Z minuto in 26 sekund zamude začenjamo 10. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Vse članice in člane odbora, vabljene, ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti; v bistvu ne nikogar, nikogar nimamo, ki bi bil upravičen, sem pa prejel nekaj pooblastil za nadomeščanja, in sicer poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanko Karmen Furman in poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Alenko Helbl.

V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembe dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem. S sklicem pa ste prejeli tudi naslednji dnevni red, prvič - 1. točka - Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev, 2. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, in 3. točka, ki je točka Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, k točki pa so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Delavska svetovalnica, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost, Slovenska zveza sindikatov - Alternativa, Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost in Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije.

S tem začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Kot prvemu besedo predajam predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za dopolnilno obrazložitev predloga zakona.

Z nami je državni sekretar Dan Juvan.

Izvolite.

Dober dan, lep pozdrav vsem!

V nadaljevanju bom predstavil Predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je Vlada potrdila konec decembra 2022. Besedilo predloga zakona, ki je pred vami, je bilo oblikovano v obdobju od julija 2021 do konca decembra 2022. V tem času je ministrstvo kot pristojen organ za pripravo zakonodaje vodilo zelo širok dialog z vsemi deležniki, ki se jih predlog zakona dotika iz vidika izvajanja; torej zdravstveno zavarovalnico, pokojninsko, Zavod za pokojninsko zavarovanje, Fursom, policijo, IRSD-jem in prometnim inšpektoratom, ter z rešitvami sproti seznanjalo socialne partnerje v okviru pogajalske skupine ESS, ki se je prvič sestala že poleti 2022 ter obravnavala takrat pripravljen predlog novega predloga zakona.

Ekonomsko-socialni svet je k predlogu zakona podal soglasje, ob pogoju, da se le ta dopolni na način, da se deli zakona, govorim o črtanju posebne zavarovalne osnove za napotene delavce, začnejo uporabljati šele s 1. 1. 2024, kar je Vlada tudi upoštevala. Ekonomsko-socialni svet je sklenil tudi, da se ustanovi strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta za pripravo rešitev na področju ohranjanja konkurenčnosti na področju čezmejnega izvajanja storitev, katerega cilj je do konca letošnjega leta, do konca letošnjega leta oceniti podrobne učinke črtanja drugega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter pripraviti analizo mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev do konca meseca februarja 2023. Do konca meseca marca 2023, bo strokovni odbor predlagal mednarodno primerljive ukrepe za ohranitev konkurenčnosti storitveno-izvoznega dela slovenskega gospodarstva, vključno s spremembami na davčnem področju s ciljem, da se le-te uveljavijo s 1. 1. 2024. Pristojno ministrstvo je na podlagi sklepa ESS pridobilo informacije o mehanizmih konkurenčnih držav na področju napotovanja delavcev, pridobilo mnenje informacijske pooblaščenke glede izmenjav podatkov o izdanih potrdilih A1 med zdravstveno zavarovalnico in Fursom, in pripravila pojasnilo glede zakonske ureditve plačila za delo ter osnove za obračun prispevkov. Vse navedeno je Ministrstvo za delo že posredovalo Ministrstvu za finance. Na ESS je bila oblikovana posebna strokovna skupina, katere naloga je pregledati mednarodne rešitve na področju napotenih delavcev in morebitnih ukrepov v zvezi s tem, opraviti analizo stanja napotenih delavcev v Sloveniji ter predlagati morebitne ukrepe za naslovitev problematike v Sloveniji, če se bo izkazalo, da so ti ukrepi sploh potrebni. V okviru tega je bil opravljen pregled rešitev za napotene delavce v drugih državah članicah Evropske unije, iz katere je razvidno, da so ukrepi na davčnem področju redki oziroma ozko omejeni. Preostale analize, ki so bile dogovorjene na ESS, še niso opravljene zaradi zakonske nezmožnosti pridobivanja podatkov, se pa na tem intenzivno dela, da bo naloga lahko izvedena v čim krajšem možnem času. Sicer davčna obravnava dohodkov napotenih delavcev ni tema tega zakona, ki ga danes obravnavamo, morda pa vseeno velja poudariti, da Slovenija v nasprotju z večino držav Evropske unije že ima urejeno davčno ugodnejšo obravnavo napotenih delavcev, poleg tega pa se tudi določeni stroški dela v povezavi z napotenimi delavci izvzemajo iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja.

Temeljni cilji in namen predloga zakona o čezmejnem izvajanju so torej naslednji: zagotoviti ustrezen prenos direktiv Evropske unije v nacionalno zakonodajo iz vidika reguliranja in urejanja delovno-pravnega statusa vseh napotenih delavcev, kot so določeni z Zakonom o delovnih razmerjih. Enaka obravnava vseh delavcev, ki so v enakem položaju v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih, zaradi česar se predlaga poseg v 144. člen ZPIZ-2, in sicer z namenom izenačitve pravic vseh delavcev in bodočih upokojencev ne glede na kraj opravljanja dela, ali je to v tujini ali v Republiki Sloveniji. Ker veljavni zakon o izvajanju čezmejnih storitev ne ureja izdaje potrdila A1 za delavce, ki delo opravljajo v najmanj dveh državah članicah EU, se na novo določa postopek in pogoje za izdajo potrdila A1 tudi za to kategorijo delavcev. Glede na zelo kompleksno vsebino oziroma glede na pomembne finančne posledice za samo delovanje slovenskega gospodarstva na notranjem trgu Evropske unije, je bilo potrebno vložiti veliko napora za dosego soglasja socialnih partnerjev. Kot že rečeno, je bilo soglasje v okviru pogajalske skupine doseženo 8. decembra 2022, ter potrjeno na seji Ekonomskega socialnega sveta 9. decembra 2022.

Hvala.

PREDSEDNIK MIHA KORDIŠ: Hvala za dodatno obrazložitev.

Besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Sonji Bien Karlovšek.

Izvolite.

Hvala lepa.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika in dala nanj pripombe. Z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin so pripombe ustrezno upoštevane. Odpravljena so neskladja znotraj zakona, ki so se pojavila glede vprašanja običajnega opravljanja dela v dveh državah članicah EU, upoštevane so pripombe glede jasno izraženega namena pri obdelavi osebnih podatkov, tako da je splošen namen za izvajanje zakonskih pooblastil nadomeščen s podrobnejšim namenom obdelave osebnih podatkov, ki izraža zakonske pristojnosti vsakega posameznega organa, ki bo opravljal oziroma pridobival osebne podatke po tem zakonu. Upoštevane so tudi pripombe glede načela legalitete, tako da je črtana možnost, da bi lahko minister pristojen za delo, s podzakonskim aktom določal druge podatke, ki so potrebni za vložitev vloge za izdajo potrdila A1. Obsežnejša pripomba iz pisnega mnenja k 13. členu predloga zakona je odpravljena s črtanjem tega člena, tako da nejasno in z vidika enakega varstva pravic sporno delovanje komisije, ki bi bila sestavljena iz predstavnikov različnih organov v postopku odprave ali razveljavitve potrdila A1, ni več predvideno.

26. člen, ki je bil uvrščen v poglavje o evidencah, je z amandmaji umeščen med prehodne določbe in dopolnjen z določanjem roka, do katerega morajo organi zagotoviti tehnično podporo za izvajanje posameznih zakonskih določb.

Ustrezno spremenjen je tudi 79.b člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, tako da ta člen ne vsebuje le določbe o tem kateri podatek se vodi v evidenci zavarovancev, ampak vsebuje tudi določbo, da jo lahko pridobiva iz registra tujcev in zagotavlja pravno podlago, da se lahko evidenci povezujeta. Prav tako so odpravljene nejasnosti in nepravilni sklici. Prekrškovne določbe pa so oblikovane v skladu z Načelom zakonitosti v kazenskem pravu, ki zapoveduje natančnost in jasnost pri oblikovanju prekrškovne določbe. K 14. členu predloga zakona, h kateremu je ZPS podala pripombe zaradi odstopa od zakona o splošnem upravnem postopku in posega v pravico do sodnega varstva je sicer pripravljen amandma, ki odpravlja nejasnosti znotraj člena. V obrazložitvi pa so zapisana pojasnila, da je pravica do sodnega varstva zagotovljena v postopku pred tujimi pristojnimi organi oziroma pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v postopku priznavanja lastnosti zavarovane osebe. Vložen je tudi amandma za nov 19.a člen.

Iz njegove obrazložitve je razvidno, da gre za predlog Evropske komisije, povezan s prenosom tretjega odstavka 11. člena direktive 2014/67/EU upravni red Republike Slovenije. Po tem členu bo lahko za varstvo pravic tujih napotenih delavcev stranka pooblastila tudi predstavnika sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, ki je opravil pravniški državni izpit. Glede na to, da se tudi določba direktive, ki naj bi bila predmet prenosa sklicuje na merila določena v skladu z nacionalnim pravom je treba opozoriti, da je člen neustrezno zastavljen, ker ne upošteva sistemske zakonodaje. In sicer, da je po 54. členu Zakona o splošnem upravnem postopku lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben. Po Zakonu o pravdnem postopku in Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih pa je zahtevano, da je v postopku pred Okrožnim, Višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sistemska ureditev torej ne vsebuje strožjih pogojev od predlagane, ampak enake oziroma v primeru upravnih postopkov celo milejše pogoje za pooblaščence strank, zato je ta člen z vidika Zakona o pravdnem postopku nepotreben, z vidika Zakona o splošnem upravnem postopku pa neustrezen.

Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? (Da.)

Gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali prisotni, lep pozdrav!

Državni svet je predlog zakona obravnaval na 3. plenarni seji 15. februarja in se seznanil s poročilom pristojne komisije Državnega sveta za socialno varstvo, zdravstvo in invalide. Slednje je predlog zakona obravnavala v mesecu januarju, na kateri so ji bili pa predstavljena tudi stališča Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Inšpektorata Republike Slovenije in pa Finančne uprave Republike Slovenije.

Vsem navedenim se s predlogom zakona dodeljuje dodatne pristojnosti, zato je razprava tekla tudi o tem, kako bodo lahko navedeni organi z obstoječo kadrovsko strukturo te nove naloge učinkovito izvrševali. Informacijo pristojnega ministrstva, da se jim bo omogočila zaposlitev dodatnih kadrov sta tako Državni svet kot komisije sprejela z zadovoljstvom, saj bo to omogočilo bolj učinkovito implementacijo zakonskih določb, predvsem pa več ustreznega nadzora nad izvajanjem zakona. Seznanjeni smo bili tudi s tem, da so bile vse pripombe prej navedenih organov v največji možni meri upoštevane pri pripravi vsebinskega predloga zakona. Državni svet ugotavlja, da predlog zakona v prvi vrsti predstavlja odziv na večkratne pozive Evropske komisije o neskladnosti nacionalne zakonske ureditve čezmejnega izvajanja storitev z evropsko zakonodajo.

Tako predstavniki interesov delodajalcev kot predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu pritrjujejo, da so v zvezi s predlogom zakona potekala intenzivna usklajevanja tudi v okviru Ekonomsko socialnega sveta, ki je predlogu zakona izrekel soglasno podporo. Navkljub izraženi podpori predloga zakona pa predstavniki interesnih interesov delodajalcev v Državnem svetu opozarjajo na morebitne negativne posledice predlaganih sprememb povezanih s predlaganim črtanjem drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2, kar je opozoril tudi državni sekretar. Slednje bi po njihovi oceni lahko vplivalo na zvišanje stroškov delodajalcev in znižalo stopnjo konkurenčnosti slovenskih podjetij, ki bodo od 1. 1. 2024 svoje storitve izvajale čezmejno na podlagi 12. člena uredbe. Pri tem naj omenim poseben dogovor znotraj ESS, da naj bi se to vprašanje rešilo do konca letošnjega leta. Državni svet je bil seznanjen tudi s stališči predstavnikov interesov delojemalcev v Državnem svetu, ki menijo, da je predlog zakona nujno treba sprejeti. Glede prej navedenega vprašanja zavarovanih osnov iz 144. člena ZPIZ-2 pa opozarjajo, da trenutna ureditev predstavlja unikum v Evropski uniji, njene negativne posledice za državo podcenjujejo v višini 50 do 100 milijonov evrov letno. Predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu še posebej poudarjajo nujnost zaščite delavcev, ki storitve opravljajo čezmejno. Menijo tudi, da je upravičena odprava trenutne različne obremenitve delavcev s prispevki, saj je neenakopravna. Edina razlika pri opravljanju dela je namreč ta, da eni do delo opravljajo v tujini, drugi pa v Sloveniji. Ocenjujejo tudi, da bo nova ureditev nudila manj možnosti za špekulacije v povezavi s plačili za delo v primeru napotovanja v tujino.

Predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu so opozorili tudi na problematiko, ki se s tem predlogom zakona ne rešuje, je pa še vedno aktualna, na veliko število navideznih napotitev na izvajanje storitev v tujino, ki v resnici predstavljajo posredovanje, posredovanje zaposlitve oziroma tako imenovano agencijsko delo.

V imenu Državnega sveta smo predlagatelji in vse pristojne državne države opozorili tudi na to, da bi bilo dobro o novih zakonskih določbah v najkrajšem možnem času čim bolj podrobno informirati vse, ki se jih bodo navedene spremembe in dopolnitve zakonodaje dotikale, v prvi vrsti samozaposlene in delodajalce, ki bodo napotovali delavce na izvajanje čezmejnih storitev, pa tudi napotene delavce. Ministrstvo pravi, da že načrtuje navedene aktivnosti.

Toliko na kratko z naše strani in še zaključna informacija, Državni svet je predlog zakona podprl. Hvala.

Hvala za vaše stališče.

S tem besedo predajam še vabljenim na sejo in vas naprošam, da se predstavite za magnetogram.

Prvi je pri besedi predstavnik Delavske svetovalnice.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem!

Hvala za besedo.

Jaz bom poskušal biti čim bolj kratek pa jasen in sicer bi izpostavil predvsem dve zadevi, ki se tičejo zelo konkretnih postopkov v okviru te zakonodaje. Prva zadeva je čezmejno izvajanje storitev s strani tujega delodajalca, torej priglasitev storitev podjetij iz države EU v Sloveniji. Tukaj imamo zadevo, ki je predstavnikom Ministrstva za delo zelo znana zadeva, recimo primeroma, ki se je začela dogajati 2018, če se ne motim, ko je podjetje, ki je priglasilo storitev čezmejnega izvajanja storitev v Sloveniji, to naredilo v parih minutah, no, ampak preko te storitve so se potem ugotovile verižne nepravilnosti pri izvajanju te storitve in na koncu se je to ugotovilo, da je to de facto nezakonito oziroma neregistrirana agencija za zagotavljanje dela.

In tukaj bi jaz v bistvu izpostavil, da če že govorimo o recimo primeroma zdajšnjem, torej še veljavnem Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev v 9. členu v četrtem odstavku, da je v vlogi za izdajo potrdila A1 delodajalec dolžan predložiti kopijo pogodbe o zaposlitvi, potem ne vidim razloga zakaj ne bi to veljalo tudi v 17. členu predloga zakona, torej, da bi o priglasitvi storitve obvezno moral torej tuji izvajalec storitve predložiti pogodbo o izvajanju storitve in pogodbo o zaposlitvi delavcev, kajti primeroma, če se vrnem na primer izpred parih let, ko so ti delavci prišli sem v Slovenijo preko priglasitve storitve preko Zavoda za zaposlovanje, to traja res par minut, to lahko pogledate preko enega linka, se da noter par podatkov, klik, klik in potem na koncu pridejo ti delavci, lahko tudi več 100 njih. Kje so pogodbe o zaposlitvi? Kdo nadzoruje te pogodbe? Kakšne so pogodbe? Vse to so seveda odprta vprašanja in zanimivo je bilo to, da ko smo spraševali Zavod za zaposlovanje, kje so ti delavci, smo ugotovili, da v bistvu je bil edini odgovor ja, storitev bi bila priglašena za naročnika X, medtem ko so ti delavci že delali oziroma opravljali storitev že čez par mesecev v podjetju Y. Nikjer to ni bilo zavedeno.

Tako, da definitivno tukajle recimo temu pač predlog, če bom tako rekel, vljudno, da bi veljalo torej tukaj iste vatle določiti z ne namenom v bistvu preprečevanje preventivnega kršenja zakonodaje in neenake obravnave tudi navsezadnje davčnih zatajitev, da bi v tem 17. členu predloga zakona, še enkrat, tuji izvajalec preglašene storitve moral obvezno predložiti in pogodbo o izvajanju storitve in pogodbo o zaposlitvi delavca, torej vsi tisti, ki so prišli sem.

Druga zadeva, ki pa je zelo, bi rekel, indikativna, je pa zadeva, ki se tiče pri 19. členu Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in sicer ta člen v tem trenutku se imenuje subsidiaren, če tako rečemo, subsidiarna odgovornost, bi se pa malo vrnil na zadeve izpred parih let, zadeve, ki imajo zdaj 6. obletnico, zadeve, ki se tičejo verižnega kršenja pravic delavcev iz Bolgarije, Marof Trade, Gozdno gospodarstvo Postojna.

Takrat je Ministrstvo za delo podalo v bistvu v odgovoru na vprašanja, kaj se bo naredilo na zakonodajnem področju, tudi v Državnem zboru na seji matičnega odbora je podalo pisni odgovor, da v bistvu bi bilo dobro določitev solidarne odgovornosti naročnika storitve oziroma glavnega izvajalca. Tukaj citiram pač ta dokument, ki je bil 2016 spisan in sicer bi potem analogno temu pri 19. členu Zakona o čezmejnem izvajanju storitev veljalo tudi uvesti solidarno odgovornost naročnika uporabnika za vse dejavnosti, ne pa kot zdaj stoji, samo za gradbeništvo, pa še to samo v prvi liniji, če temu tako rečemo.

Ponavljam še enkrat, to je bila zadeva, ki je bila izpostavljena že 6. let nazaj, pri konkretnem primeru kršenja pravic delavcev, ki so prihajali iz Bolgarije, v tistem primeru, bilo jih je več kot 100 in pristojno Ministrstvo za delo je že takrat samo tudi spisalo dokument, ki je bilo pod ali ne označeno, določitev solidarne odgovornosti naročnika storitve oziroma glavnega izvajalca. Se pa izrecno pridružujem mnenju predstavnikov delojemalcev, da definitivno je potrebno te zadeve urediti, počistiti in pa navsezadnje izpostaviti tudi zadeve okoli, recimo temu, veriženja fiktivnih oziroma neregistriranih oziroma nezakonitih agencij, ki se kakorkoli že imenuje, kooperanti in tako naprej in tako nazaj. Kajti, če smo kaj v Sloveniji bili uspešni na tem področju, smo bili uspešni pri tem, da nas v Nemčiji zelo dobro poznajo, po tem da izvažamo kršenje pravic iz dela preko tega zakona in ne vem kolikokrat smo že dobili opozorilo, mislim, da to predstavniki ministrstva najbolj vedo, da nekaj se tukaj zelo čudnega dogaja. Sam vem, da od 2014 naprej se tudi dogajajo različni navsezadnje tudi diplomatski pritiski, ki zagotovo škoduje ugledu Slovenije.

Tako da, bi pa še enkrat poudaril ti 2 zadevi. Prva zadeva je izjemno pomembna, kar se tiče dokazovanja, prikazovanja dokumentov pri priglasitvi storitev, kajti verjemite, delodajalci, ki izvajajo te storitve, to je zdaj v bistvu neke vrste hit sezone, da pač ustanovijo firmo na Slovaškem, v Romuniji in potem vlečejo delavce bodisi preko Srbije ali recimo preko Madžarske in potem tukaj izvajajo tako imenovano storitev. Verjemite, da je izjemno težko nadzorovati vse te vzorce, kar tudi Ministrstvo za delo zagotovo ve. Tako da, izjemno pomembno je, da potem tudi nadzornim organom omogočimo ustrezno dokumentacijo, vpogled v dokumentacijo in nadzor in še enkrat, pri solidarni odgovornosti bodimo enkrat pogumni.

Hvala.

Hvala.

Naslednji je na vrsti predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Izvolite.

Prosim vas, če se za magnetogram še predstavite.

Hvala za besedo.

(Matija Drmota, Zveza svobodnih sindikatov.)

Zdaj, pri, na področju čezmejnih izvajanju storitev se že dlje časa soočamo s težavami, zlorabami samega instituta z enako, z neenako obravnavo zaposlenih in posledično s socialnim »dumpingom«.

Kar se tiče področja same napotitve, so bile zaznane težave pri preverjanju dejanskega izpolnjevanja pogojev za napotitev, za izdajo obrazca A1, ki je potreben za napotitev delavca, težave so nastajale tudi pri postopku samega nadzora nad napotitvijo. Zaradi tega pozdravljamo ureditev postopka nadzora tako nad pogoji, nad pogojem opravljanja storitev v najmanj dveh državah članicah, kot tudi možnost, da lahko nadzor izvedeta in IRSD in Furs, potrebno je tudi izpostaviti po našem mnenju neustavno stanje na področju plačevanja prispevkov za napotene delavce. Trenutno, kot je bilo rečeno, namreč zakonodaja omogoča, da se za napotene delavce prispevki za pokojninsko zavarovanje plačujejo od minimalne osnove, namesto, da bi se obračunavali od dejanskega dohodka.

To pomeni, da se za veliko število napotenih delavcev prispevki obračunavajo praktično od minimalne plače, kar omogoča pač neenako obravnavo delavcev glede na kraj opravljanja dela na enotnem trgu EU, omogoča socialni »dumping« in napotene delavce oškoduje pri odmeri dohodnine. Poleg tega to pomeni nelojalno konkurenco na podlagi socialnega »dumpinga«, zaradi česar je proti Sloveniji že sprožen postopek na ravni EU.

Ne glede na to, da je po našem prepričanju, obstoječe stanje že predolgo traja, pozdravljamo predlog, ki je na mizi. Podprt je bil soglasno v socialnem dialogu, zaradi tega predlagamo, da ga tudi ta odbor podpre. Podpiramo pa tudi omenjena predloga delavske svetovalnice, predvsem iz vidika nadzora in zaščite pravic delavcev.

Hvala.

Hvala

Z nami je še predstavnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Tudi vas bi prosil, če se predstavite za magnetogram.