Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Začenjam 32. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.
Naj na začetku povem, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani tega odbora. Tukaj imam dve obvestili. Zadržani je danes kolega Zoran Mojškerc in pa kolega Aleš Rezar. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo na seji, gospo Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega mag. Miroslav Gregorič in pa kolega Martina Premka nadomešča Franc Pros. Oba lepo pozdravljam na današnji seji.
Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.
Vse navzoče vas lepo pozdravljam.
Prehajam torej na določitev dnevnega reda seje tega odbora.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.
Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJA SVETA EVROPSKE UNIJE ZA IZOBRAŽEVANJE, MLADINO, KULTURO IN ŠPORT, KI BO V BRUSLJU, 7. MARCA 2023.
Gradivo k tej točki, torej k 1. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 23. februarja 2023, / izklop mikrofona/ in Vlado, torej v zadevah Evropske unije.
Sedaj tukaj ministra ne vidim, vidim pa državnega sekretarja Borisa Černilca, tako torej državnega sekretarja za izobraževanje, da nam predstavi torej izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.
Izvolite, gospod državni sekretar.
Boris ČernilecDelo. Evo, dela.
Švedsko predsedstvo v tem polletnem predsedovanju na agendo uvršča dve točki. Prva je sprejetje dokumenta sveta o spretnostih in kompetencah za zeleni prehod. Ter 2. točka, politična razprava o učiteljih, učiteljskem poklicu in položaju šolstva.
Minister se bo zasedanja v Bruslju udeležil. Glede na 1. točko lahko rečemo, da gre za tako imenovani zeleni prehod in naslavljanje podnebnih sprememb, zato mi menimo, da je potrebno izboljšati sistem načrtovanja prihodnjih potreb po spretnostih na trgu dela. Potem menimo, da je smiselno, in to smo že začeli, v okviru tega spremljati zaposljivost študentov in zdaj na tej ravni tudi dijakov, ko se odločijo za študij in potem gredo na prehod trga na delo in pogledamo kakšna je pravzaprav zaposljivost na posamezne poklice je. Pa seveda oblikovati inovativne in prožne načine zagotavljanja učnih priložnosti.
Kar se pa 2. točke tiče, je pa zagotovo naše stališče, da je treba nek celostni pristop imeti na vpogled vloge učitelja v družbi. To pomeni tako, da na poudarek vloge za izobraževanje kot prispevek na razvoj posameznika k razvoju družbe iz zornega kota poučevanja in razvoja otrok in celega šolskega sistema. Znotraj tega obiska minister predvideva še tri neformalna srečanja.
Najlepša hvala državnemu sekretarju.
V redu je, ampak imamo, v drugi dvorani smo danes kot navadno in mi je malo drugačna tehnika.
Torej, hvala za dodatna pojasnila, dr. Boris Černilec, državni sekretar.
Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Torej, kolegica Lucija Tacer se je prijavila. Kolega Hoivik. Še želi kdo?
Kolegica Lucija Tacer, izvolite.
Hvala za besedo.
Hvala državnemu sekretarju za predstavitev. Jaz imam samo kratek komentar in dodatek, nekako v kontekstu tega, da bomo danes imeli podnebni štrajk, in sem si prebrala tistih deset zahtev in obrazložitev mladih za podnebno pravičnost. Se mi zdi mogoče pomembno izpostaviti, da ravno na tem zasedanju nekako zasledujemo eno izmed zavez, ki smo jo v Gibanju Svoboda dali tako programu kot potem v koalicijski pogodbi, da bomo v učne načrte vključevali vsebine, da bodo mladi opolnomočeni na področju podnebnih sprememb in bodo v bistvu imeli kompetence,
da bodo v prihodnosti lahko živeli bolj trajnostno. Tako da, to je osma zahteva tistih, ki se bodo danes zbrali na protestu. Zdi se mi pomembna in je tudi usklajena s tem kar Vlada že dela, tako da, podpiram seveda, da bo ministrstvo tudi to zastopalo na ravni Evropske unije.
Hvala.
Kolegica Tacerjeva.
Kolega Hoivik, izvolite, vi ste naslednji prijavljen. Še
želi kdo govoriti?
Hvala lepa, predsednik.
Pravzaprav ista tema kot je kolegica Tacer omenila, tudi mene zanima predvsem področje tega zelenega prehoda in jaz bi pa sicer drugo tematiko odprl, predvsem, ker govorimo tukaj o enotnem izobraževanju učiteljev, torej da smo v skladu s povprečjem Evropske unije tudi, da so naši… / izklop mikrofona/ Izgleda nekaj izklaplja danes… - da lahko enako naslavljajo izzive zelenega prehoda in tudi digitalnega prehoda. Bi res vljudno prosil, da na tem srečanju, predvsem minister za vzgojo in izobraževanje, dobi od svojih kolegov praktična navodila ali pa usmeritve, kako zagotoviti v Sloveniji temeljna znanja računalništva, informatike. Zdaj, zakaj to govorim? Ravno danes, v Financah so objavili članek, kako je Slovenija ena redkih držav Evropske unije…
Kolega Hoivik, imamo neke probleme s tehniko, me opozarjajo. Kljub temu, da vam lučka sveti, baje zadeva ne laufa. Probajte še enkrat, pa probajte ponoviti, zato ker zadeva ne bo šla skozi magnetogram.
Test, 1, 2, 3… Bo šlo? Mi se slišimo. Zdaj bomo pa videli… / oglašanje iz ozadja/ Ni problema, eko, saj…, IT sektor povsod, vidite, mora vse delovati in moramo imeti dobro izobražene in strokovno usposobljeno tudi osebje. Torej, kot sem dejal, Slovenija je ena redkih držav v Evropski uniji, ki računalništvo, informatiko še nima sistemsko vključenih v svoj osnovnošolski kurikul, in bi tudi vljudno prosil v luči tudi tega stališča Vlade, ki ga seveda podpiram, da se na tem srečanju, da ima minister tudi priložnost dobiti dobre prakse, kajti mi res zamujamo s tem. Zdaj, tu je že leta 2018, je Rinos naslovil pobudo na državo, na Vlado, da bi to čim prej implementirali, hkrati pa bi ne glede na to tudi, kar je kolegica Tacer dejala danes, ta štrajk za podnebno pravičnost. Poglejte modele, kako se bo Zemlja segrevala ali ohlajala, delajo pravzaprav IT-jevci, torej to so ti RCP modeli. In seveda, če imamo dobre modele, potem tudi lažje načrtujemo prihodnost. Če pa imamo slabe, se opravičujem, če pa imamo slabe informatike in, bom rekel, ne pogledajo vseh okoliščin in ne znajo dobrega modela sestaviti, se pa lahko tudi vse sesuje v prah.
Tako da, jaz mislim, da je to vzajemno, in se mi zdi, da je ta zasedanje sveta lepa priložnost, da Slovenija dobi dobre prakse, in da čim prej zasledujemo tudi vse ostale evropske države, in da končno vsaj v tej Vladi potem umestimo te obvezne vsebine IT-ja v osnovnošolski kurikulum. Hvala lepa.
