Spoštovani! Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Lepo pozdravljam vse prisotne goste, sekretarja dr. Damirja Črnčeca, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorja Roberta Glavaša in vse ostale vabljene!

Obveščam vas, da je zadržan poslanec Žan Mahnič in se ne more udeležiti seje, namesto poslanke Andreje Rajbenšu pa bo na seji sodelovala poslanka Lucija Tacer.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1, Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda. Je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG RESOLUCIJE O SPLOŠNEM DOLGOROČNEM PROGRAMU RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE, ki jo je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in je bila 24. 2. 2023 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Poslanska skupina Gibanje Svoboda pa je 28. 3. 2023 /?/ vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora.

Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Gibanje Svoboda, predlog resolucije o dolgoročnem programu, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila in dodatne obrazložitve Ministrstva za obrambo in mnenje Državnega sveta.

K tej točki so vabljeni: predlagatelj zahteve iz Poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic, minister za obrambo Marjan Šarec, dr. Damir Črnčec, državni sekretar, Rolando Žel, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko, generalmajor Robert Glavaš, predstavniki Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, Urada predsednika Vlade in Kabineta predsednika Vlade.

Do tega trenutka amandmaji niso bili vloženi, zato pričenjam drugo obravnavo predloga resolucije, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih poglavjih in podpoglavjih predloga resolucije.

Odboru predlagam, da se razprava opravi o vseh poglavjih in da se razprava združi, po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje o vseh poglavjih skupaj. Se strinjate? (Da.)

Predstavnika predlagatelja ni, zato bi najprej dal besedo… / oglašanje v ozadju/ No, ni predlagatelja iz Poslanske skupine Svoboda. Pardon, ravno sem hotel predati besedo predlagatelju z Ministrstva za obrambo, državnemu sekretarju dr. Damirju Črnčecu. Izvolite, imate besedo.

Hvala.

Spoštovani predsednik odbora dr. Premk, člani Odbora za obrambo, ostali navzoči!

Pred nami dokument, ki je nekako prišel v javnost konec meseca decembra, ko smo sprožili postopek javne obravnave tega dokumenta, ga objavili na internetu ter opravili celovito javno in tudi strokovno razpravo. V sredini meseca januarja je bil v zvezi s tem bil opravljen tudi posvet v prostorih Državnega zbora oziroma sveta. Na posvetu samem je strokovna javnost seveda v veliki meri podprla dokument, smo pa slišali tudi seveda tehtne pripombe, ideje, pomisleke in moram reči seveda, da veliko večino tega smo inkorporirali v dokument, ki je danes tukaj pred nami; dokument je bil živ do trenutka, ko je bil potrjen na Vladi in bil poslan v Državni zbor.

Zakaj ta resolucija? Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 je najvišji razvojno usmerjevalni in hkrati tudi dolgoročni planski dokument, ki ga pripravlja Ministrstvo za obrambo, seveda v sodelovanju s Slovensko vojsko, in nekako determinira, kako se bo le-ta razvijala v letih in desetletjih, ki so pred nami. Ključen razlog za spremembo je na eni strani spremembe varnostnega okolja. Vsi skupaj vidimo, spremljamo zadnje leto, kaj se dogaja v naši soseščini, vojna, agresija Rusije na Ukrajino in seveda tektonski premiki, ki so pripeljali tudi do tega, da se dve nevtralni državi, dve nevtralni evropski državi, kot sta Švedska in Finska, pridružujeta Zvezi Nato. Torej, spremembe globalnega in varnostnega okolja v Evropi in tudi vpliv le-tega na Slovenijo je tisti najširši strateški okvir. Okvir vsebinske narave je pa povezan s samim opremljanjem in razvojem zmogljivosti Slovenske vojske in tukaj je ključna sprememba, ki je zastavljena v resoluciji, da se ključni dve zmogljivosti, srednja bataljonska bojna skupina in srednji bojni izvidniški bataljon zgradita hkrati, torej paralelno, vzporedno in ne več kaskadno druga za drugo, kot je bilo predvideno v prej sprejetem dokumentu februarja lanskega leta.

Druga velika sprememba je povezana s tem, kar je tudi ena izmed velikih, temeljnih izkušenj te vojne, ki divja v naši soseščini, to je zaščita lastnega neba, lastnega zračnega prostora, torej države kot take, objektov, kritične infrastrukture, prestolnice in seveda vseh drugih objektov. Torej, Slovenija nima zaščite lastnega zračnega prostora s sistemi srednjega dometa. Ta razvoj, torej ideja, da se gre v izgradnjo teh zmogljivosti v hiši, je to dolgoletna ideja, aktivnosti so potekale, s to resolucijo pa mi to sedaj uvrščamo med prioritete v tem prvem razvojnem obdobju.

Tretja pomembna zadeva, ki je tudi zapisana v tej resoluciji, je sprememba okrog izgradnje helikopterskih zmogljivosti. Tu naj se najprej posujem s pepelom še za to, kar sem nazadnje razlagal, ko smo imeli Odbor za obrambo na temo proračuna, kjer smo opravljali razpravo o tem, kako in zakaj nadgradnja obstoječih helikopterjev Bell 412 še ni narejena oziroma kdaj bo in kako je z alociranimi sredstvi. Takrat sem povedal, da smo tik pred tem, da zadevo vzpostavimo in začnemo izvajati. Po ponovnem in tehtnem premisleku v hiši sami, torej v ministrstvu, v Slovenski vojski, smo zadeve še enkrat dali na mizo in ugotovili naslednje, da sam projekt nadgradnje helikopterjev Bell 412 bi stal ca več kot 6 milijonov na konkreten helikopter, da so helikopterji stari okrog 30 let, da projekt, ki bi bil izveden, bi bil izveden na način, da bi ga izvajalo podjetje, ki do sedaj takih izkušenj ni imelo; torej, projekt nadgradenj bi predali nekomu, za katerega dejansko ne vemo, ali to tipsko dela. Torej ni tipske nadgradnje tega helikopterja in bi to predstavljalo veliko tveganje. In potem tisto, kar je pa seveda tukaj še najhujša zadeva pri vsemu skupaj, je pa ta, da za čas nadgradnje teh helikopterjev ti dejansko helikopterja nimaš vsaj dve leti. Mi pa vsi skupaj vemo, da je bila naša temeljna zaveza, da želimo našo helikoptersko floto povečati. In torej ideja je, da se jo poveča za štiri helikopterje, ki bodo potem tudi uporabljeni za zaščito in reševanje, za reševanje v gorah, cestah, za nudenje nujne medicinske pomoči in tako dalje. S samim projektom nadgradnje bi pa dejansko zmanjšali svojo floto. In zato, ko smo dali to vse skupaj na mizo, smo nekako prišli do tega, da je seveda bolj smotrno, da zapeljemo projekt, ki se mu reče dokup in seveda tudi zamenjava kaskadna, torej s helikopterjem, ko pride noter, stari odidejo v pokoj helikopterske flote. 412 lahki helikopter se je dokazal tako v Sloveniji v številnih operacijah, statistike vemo, kakšne so, koliko je teh reševanj, in seveda tudi v operacijah, ki jih je Slovenska vojska izvajala po Balkanu, pa še kje drugje.

Naslednja zadeva, ki je povezana s sistemom samim, je sledeča. Izpostavili smo zelo jasno in nadgradili zadevo, ki se ji reče vlaganje v raziskave in razvoj. Tu smo jasno večkrat že povedali, da želimo, da se izdatneje financira slovenske raziskave in razvoj. Zato smo tudi letos v letošnjem proračunu za petkrat povečali sredstva, ki so bila lani temu namenjena, in projekti bodo kmalu ugledali tudi luč sveta kot razpis teh projektov, in, seveda, slovenski raziskovalci in vsi tisti, ki se želijo prijaviti na te projekte, se bodo lahko prijavili. In ta zaveza je še močnejša v zavezah proračunskih naprej in tudi jasno zapisana v resoluciji, da bo to ena izmed ključnih smeri delovanja v prihodnje. Za naslednje leto smo ta sredstva še podvojili, s ciljem, da dosegamo 2 % obrambnega proračuna za raziskave in razvoj. Jasno smo zapisali tudi, da želimo, da je 20 % proračuna, obrambnega, namenjenega vlaganju v nove sisteme; če poenostavljeno povem, torej, da se nameni ta denar za investicije v sisteme. Tu se zdaj tudi spreminja metodologija, kako bo to šlo v prihodnje, bomo videli, ampak teh 20 % smo dosegli lani in seveda tudi zaveza je, da bomo dosegli to v letošnjem letu in v letu, ki prihaja, in potem tudi seveda naprej. Veliko pričakovanja in veliko je bilo govora o tem v javnosti v zadnjih mesecih, kako ni 2 % za obrambo v Evropski uniji, v zvezi Nato tisti vrh, ampak spodnji prag, da je pričakovanje, da se to doseže čim prej. Vsi skupaj vemo, da je to bila zaveza Slovenije, politična tudi iz procesa vključevanja zveze Nato, seveda nikoli ni bila realizirana pod nobeno Vlado, torej, da se zagotovi 2 % sredstev v sistemu obrambe, torej za obrambne izdatke. Zdaj smo obdobje, ki je bilo zapisano v prejšnji resoluciji oziroma v obstoječi resoluciji, skrajšali za pet let in tudi nekako predstavili zelo jasno dinamiko, kako bi prišli do teh 2 %. In tu je morda zdaj čas, da se te stvari skozi leta tudi udejanjijo.

Pomemben vidik tudi predstavlja zelo jasno zapisana zaveza, da na eni strani se gradijo jasne vojaške zmogljivosti, katerim smo se sami zavezali, in na drugi strani, da se tudi seveda gradijo in nabavljajo zmogljivosti, ki so namenjene za tako imenovano dvojno rabo, torej za pomoč, podporo sistemu zaščite in reševanja. Videli smo v lanskem letu tako na pri požarih na Krasu vlogo slovenske aviacije, vlogo cistern in seveda tudi inženircev na terenu, videli smo to pri poplavah. In to, kar se je lani zgodilo, da je bila Slovenska vojska takoj, da rečem, vpoklicana, da pomaga, bo tudi nekako smer za v prihodnje. Seveda, da pa lahko to dela v polni meri, pa potrebuje temu ustrezno opremo in tehniko. In temu bo seveda tudi namenjeno vlaganje v obrambni sistem v prihodnje.

Če nekako mogoče povzamem ta uvodni del, bi dejal naslednje, da seveda je to temeljni in ključni strateški dokument, s katerim Državni zbor, torej najvišje politično telo v državi, zaveže in narekuje Vladi in seveda skozi Vlado tudi potem Ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski, da obrambni sistem prilagodimo izzivom časa. Izkušnja tega konflikta, o katerem si nihče mislil pred letom in dvema tednoma ali tremi, da se bo dogodil, je pred nami. Izkušenj je ogromno in seveda ob vseh teh, da tako rečem, težkih sistemih se zavedamo v obrambnem sistemu, da je digitalizacija, da je uporaba sodobnih tehnologij, da je uporaba brezpilotnih letalnikov, sistemov za motenje le-teh tista prava pot in da Slovenija skozi tisto, kar ima, in to je lastno ozemlje in strateški pomen le-tega, Luke Koper in baze Cerklje omogoča tranzit čez našo državo in deluje kot zaledna država v primeru kakršnihkoli zaostrenih razmerij. Zavedati se je pač potrebno, da ko smo pristopili v zvezo Nato na podlagi referendumske volje, smo se tudi zavezali k temu, da bomo delovali v sistemu kolektivne obrambe in da to prinaša na eni strani prednosti, na drugi strani pa tudi določene zaveze in obveznosti. In to bomo izpolnili in izpolnjujemo skozi tukaj zapisano. Hkrati pa, kot sem dejal, se zelo jasno zavedamo pomena svojega ozemlja, zavedamo se izkušenj, ki jih imamo, zgodovinskih, od leta 1991 do druge vojne, da za nazaj ne govorimo o pomenu, kako zaščititi lastno ozemlje, ko se gibljejo razne vojske čez slovensko ozemlje. In temu bomo tudi namenjali pozornost v prihodnje. Ambicija je torej, da se vojaška mobilnost oziroma mobilnost in sredstva ter vlaganja v zagotavljanje vojaške mobilnosti tudi prikazuje skozi obrambne izdatke, in temu v Ministrstvu za obrambo seveda namenjamo veliko pozornost.

Mogoče toliko za uvod, predsednik, potem pa sem seveda na voljo za vprašanja.

Hvala lepa. Potem verjetno naprej še v razpravi s poslanci.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Helena Rus, izvolite.

Hvala za besedo.

Naša služba je k predlogu resolucije podala pisno mnenje. V mnenju smo izpostavili, da bi bilo treba, glede na to, da je resolucija programski akt, ki vsebuje dolgoročne usmeritve, in glede na to, da je bila obstoječa resolucija sprejeta leta 2022, dodatno utemeljiti razloge za predlaganje nove resolucije. V zvezi s tem je ministrstvo podalo dodatna pojasnila.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Rajko Fajt, izvolite, imate besedo.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane gospe in gospodje!

Torej, Komisija Državnega sveta za državno ureditev je predlog resolucije obravnavala. V razpravi je opozorila na politično zavezo države, da bo kot članica zveze Nato za obrambo namenila 2 % BDP, česar doslej, kot smo že slišali, nam žal še ni uspelo uresničiti. Člani komisije so se strinjali s spremembo v predlogu resolucije, da se ta cilj doseže čim prej, torej do leta 2030. Glede nadaljnjega cilja, da se raven obrambnih izdatkov nato ohranja najmanj na tej ravni do leta 2040, pa so nekateri člani komisije ocenili kot premalo ambicioznega.

V predlogu resolucije je tudi zapisano, da se bodo v prvem razvojnem obdobju postopoma povečale zaloge streliva, in komisija je poudarila, da bi bile nujne spodbude slovenski industriji, da zalog streliva ne bi kupovali v tujini, ampak da bi se vzpostavile tudi določene domače zmogljivosti za proizvodnjo streliva. Prav tako je bila poudarjena nujnost sodelovanja med Slovensko vojsko in slovensko industrijo kot tudi raziskovalno sfero, kar je pa gospod državni sekretar tako ali tako že tudi poudaril.

Komisija je pozdravila vsebino predloga resolucije, ki govori o tako imenovanih sistemih dvojne uporabe, ki bodo namenjeni v podporo sistemu reševanja in zaščite. Pri tem so bile izpostavljene izkušnje iz lokalnega okolja iz časov žledoloma, ko se je pokazalo, da ima država tako v sistemu zaščite in reševanja kot tudi v sistemu Slovenske vojske določene pomanjkljivosti glede namenske opreme. Konkretno so bili izpostavljeni torej agregati, ki so bili takrat nujno potrebni. Tako je bilo s strani komisije predlagano, da bi tudi v takšno opremo bilo smiselno vlagati in tudi opredeliti vlaganja v resoluciji. Prav tako je bila izpostavljena tudi nujnost in pomen vzdrževanja vseh nepremičnin, ki so v upravljanju Slovenske vojske. Tu je načelnik Generalštaba seveda podrobno tudi pojasnil vlaganja, ki so v teku, in pa seveda zagotovila, da bodo vlaganja ostala tudi naprej.

Prav tako je bilo izpostavljeno vprašanje glede nabave vozil 8x8, kjer je prišlo do spremembe, torej že sprejete odločitve in torej zastavilo se je vprašanje, kje je tu stroka. Če je takrat stroka odločala in podprla nabavo teh vozil, zdaj so se pa torej čez noč tako rekoč so se prioritete spremenile, se je na komisiji zastavlja vprašanje, da vseeno bi bilo potrebno zaupati stroki in če se je stroka odločila, torej pred letom, dveh nazaj za neko opcijo, da zdaj čudi, da je torej prišlo do spremembe, in da se predvideva torej nakup vozil 4x4. Tukaj je pa predlagatelj tudi poudaril, da je bil v letu 2022 podpisan dodatek k pogodbi, tako da bodo že letos v Slovenski vojski kupljenih več teh vozil oziroma dodatna vozila 4x4, ki so namenjeni uporabi doma in pa v bataljonskih skupinah na misijah.

Glede vozil 8x8, pa je torej bilo pojasnjeno, da je velikokrat že v javnosti bilo pojasnjeno, torej pogodba je prekinjena. Po opravljeni razpravi je Ministrstvo za obrambo dobilo jasno zavezo s strani Vlade, da pripravi rešitev, ki bo finančno vzdržnejša in Ministrstvo za obrambo se bo torej te zaveze držalo, že v letošnjem letu pa bo predstavljena rešitev, ki bo sledila tudi vsem mednarodnim standardom. Kajti mednarodne zaveze nas v določenih primerih tudi torej postavljajo pred gotova dejstva glede opreme.

Prav tako je bilo zaprošeno na komisiji še za pojasnilo, kako je v predlogu resolucije zastavljen nakup novih helikopterjev in pa vzdrževanje obstoječih, saj gre za zmogljivosti, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja in njihova večnamenskost je torej še dodatno poudarjena. Tako kot že danes, je tudi na komisiji gospod državni sekretar zadeve pojasnil, tako da se v tej točki ne bi ponavljal.

Prav tako je bilo izpostavljeno tudi vprašanje glede nakupa letal za gašenje iz zraka. Državni svet je namreč na Vlado poslal pobudo za nabavo Canadarjev oziroma ustreznih letal, kajti izkušnje s požarom na Krasu v lanskem poletju seveda so pokazale na šibkost, ki vlada v torej slovenskem zračnem prostoru glede gašenja požarov iz zraka. Pojasnjeno je bilo, da bomo že letos v Sloveniji dobili dve takšni letali, torej dokaj hitro, in pa, da bo pa s strani Slovenske vojske zagotovljen tehnični kader za vzdrževanje letal in pa seveda tudi piloti.

Če zaključim. Komisija je poudarila, da je vedno dajala podporo ustrezni opremljenosti Slovenske vojske in zagotavljanju zadostnih sredstev za njeno delovanje in vzdrževanje, tudi v skladu z zavezami, ki smo jih dali kot članica zveze Nato in zato so se člani komisije pozitivno opredelili do resolucije.

Hvala.

Hvala lepa.

Torej prehajamo na razpravo o poglavjih resolucije.

Odpiram razpravo. Kdo se… Evo, hvala.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem prisotnim. Hvala lepa za besedo, predsednik.

Takole nekako je, ja. Torej, resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ta ki je trenutno v veljavi in seveda ta nova, ki smo jo sedaj predstavili, je nekako okvir in pa seveda seznam želja. Bom rekel okvir, kaj smo za našo varnost pripravljeni vložiti, tako znanja, truda in seveda sredstev. In potem, morda te naše strategije pa te strateške načrte v Sloveniji včasih malo bolj pogosto spreminjamo kot pa drugje. Tako, recimo, pride nova vlada, pa se spreminja, kaj je že nekako, vladne gospodarske strategije, davčne strategije, recimo, davčni primež finančnega ministrstva, itn., in pa seveda, tudi takrat, ko se zamenja Vlada, nekako imamo, če se malo pošalim, novega ministra za obrambo, pa nove sekretarje, potem pa seveda gremo v nove strategije, pa načine bojevanja, pa tako, kaj že potrebujemo, drugačno tehniko, itn., če se malo pošalim. Če pa gremo bolj k resnim zadevam, kot smo slišali, pa tudi preštudirali, prebrali, resolucija nekako je bila, je upravičena, zaradi tega, ker so se spremenile varnostne razmere. Varnostne razmere so bolj ostre, če se tako izrazimo,. Na sami meji Evropske unije imamo, kaj je že, vojno, in zaradi tega celotna Evropa razmišlja, verjamem, da so celo nekatere države malo preplašene kako naprej. Če gremo v tole skupno varnostno in obrambno politiko Evropske unije, je logična posledica potem tudi sprememba, ker moramo naše sisteme in pa tehnologijo, tehniko, vojaško, nekako tudi prilagoditi vsem tistim skupnim ciljem, ki jih imamo. Potem pa, kot smo že slišali, imamo tudi zaveze do našega zavezništva, kajti zavezniki nas ne morejo ubraniti pred kakršnimikoli napadalci, če se sami nismo sposobni prvi odzvati.

Nekako bom še povedal, da je prilagajanje tega načrta v redu. Preštudirali smo, imamo nekaj argumentov, ko se mi seveda poslanci tukaj odločamo, argumentov za in argumentov proti. Argument proti, recimo, bom rekel, morda tole mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki pravi, da se naše resolucije spreminjajo na kratki rok. Pred letom nismo imeli, eno, zdaj bo druga. Drugače pa, če rečem, težko smo pa proti, kakorkoli, če gledamo, da bomo poskušali zagotoviti dovolj sredstev, da bomo posodabljali našo zastarelo vojaško opremo. Tako da, to kar smo slišali iz te resolucije, kar smo dejansko tudi ves čas govorili, te številke, ki so sedaj zapisane tule, so dokaj ambiciozne želje in imamo možnost, da bomo to speljali, ampak če gledamo od 1,5 % BDP v dobrih časih, se pravi, recimo včasih debelih krav, bi mi danes lahko hitro prišli na enih 800 milijonov za obrambo, od tega, kot je sekretar dejal, okrog 20 % za posodabljanje tehnike, ampak če pa se nam obrne, da bomo preveč zategovali gospodarstvo, da bomo dejansko, ker se ohlaja, in da bomo dejansko mogoče imeli malo večjo brezposelnost, potem pa bo ta rast BDP splahnela in potem pa se zna zgoditi, da te številke ne bodo ravno navdušujoče ob vsej inflaciji in draginji, ki pa seveda potem tudi vpliva na te cene, da bomo to posodobili

Pozdravljam, torej helikopterji za dvojni namen, za vojaške in pa seveda za gašenje, taktična vozila. Manj smo nekako sprejeli v zamenjavo za tiste tanke in imamo 40 taktičnih vozil, spet dvojni namen, za uporabo v vojski in za gašenje. V redu, dobrodošlo, ampak vse stvari gotovo ne morejo biti za dvojni namen, zato se podobno kot predstavnik Državnega sveta sprašujem, ali so oklepniki naročeni, ker tisti oklepniki, 8-kolesniki, ki so bili, je bilo rečeno, da imamo v planu nadomestne oklepnike in vemo, da za varnost našega kadra, našega vojaka na terenu, ko se on mora prestaviti z mesta na mesto in ima varno zavetje v tem oklepniku noter, so tudi zelo pomembni, tako da morda še kakšno besedo o tem s strani gospoda sekretarja.

Še enkrat, pozdravljam tudi, jasno je, da imamo zastarelo tehniko za zračno obrambo tukaj noter, tele rakete za branjenje zračnega prostora, kratki in srednji doseg, je vsak kateri se malo spozna, mora reči, da so potrebne. Imamo, torej verjamem, da nam bo vsem skupaj uspelo zagotavljati dober proračun, tako kot je na planirano in iz tega naslova seveda podpiram resolucijo in tudi v Slovenski demokratski stranki se bomo še naprej zavzemali za to, da bo naša vojska sodobno opremljena, da bomo se lahko, če tako rečem, po opremi čez čas tudi kosali z vsemi drugimi našimi zavezniki.

Hvala lepa.

Hvala vam. Gospod Miha Kordiš, imate besedo, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo. Vizija družbe solidarne prihodnosti, družbe miru in sobivanja, neobhodno zahteva, da Slovenija naredi korak stran od Nato pakta. Zahteva tudi, morda v prvi vrsti, da se najprej odrečemo usmeritvam na področju obrambne politike, kot jih je Slovenija v okrilju celotnega establishmenta zasledovala dolga desetletja in je podrejala Slovensko vojsko potrebam in interesom Nato pakta, pri tem pa zanemarjala dejansko varnost, kjer so državljanke in državljani ogroženi.

Resolucija, kot smo jo danes dobili na mizo, ne pomeni takega preloma z zapuščino preteklosti, prej pomeni nadaljevanje metanje javnega denarja za vojaško tehniko po potrebah Nato pakta, kot jo je zastavil prejšnji minister Tonin in prejšnja vlada Janeza Janše oziroma še več, predvideno rast javnih izdatkov za nakupe orožja, ki ga ne potrebujemo, še dodatno stopnjuje. Seveda kot taki v Levici tej resoluciji zelo jasno nasprotujemo. Imamo v koalicijski pogodbi, imamo v Ustavi Republike Slovenije zapisano, da se bomo prizadevali za mir in nenasilje. Kakšen mir, kakšno nenasilje je to, če kupujemo oklepnike za delovanje izven meja naše domovine, samo zato ker si je nek birokrat v vojaškem ustroju neke druge države namislil, da bi to morali početi. Kupovanje vojaške ladje, transportnega letala za oskrbovanje slovenskih življenj na misijah izven meja naše domovine, raketni sistemi, tako naprej in tako tako naprej.

Zdaj že nekdanja vlada je v osnovi na silo, z vzvodi moči, ki jih je imela na voljo, še pred iztekom stare resolucije hitela s postopkom, da se sprejme nova resolucija. Že tista, tako imenovana Toninova resolucija, je najavljala javnofinančne probleme oziroma disproporcionalno zapravljanje javnega denarja glede na to kje bi ta sredstva dejansko potrebovali v naši družbi. Vemo, da imamo podhranjen sistem socialne varnosti, vemo da smo soočeni z zdravstveno krizo, vemo da je največji izziv, ne samo za našo družbo, ne samo za našo državo, ampak celotnega sveta, podnebni zlom, ampak kam bi mi usmerjali sredstva, v proračune vojaško-industrijskih kompleksov vodilnih držav članic Nato pakta? Škoda na okoljskem področju, na podnebnem področju, ki s tem nastaja, je v resnici dvojna. Ne le, da se že tako omejene vire v mali državi kot Republika Slovenija je, koristi za nepotrebno vojaško tehniko samo zato, da bodo neki orožarski lobisti zaslužili. Vojska in z njo povezan vojaško-industrijski kompleks, je eden izmed največjih onesnaževalcev na svetu. Kot institucija sam po sebi, je morda celo največji onesnaževalec na svetu.

Kolegice, kolegi, gospe in gospodje. Kako resni smo mi z obljubo, vizijo zelenega prehoda družbe, če naj bi gradili institucijo kot jo poznamo in kupovali orožje, ki aktivno in v velikem obsegu prispevajo k izpustom, stopnjujejo podnebni zlom. Glejte, to dvoje ne gre skupaj. Ali bomo imeli zeleno usmerjeno vlado ali bomo pa kupovali orožje? Eno ali drugo. Oboje skupaj ne gre. Seveda, sprejemam da se lahko, mislim, in dejansko se favorizira politične prioritete v korist nakupov orožja namesto v korist podnebja in okolja. Ampak kot rečeno, oprostite, takim usmeritvam sam najodločneje nasprotujem. Mislim, da ne bi smel tukaj kot poslanec ene izmed strank, tega glasno izpostavljati. Jaz mislim, da bi to moralo biti neko zavedanje, ki bi moralo prečiti celotni politični ustroj v naši družbi, navsezadnje v veliki meri prečiti to družbo samo. Veste, saj ljudje ne želijo, da se njihovi evri, ki so jih plačali z davki, trošijo za neko Natovo orožje. To so zelo jasno povedali, nazadnje recimo, ko smo v Levici sklicevali referendum, ko so se sredi epidemije v mrazu, v slabem vremenu množično podali na ulice za to, da podpišejo referendumsko pobudo, ki je nasprotovala nakupom orožja. V enem tednu smo zbrali 30 tisoč podpisov,. Ob zaključku prejšnjega tedna, konec koncev, se je v Ljubljani odvil, ne prvi, podnebni shod. Mladi so prišli na ulice in so zelo jasno povedali, denar za orožje je denar, ki onesnažuje okolje. Pika. In mislim, da bi tem potrebam državljank in državljanov, ki so potrebe v resnici po miru, po varnosti in po vzdrževanju okolja celotnega sveta kot Vlada, kot koalicija, kot Državni zbor v celoti morali slediti in potrebe po zamejevanju podnebnega zloma postaviti višje na prioritetni lestvici kot potrebe po tem, da se kupuje orožje za Nato pakt in polni žepe tujih dobaviteljev orožja.

Še nedolgo nazaj, za časa Janševe vlade, v resnici nismo zgolj v Levici izražali takih stališč. Ob sprejemu prejšnje resolucije je eden izmed poslancev takratne stranke Liste Marjana Šarca povedal naslednje: »Danes je bolj smiselno govoriti o nekaterih drugih vprašanjih, ne pa o tem, kaj bomo v desetih letih zagotovili za vojsko.« To kar je takratni poslanski kolega iz stranke Lista Marjana Šarca povedal, še kako velja tudi danes. Morda danes velja še bolj kot je to veljalo eno leto oziroma dve leti nazaj.

Dalje. Govorimo o resoluciji do leta 2035. Že avtomobilska industrija se bo krepko spremenila v naslednjih štirih letih, mi pa govorimo o razvoju, opremi čez 15 let v tej resoluciji. Mislim, to je malce utopično. To dejansko kaže na pomanjkanje vizije razvoja. Kaj neki bi ta isti poslanec iz stranke Lista Marjana Šarca povedal danes v tej resoluciji, ki počne popolnoma isto, samo v še večjem obsegu in pravi, da se še več denarja v še hitrejšem tempu namenja v osnovi za zelo podobno oziroma enako vojaško tehniko kot je bila predvidena v prejšnji resoluciji, oklepniki, itn.

Slišal sem marsikaj zanimivega, kaj ne, nesorazmerni posegi v proračun so bili, so povzročili težave Slovenski vojski. Zagotovo, ampak kaj pa zdajle to kar vi počnete? A to so pa sorazmerni posegi v proračun, da se država zadolžuje za ogromne milijarde. To so tisočine milijonov evrov. To pa niso nesorazmerni posegi v proračun. Spet, identična situacija, ki danes velja še toliko bolj, kot je veljala leto oziroma dve nazaj. To so besede tega istega poslanca iz takratne stranke Liste Marjana Šarca.

Kar želim s tem ponazoriti, je dvoje. Da argumentacija, ki jo uporabljam, morda v malo drugačni politični klimi, nekako uspe prodreti tudi iz hotenja in potreb državljank in državljanov v naši skupnosti, tudi v institucionalizirano politiko in to ne zgolj preko stranke Levica, kot ena.

In kot dve, da ilustriram, kako pravzaprav ni prišlo do preloma na področju vojaških usmeritev, ki pravijo, da moramo kupovati oklepnikov orožje v formatu Nato pakta, namesto da bi se temu odrekli in rajši omejene vire vlagali na področja, ki državljanke in državljane, tudi njihovo varnost, socialno varnost, zdravstveno varnost, okoljsko varnost, itn., bistveno bolj zadevajo. Ne le da se usmeritve niso spremenile, celo način sprejemanja tovrstnih aktov, specifično na področju Ministrstva za obrambo oziroma na področju vojske se ni spremenil, praktično vse zakone pod prejšnjo Vlado, ki so šibali sto milijonske zneske za orožje, se je sprejemalo po nekih brzih postopkih, izrednih, nujnih, izredne seje so bile, nujne seje so bile, no in tudi ta resolucija, ki se danes sprejema in na noben način ni nujna, se sprejema na brzake, v Državni zbor smo jo dobili 24. februarja, od vložitve do današnje obravnave na odboru se je obrnilo koliko časa - dva tedna - nekaj kaj takega, niti to ne. In spet se resolucija sprejema na nujni seji. Zakaj nek fundamentalni dokument, ki naj bi določil vizijo, strategijo razvoja, pustimo za trenutek, kaj si o vsebini tega dokumenta mislim za naslednja desetletja, sprejema na nujni seji? Gospe in gospodje, če postavljamo usmeritve razvoja enega izmed naših družbenih podsistemov, ali ni to nekaj, kar terja resen pretres in resno obravnavo? Namesto prgišča piar akcij prinese se na mizo, tukaj je, dajmo dvigniti rokice in zadevo sprejeti. Točno na ta način, kot ga opisujem, kot bi se morale zadeve delati, se pravi v široki javni razpravi s temeljnim premislekom, kakšna je sploh funkcija Slovenske vojske, kakšno vojsko si želimo, ali si želimo vojsko in tako naprej, tako sem si predstavljal, da bo zastavljena politika na obrambnem področju v tem mandatu, da se najprej pogovorimo o samem obrambnem konceptu. In v tej razpravi odpremo možnost za alternative, tudi kako kako se da ravnati drugače celo v okvirih Nato pakta. Kot veste sam zelo jasno zagovarjam izstop iz Nato pakta, ampak tukaj in zdaj, življenjska potreba, ki jo imamo je pa, da zaščitimo potrebe državljank in državljanov in slovenske javne finance pred tem, da se jih našiba v tujino za neko orožje, ki ga ne potrebujemo. In temeljna preusmeritev, ki bi jo potrebovali je tukaj in zdaj ravno v temu, da se odpove nabavo te nesmiselne vojaške tehnike, karkoli se pa že kupuje, pa naj se kupuje zato, da bo uporabno v domovini, tako kot vojaški helikopterji lahko izvajajo nujno medicinsko pomoč, tako kot lahko pomagajo pri zaščiti in reševanju, če se že kupuje vojaško tehniko, naj se kupuje taka tehnika, ki bo ljudem dejansko koristila, ne pa samo neko bodočo staro železo.

Zakaj smo priča tovrstnim usmeritvam delovanja v Slovenski vojski in znova in znova, ki se potem skrivajo oziroma na hitro sprejemajo po nekih nujnih postopkih pa izrednih sejah in ne vem še kaj še vse, je problem, ki ni omejen na eno samo vlado, ampak je bistveno globlji, je v osnovi ideološki, je zasidran v neki varnostno nacionalni ideologiji, ki preči kulturne razlike med sicer političnim centrom in desnico, med konservativnim in liberalnim polom v slovenski politiki

in se jih zlasti znotraj institucij obravnava kot neko naravno danost, češ, ja pa smo nekako ogroženi, varnostno okolje se spreminja očitno kar samo od sebe in naš odgovor na to je - kaj - ja, dajmo kupovati tam neke oklepnike za to, da bomo slovenske fante in dekleta pošiljali na misije izven delovanja, izven delovanja meja naše domovine. To je ta neka ideologija, v kateri je naša institucionalna politika namočena, je z njo, prežeta, z njo je namočena in prežeta tudi resolucija, ki jo danes obravnavamo. Do te ideologije se bom v nadaljevanju svoje razprave še vrnil.

V tem hipu se bom pa zadržal pri primerjavi predhodne resolucije, torej dokumenta ministra Tonina in aktualne resolucije, torej dokumenta ministra Šarca.

Kot že rečeno, je resolucija na današnji obravnavi še bistveno slabša od svoje predhodnice, predvideva še hitrejše povečevanje izdatkov za vojsko in še več oborožitve, nabave vojaške opreme, ki ima, znova to podčrtujem, namen pošiljanja slovenskih fantov in deklet na operacije Nato pakta, konkretno dvig obrambnega proračuna na 2 % bruto družbenega proizvoda se predvideva 5 let prej, torej do leta 2030. Sočasno naj bi se gradili srednja bataljonska bojna skupina in srednji izvidniški bataljon, namesto da bi se to počelo zaporedoma. Da vam prevedem, namesto enega paketa oklepnikov, najprej za eno bataljonsko skupino, se bo zdaj sočasno kupovalo to tehniko, vključno oziroma predvsem z oklepnikov. Še več dodatnih nakupov, ki niti niso usmerjeni v tej bataljonski skupini, recimo dodatno letalo Spartan, niti ni jasno iz resolucije ali se pogovarjamo o enem ali se pogovarjamo o dveh ali kakorkoli že, še dodatni helikopterji, ki niso helikopterji za zaščito in reševanje, ampak so helikopterji za Natove specialne sile. Ob tem se črta cilj nadgradnje za podaljšanje življenjske dobe helikopterjev Bell 412, o tem je predstavnik Ministrstva za obrambo prej že spregovoril, ampak v redu, se namerava substituirati helikopterje z nekimi novimi, če so to taki in da so namenjeni temu, da sodelujejo in držijo pokonci sistem zaščite in reševanje naj bo.

Zadržal bi se najprej, da vemo o čem se pravzaprav pogovarjamo in ne ostanemo samo na ravni abstrakcije pri vprašanju letala. Letalo se, trenutno vodstvo Ministrstva za obrambo, prejšnje vodstvo Ministrstva za obrambo, pa še kakšno prej, ko je o tem govorilo, prodaja na popolnoma enak način, češ, mi potrebujemo svoje letalo, da bomo avtonomni, da bomo neodvisni, če pride do kakšne stiske, da bo lahko zalagalo našo državo in tako naprej in tako naprej in tako naprej. Resnica je pa naslednja. Če gremo pogledati ure naleta obstoječega vojaškega letala turbo leta, bomo ugotovili, da se ekskluzivno v 98 % uporablja za oskrbovanje Slovenske vojske na misijah v tujini, pretežno Natovih misijah. Se pravi, mi tega letala ne kupujemo za potrebe obrambe domovine ali zaščite, logistične zaščite domovine ali karkoli takega, kupuje se ga zato, da se bo slovenski denar namenilo za vzdrževanje nekih misij v tujini, po možnosti okupacije kakšne neke tuje države na Bližnjem vzhodu. Da se jasno najavlja še povečan obseg tega, se mi zdi, da izhaja tudi iz omemb, da naj se ne bi zadovoljili torej z obstoječim letalom Sparta, ki je dejansko že prišlo v državo in je bila ta napaka zgrešena, nabava že izvedena za časa prejšnje vlade, ampak da ne bi šli v kupovanje še kakšnega dodatnega letala, ja še več letala za še več stroškov, za še več oskrbovanja pripadnikov Slovenske vojske v nekih drugih državah na misijah, kjer itak nimajo kaj iskati, ker tam ne zasledujejo nobenih interesov Republike Slovenije ali naših državljank in državljanov. Slovenska vojska to kolikor je imamo in kakršno imamo naj bo doma v dejanski službi domovine, kot se glasi njen slogan, ne pa v službi tujine.

Zgovorni so bili tudi izdatki, s katerimi je operiralo Ministrstvo za obrambo, že nazadnje pri nakupu tega letala Spartan, začel se je pri 50 milijonov evrov, nadaljeval se je pri 70 milijonov evrov. In približno podobno lahko rečemo za čisto vsak nakup večje vojaške tehnike, ki se je kadarkoli zgodil v tej državi. Ali kakšna nabava večje vojaške opreme ni bila afera? Povejte mi enega samega. Zmeraj je nastopil problem. Pa da se razumemo, to ni neka balkanska specifika, v narekovajih ali karkoli takega, ki bi bila pogojena z nacionalnim značajem ali pa kulturo periferije Evrope ali pa karkoli takega, dejansko so vojaški posli najbolj skorumpirani posli na ravni celotnega sveta. Pri nas simptomatsko vse pretekle večje nabave, kot rečeno, povsod je prišlo do korupcijskega tveganja, prišlo je do problema in astronomske rasti stroškov, pa je vseeno ali se pogovarjamo o izraelskih haubicah, a se pogovarjamo o nadgradnji tankov, pa seveda mati vseh afer, afera Patria. No nazadnje pa se je ta trend skokovito naraščajočih stroškov za nakupe orožja in stopnjevanja korupcijskih tveganj izkazal pri zadnjih nabavah oklepnikov, govorim tako o oklepnikih 4x4 Oshkosh kot tudi o oklepnikih Boxer. Tisti oklepniki Boxser 8x8 so se kupovali od leta 2017. Prva številka, s katero smo bili poslanci in javnost seznanjeni, je bila nekaj čez 200 milijonov evrov, to je bilo takrat še pod vlado Mira Cerarja, natančneje, številka je bila 207 milijonov evrov. O kakšni številki, kolegice in kolegi, se danes za iste oklepnike v istem številu ali pa celo za kakšne druge oklepnike pogovarjamo, to ni red velikosti 100 milijonov, to ni red velikosti 200 milijonov evrov, pogovarjamo se o 400 milijonih evrov in severno od te številke. Torej v samo petih letih je strošek nabave oklepnikov porasel iz 200 nekaj na 400 nekaj milijonov evrov. Enaka zgodba se je odvila z oklepniki 4x4 Oshkosh, ki naj bi jih ravno tako nekako nujno potrebovali zato, da zamenjajo obstoječe hamvije, prva številka 15 milijonov, nekaj mesecev kasneje številka 45 milijonov za isti obseg oklepnikov Oshkosh, ki so potem prišli v državo na način, da niti niso bili zares v voznem stanju, še čez tehničnega niso šli in čez tehničnega niso šli ne zgolj zaradi tega, ker so nova vozila, ampak zaradi tega, ker so imeli zraven pripopano še dodatno neko tonsko oborožitveno postajo, skupna teža tega oklepnika, ki je….