna delovna uspešnost, ki jo je ta naš kolega celo dobil v tem trenutku 142 evrov, kar pomeni skupaj teh dodatkov tisoč 32 evrov bruto, ne, na plačo, na plačo, ki bi sicer znašala tisoč 221 evrov bruto, brez teh dodatkov.

Gre za mesec julij, 2022, ne, kjer je bila minimalna plača tisoč 85 evrov, se pravi, ta plača je bila pa dobrih 150, evrov sicer bruto obračunana, za delovno mesto gasilca 1, se pravi, ne gre za osnovno delovno mesto, ampak gasilca 1, na nek način specialista, ki se, bom rekel, izvaja še mnoga druga kot le osnovna dela in ki je, bom rekel, že skozi leta napredoval iz 25. v 27. plačni razred. To prinese, bom rekel, take povprečne plače, nad katerimi se trenutno vladajoči, očitno, Ministrstvo za javno upravo, ne, Ministrstvo za obrambo in vsi najvišji predstavniki teh ministrstev zgražajo in jih javnosti prikazujejo kot, bom rekel, neke plače najvišjih, najvišjih, najboljše plačanih skupin v javnem sektorju in veste, to obsojamo in prav je, da se pač, bom rekel, prikaže realno stanje, ne in mi še enkrat več pozivamo k temu, da pristopimo k odpravi plačnih nesorazmerij, k umestitvi poklicnih gasilcev v višje plačne razrede, ne in da se s tem, bom rekel, vse te krivična stanja na nek način izravnajo. In samo še stavek, preden zaključim.

Ja, minister Medved je danes nam na nek način očital, češ da sindikat očita ministrstvu in Vladi nedelovanje socialnega dialoga. Ni res, da smo kadarkoli, bom rekel, razpravljali v smeri nedelovanja socialnega dialoga. To, da smo se v tri četrt leta sedemkrat dobili, je res, a je to veliko, a je to malo, si lahko vsak od nas, bom rekel, razlaga pač po svoje, ampak eno dejstvo je pa tu pomembno, o odpravi krivičnih plačnih nesorazmerij se nismo pogovarjali niti enkrat, niti z enim stavkom in nič od tega ni bilo rešenega in nič od tega se niti ni na vidiku, da bi se reševalo in k temu vas pač pošteno pozivamo.

Hvala lepa.