Lep pozdrav in še pred pričetkom seje, čestitke vsem ženskam, dekletom in ženam za dan žena!

Zdaj pa pričenjamo 2. redno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Lepo pozdravljam vse prisotne! Državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, gospoda Rudija Medveda, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorja Roberta Glavaša in vse ostale vabljene!

Obveščam vas, da so, da se seje ne more udeležiti Žan Mahnič, na seji pa bo namesto Damijana Zrima sodeloval Predrag, gospod Predrag Baković.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski, ki se vlaga po skrajšanem postopku in 2. točka - Vprašanja in pobude članov odbora.

V poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma umik točk, zato je dnevni red tak, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI, po skrajšanem postopku, ki ga je v Državni zbor vložila Vlada Republike Slovenije.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 32. seji 31. 1. 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta in mnenje Sindikata vojakov Slovenije.

K tej točki so bili vabljeni minister Šarec, ga nadomešča, gospod Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, predstavniki Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, Urada kabineta predsednice republike in kabineta predsednika Vlade.

Amandmaji so se vlagali do četrtka. Imamo amandma k 1. členu, ki so ga vložile Poslanske skupine Svobode, Socialnih demokratov in Levica in trije amandmaji odbora, predlogi amandmajev odbora.

Tako, da pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, ki bomo opravili najprej razpravo in potem glasovanje. Odboru predlagam, da se razprava o, da je razprava o vseh členih in amandmajih, da se združi v skladu s prvim odstavkom 198.(?) člena Poslovnika, po opravljeni razpravi pa bomo glasovali o amandmajih in potem o vseh členih skupaj. A se kdo ne strinja s tem? (Ne.) Se, se pravi, bomo imeli, bomo razpravo imeli skupaj.

Želi predstavnik predlagatelja zakona besedo? (Da.)

Gospod Rudi Medved, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje na seji Odbora za obrambo! Poklic vojaka ali vojaški poklic, kaj si predstavljamo pod tem pojmom? Najbrž je prva asociacija človek s puško, z orožjem, ampak vojaški poklic je na primer tudi kuhar, ki je kuhal za več sto ljudi med intervencijo na Krasu, ko se je na tisoče ljudi borilo s katastrofalnim požarom. Vojaški poklic je tudi šofer, ki je dan in noč v službi Slovenske vojske in v službi domovine vozil celo poletje vodo v Rižanski vodovod, da smo obalo oskrbeli z vodo. Vojaški poklic je tudi upravljavec stroja, ki je med poplavami v Osilnici in Kostelu pomagal pri odpravljanju posledic naravne katastrofe. In še mnogo je takih poklicev, ki jim lahko rečemo vojaški poklici, so v službi vojske, v službi domovine. Veste, vojaški poklic je mnogo poklicev v enem - in vseh teh poklicev nam v Slovenski vojski primanjkuje, to je splošno znano dejstvo. Število stalne sestave ne dosega kadrovskega načrta Slovenske vojske, to že nekaj časa, tudi število novo zaposlenih v Slovenski vojski, žal moramo to ugotoviti, pada kljub ukrepom, kljub mnogim ukrepom, ki so bili sprejeti ne samo za časa te Vlade, tudi prej tako na Ministrstvu za obrambo kot tudi v Slovenski vojski oziroma, če rečem na ravni celotne družbe, da bi vojaški poklic naredili zanimivejši, bolj privlačen, da bi v ta poklic pritegnili več mladih kot je to primer zdaj. Mnogo je teh ukrepov, saj načelnik Generalštaba bo morda imel v nadaljevanju priložnost tudi spregovoriti o njih. Seveda vsak posamezen tovrsten ukrep ne pomeni rešitve tega položaja, zanesljivo ne, ampak zbir vsega tega pa lahko pripomore, da bomo v prihodnje lahko govorili tudi o rasti števila zaposlenih v Slovenski vojski in da se bomo približali tistim številkam, ki nas v kadrovskih načrtih in zahtevah po popolnitvi enot tudi nekako zavezujejo.

In v vrsti teh ukrepov je tudi predlog Vlade Republike Slovenije, da s spremembami Zakona o službi v Slovenski vojski morda odpremo vrata za zaposlovanje še nekaterim, ki morda doslej o tem niso razmišljali oziroma niso videli priložnosti ali pa nimajo možnosti. Zato predlagamo, da s to novelo zakona odpremo vrata za zaposlitev v vrstah Slovenske vojske tudi tistim, ki nimajo v tem trenutku zahtevane poklicne izobrazbe oziroma zahtevane stopnje izobrazbe, da imajo formalnopravno dokončano srednjo šolo oziroma osnovno šolo. Z rešitvami, ki jih predlagamo, pa bi taki osebi omogočili zaposlitev v Slovenski vojski, došolanje, pridobitev izobrazbe in hkrati tudi pridobitev ustreznih kvalifikacij za zasedbo različnih delovnih mest v Slovenski vojski. Na ta način bi mlad človek, ki iz takšnih ali pa drugačnih razlogov ni dokončal predvidene oziroma začrtane izobrazbe, lahko to vendarle dosegel in po statističnih podatkih je takšnih ljudi v Sloveniji okrog 18 tisoč, torej gre za potencialno velik kadrovski bazen. Seveda si ne obetamo zdaj, da bomo na ta način kar teh 18 tisoč ljudi pritegnili za službo v Slovenski vojski, ampak kot rečeno, vsak ukrep je kamenček v mozaiku pri graditvi stalne sestave v Slovenski vojski. Veste, ne gre, kot smo slišali zdaj, morda tudi v zadnjih dneh očitke, da bomo v vojski zdaj zaposlovali neuke ljudi in jim dajali orožje v roke in kdo ve kaj še vse, seveda ni res, ni res. Mi pravzaprav predvidevamo, da bomo vzbudili zanimanje pri tistih, ki pravzaprav so na nek način že bili na poti ali pa so na poti do izobrazbe, da jih spodbudimo na ta način, da morda vidijo priložnost za zaposlitev v Slovenski vojski, da dokončajo srednjo šolo ali poklicno šolo, ki jo morda iz takšnih ali drugačnih razlogov niso. Zato predlagamo, da se sprejme predlagana novela zakona, s čimer bi omogočili, da bi pravzaprav že v prihodnjem šolskem letu letos lahko ta začrtani program začeli uresničevati tudi v praksi.

Nekatere pripombe Zakonodajno-pravne službe smo seveda vse pravzaprav smo natančno preučili in pregledali, z amandmajem poskušali na nekatere te pripombe odgovoriti tudi na način, da izboljšamo samo besedilo zakona in skušali pojasniti Zakonodajno-pravni službi tudi nekatere dileme, ki so se ob tem odprle, pa mislimo, da seveda ob razumevanju same problematike niso tako velike, da bi lahko pravzaprav pomenile oviro za sprejetje tega zakona. Naj ob tem še povem, da smo seveda s predloženo novelo zakona nameravali urediti tudi delovni čas v Slovenski vojski v razmerah povišane pripravljenosti. Po tistem, ko smo prejeli obširno mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki odpira vrsto vprašanj, izredno pomembnih seveda tudi z ustavnopravnega vidika, smo se nekako odločili, da bi bilo smiselno, da se ta rešitev, ki je bila predlagana v tej noveli zakona, za zdaj črta iz samega besedila, da bomo lahko pravzaprav še enkrat in bolj podrobno preučili rešitve, nekatere nam je ponudila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju in seveda želimo, da ko Državni zbor sprejema rešitve, da so, kar zadeva nas kot predlagatelje, te rešitve s pravnega in ustavnopravnega pravnega vidika čiste. Zato se nam zdi smiselno, da Odbor za obrambo s svojim amandmajem ta določila iz predlagane novele zakona črta. V nadaljevanju bomo seveda tako ali tako na Ministrstvu za obrambo šli v širšo prenovo Zakona o službi v Slovenski vojski in tam rešili tudi morebitne odprte stvari, povezane s povišano pripravljenostjo.

Hvala lepa.

Želi mogoče besedo načelnik Generalštaba, generalmajor Robert Glavaš? (Da.) Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoči. Vsem ostalim članom lep pozdrav tudi z moje strani.

Mislim, da je državni sekretar lepo omenil, kakšna je želja Slovenske vojske pri pridobivanju kadra. Skratka, 18 tisoč kandidatov oziroma prebivalcev, prebivalk Republike Slovenije, ki nimajo dokončane srednje šole, je ta bazen, ki smo se ga nekako tudi mi lotili analizirati in seveda to je potem podlaga, da smo predlagali tako taka sprememba zakona, da se, se pravi, zaposli v Slovenski vojski tudi tak kader. Skratka, mogoče se bi tukaj ustavil, predvsem pri tem, kaj je cilj. In seveda 18 tisoč, verjetno bomo nek izplen, bo prišel v Slovensko vojsko. Bistvo je, da pripadnik oziroma kandidati in kandidatke, ki se bi zaposlile v Slovenski vojski, jih čaka še dodatno usposabljanje skozi različne vojaške programe in usposabljanja tako po individualnih veščinah kot drugih tečajih. Tako da splošna izobrazba temu, ki bi prišel noter z nedokončano srednjo šolo, še ne pomeni, da on ne more opravljati vojaške službe, kajti skozi karierni proces, ki ga izvajamo mi kot interno usposabljanje, skozi tečaje in ostale programe, pomeni to, da bo on skozi leto, dve, tri pridobil določene specialnosti. Tu govorimo o vozniku, govorimo o ostrostrelcu, govorimo o človeku, ki upravlja z različnimi sistemi, ki prihajajo v Slovensko vojsko in tukaj, se pravi, mi predlagamo, da se ta izobrazba do te mere spusti in pomagamo človeku, da doseže to srednjo izobrazbo oziroma srednjo poklicno izobrazbo kot je ta minimalni vstop v Slovensko vojsko, pa vendar skozi interna usposabljanja mu damo tisto specialno, za katero ga bomo pač predvideli v neki organizacijski enoti. To je ena zgodba.

Druga zgodba je, so ukrepi, mi smo že v predlogu resolucije, katero smo včeraj obravnavali, jasno tudi povedali določene ukrepe. Tam v posebnem poglavju 6.1 - Kadrovski viri smo na široko opisali, kakšni bi bili ti ukrepi, pa jih naj samo nekaj naštejem. Prvi ukrepi definitivno so to, da gremo v aktivno oglaševanje in promocijo Slovenske vojske. To počnemo že vrsto časa. Povečanje števila udeležencev na različnih vojaških taborih, spremenili smo pogoje za delovno prakso v enotah in zavodih Slovenske vojske, kar pomeni, da bodo tisti, ki končajo srednje šole ali ali pa poklicne ali pa višje visoke šole, lahko opravljajo prakso v enotah Slovenske vojske oziroma v zavodih. Štipendije, povečali število štipendij. V resoluciji smo celo zapisali okrog stanovanjske politike, da bi lahko skozi določeno stanovanjsko politiko mladi prišli lažje do stanovanja, ki ga omogočamo v Slovenski vojski. Pereč problem, ki smo ga videli v zadnjem nekaj letih pri vstopu kandidatov in kandidatk v Slovensko vojsko, so bili zdravniški pregledi, skratka, mi smo pred kratkim podpisali pogodbo, če imam pravo informacijo, s trinajstimi medicini dela, dela po Sloveniji, kar pomeni, da bomo lahko te zdravniške preglede, ki so trajali tudi do 3 mesece, pripeljali najmanj v 10, 14 dni, kar pomeni, da bomo lahko hitreje posameznike tudi zaposlili v samem sistemu. Seveda druga - in bomo rekli nič manj pomembna - je tudi zaposlovanje posameznika ali posameznice v lokalnem območju. Pogovarjamo se veliko s kandidati, ki bi prišli v Slovensko vojsko, skratka, želijo si zaposlovanja v lokalnem okolju, kar pomeni, da bomo skušali takim posameznikom, verjetno ne vsem pa vendar večinoma njih, iti nasproti in seveda jih zaposlovati v določenem okolju, kjer živijo. In seveda v resoluciji smo tudi zapisali, da je potrebno urediti ta ekonomsko-statusni problem posameznika. In tukaj mi vidimo seveda Zakon o obrambi, ki ga bo treba odpreti in se o njem se pogovoriti. In seveda, naslednja zgodba je pa novi plačni sistem Tukaj se bomo verjetno pa morali pogovarjati, kakšen je pa ta ekonomski status posameznika oziroma vojaka in vseh pripadnikov Slovenske vojske.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Obveščam vas še, da namesto poslanke Andreje Rajbenšu, da jo nadomešča poslanec Dušan Stojanovič.

Želi besedo sedaj predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Dr. Andreja Kurent, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim na seji. Hvala za rože in čestitke.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je v skladu z Zakonom o Državnem zboru in Poslovnikom Državnega zbora pripravila pravno mnenje. To je naša dolžnost, da opozorimo na pravne vidike zakonskega predloga, saj namreč zakon, ki ga potem sprejme Državni zbor kot zakonodajalec, je pravni akt in pravni vir.

Razumemo sicer zadrege, ki so navedene v pojasnilih, ki smo jih prejeli od ministrstva v četrtek, vendar s pravnega vidika vojaško strokovni razlogi, kot navaja predlagatelj v tem pojasnilu, niso toliko relevantni.

Prvo vprašanje oziroma izhodišče o potencialnem znižanju zahtevane izobrazbe za vojake, to prvenstveno pomeni, vsebinsko vprašanje oziroma vprašanje primernosti predlaganih rešitev, kar je še zlasti vprašljivo. Mi smo ponudili v našem mnenju kar nekaj odločb Ustavnega sodišča. V tej zvezi bi opozorila na odločbo, ki je v obrazložitvi opozorila, da dodajanje novih ali višanje obstoječih izobrazbenih ali delovno izkustvenih pogojev lahko pomembno prispeva k višji kakovosti storitev. Ni videti razloga, da to ne bi veljalo tudi za Slovensko vojsko.

Zastavilo se nam je vprašanje, kako si predlagatelj razlaga navedbe iz Zakona o obrambi, da je izobrazba praviloma končana srednja šola. Kaj naj bi ta praviloma pomenilo? Ali to dopušča odstop od smeri ali od stopnje izobrazbe? Tudi glede na pojasnila se da ugotoviti, da si predlagatelj razlaga, da je odstop možen od obeh. V zvezi s tem smo opozorili, da glede same smeri, kar pomeni, da se kandidat za vojaka lahko nadalje izobražuje tudi za splošno izobrazbo, ne le za poklicno, da je to delno vprašljivo z vidika navedb tako v tem zakonskem predlogu kot v Zakonu o obrambi ki, da vojska potrebuje predvsem tehnični kader. Po drugi strani pa sama stopnja, nižanje stopnje izobrazbe za vojake pa postane delno vprašljivo glede na sodobne načine bojevanja, kot so opredeljeni v aktih, ki jih je predlagalo Ministrstvo za obrambo.

Nadalje, smo opozorili na stroške, na same stroške izobraževanja, ki se temu kandidatu za vojaka, ki podpiše to pogodbo o izobraževanju, ki so mu nastali tudi pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Gre namreč za vprašanje oziroma kar dejstvo, da predlagatelj to razume, da se pred tem kandidat lahko izobražuje tako v javnem kot v zasebnem šolstvu. Tukaj so seveda stroški krepko različni, obrazložitev niti same določbe pa ne navajajo, da bi bil minister omejen na določen znesek, niti kaj naj bi ti stroški zajemali, saj so navedbe v obrazložitvi različne. Niti ni navedeno, da bi tak vojak, če ne izpolni pogoje izobraževanja, moral povrniti tudi razliko v plači, ki jo je prejemal. Predvsem pa se to izpostavi, to vprašanje glede same plače takega vojaka, ki lahko zasede delovno mesto za katerega vstopnega pogoja, to se pravi izobrazbe, ne izpolnjuje. Kot je razumeti in kot je navedeno tudi v pojasnilih, njuna plača naj bi bila enaka. Po našem mnenju je seveda to sporno z vidika 14. člena Ustave, saj ne gre za enaka dejanska stanja. Zdaj, pojasnila odrejajo na določbe Zakona o javnih uslužbencih, ki pa v bistvu v tem delu o plači ne govori. Govori o možnem odstopu, vendar pa je vprašljivo - predlagatelj tega ne utemelji -, ali je to možno tudi za vojaka, ki šele vstopa v službo v Slovensko vojsko. Namreč, njuna položaja, vojaka, ki je že zaposlen, in vojaka, ki vstopa, nista primerljiva. Ta vojak, o katerem govori predlog zakona, nima zahtevane izobrazbe niti nima delovnih izkušenj. Seveda velja enako plačilo za enako delo, to je ena od komponent 44. člena Zakona o delovnih razmerjih, na katerega se sklicuje pojasnilo, vendar se je treba zavedati, da je to enako plačilo za enako delo ob enakih vstopnih pogojih, to pa je, zahtevani pogoji za javno upravo in tudi za Slovensko vojsko, izobrazba. Tudi vse razporeditve pripadnikov Slovenske vojske temeljijo, so kategorizirane na splošni izobrazbi; vojaško usposabljanje je seveda dodatno, je pogoj, vendar plače se ravnajo po splošni izobrazbi. Glede pojasnila, da utemeljujete tak odstop tudi z Zakonom o vojaški dolžnosti, pa res moram povedati, da tako pojasnilo ni ustrezno. Vojaška dolžnost je seveda obrambna dolžnost vsakega državljana, tukaj pa govorimo o službi v Slovenski vojski.

Nadalje smo opozorili, da minister nima kriterijev, ki bi jih mu zakon določal, ki bi mu določali, s katerim izobraževalnim zavodom lahko sklene pogodbo. To je lahko sporno z vidika 120. člena Ustave; gre seveda tudi za tiste stroške, o katerih sem prej govorila.

Glede na to, da smo danes prejeli predloge amandmajev, da se črta posebnost ureditve delovnega časa v povišani pripravljenosti, res zgolj na kratko. Mi smo tu seveda videli krepke ustavnopravne pomisleke, zato smo povzeli relevantne sodbe, pravne vire evropskega prava. Kot temeljno se je seveda izpostavilo, ali predlagatelj meni, da direktiva, o kateri je govora, zanj sploh velja ali ne, saj se je v predlogu, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, navedlo, da gre za približevanje pravu Evropske unije; verjetno gre tu za pomoto. Iz pravnih virov Evropske unije seveda izhaja, da je treba zagotoviti zaščito in varnost delavcev, izjema od direktive pa je možna le za zagotavljanje dobrega delovanja služb, ki so nujno potrebne za zaščito varnosti, zdravja in javnega reda v primeru dogodkov izjemnih razsežnosti. Mi smo opozorili, da definicija povišane pripravljenosti je nepravilno vključena zgolj v pojmovnik, v zakonu ni razdelana. Pomanjkljivo je tudi, ker zakon ne določa, niti Zakon o obrambi niti Zakon o službi v Slovenski vojski ne določata nikakršnih kriterijev, ki bi načelnika generalnega štaba vodili k odločitvi za razglasitev povišane pripravljenosti. Ob tem je treba opozoriti, da stanje povišane pripravljenosti je seveda tudi vojna in izredno stanje, vendar so ti kriteriji v Zakonu o obrambi razdelani, razdelan je tudi nadaljnji postopek. Ob tem je mogoče tudi zanimivo, da povišana pripravljenost ni predvidena tudi za naravne nesreče. Ob tem je treba omeniti odločbo Ustavnega sodišča, ki se, ko je presojalo ukrepe v zvezi s pandemijo, v zvezi z definicijo naravnih nesreč ni naslonilo na pojmovnik, kjer je opredeljen pojem naravnih nesreč iz Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč je ta pojem samo interpretiralo, zato je bilo treba podobno tudi v tem primeru ravnati. Seveda smo pa posebej opozorili, glede na to, da gre v obravnavanem primeru za kršitev človekove pravice letnega dopusta, da bi predlagatelj moral opraviti test sorazmernosti. Kakšne so njegove stopnje, je v bistvu določeno, pojasnjeno, opredeljeno v vseh odločbah Ustavnega sodišča, ki se s tem ukvarjajo. Povedala bi samo še glede prekrškov. Takšno kopičenje sankcij - na to se pojasnilo ne nanaša več - nič ne pove, seveda je zelo ustavno sporno. Gre namreč za to, da se določajo sankcije, tako disciplinski postopek, tako prenehanje pogodbe o zaposlitvi in denarna kazen po Zakonu o službi v Slovenski vojski, kot prekršek za isti dejanski stan, z istim opisom dejanja, ki pa ima lahko za posledico različno stopnjo narave kazni; niti ni povsem jasno, kdo je pristojni organ, ki bo o tem odločal. Seveda je popolnoma neprimerno, da za isto dejanje se odgovarja večkrat. Nomotehnična opozorila niso upoštevana v predlogih amandmajev, niti ni upoštevan naš predlog, da bi se uredilo prehodno obdobje, da bi zakon lahko polno učinkoval z novim šolskim letom. Tu bi se navezala tudi na besede državnega sekretarja, ki sem ga razumela, da naj bi se sicer zakon tako začel izvajati, vendar to ni zapisano.

Glede samih amandmajev pa seveda nimamo pripomb.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Rajko Fajt, izvolite, imate besedo.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev je na 2. seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski. Komisija je podprla ukrepe, ki bodo omogočili kadrovsko popolnjevanje enot Slovenske vojske, tudi predlagane ukrepe o vključevanju mladih, ki nimajo dokončane srednje šole in njihovo možnost dokončanja šole v okviru zaposlitve v Slovenski vojski. Ker je bila v predstavitvi omenjena tudi možnost ustanovitve vojaške srednješolske ustanove, je komisija prosila za dodatna pojasnila in tudi glede nabora izobraževalnih ustanov, na katerih se bodo šolali pripadniki Slovenske vojske in način podpisovanja pogodb Ministrstva za obrambo z njimi. Na komisiji je namreč bilo izpostavljeno, da je v slovenskem javnem izobraževalnem sistemu dovolj možnosti za šolanje in izobraževanje, da imajo šole ustrezen kader, da so tudi materialno zelo dobro opremljene, in zato je smiselno, da se šolanje pripadnikov vojske vrši znotraj njih, vsaj v prvi fazi; to bi seveda prispevalo k racionalizaciji izobraževanja. Namreč, kot je komisija tudi opozorila na nizko opredeljene finančne posledice predloga zakona, načrtovano je nekako le 65 tisoč evrov letno, in komisija se je vprašala , ali bo ta vsota zadostovala za pokrivanje stroškov izobraževanja vojakov na srednješolski oziroma poklicni ravni. Namreč, če pogledamo nekako povprečno v Sloveniji, je letni strošek izobraževanja, se pravi vpisnina plus recimo eno povprečno število okoli deset ali dvanajst izpitov, nekako okoli tisoč 500 evrov, bi to pomenilo, da je to za med 40 in 50 pripadnikov Slovenske vojske, ki bi se torej lahko s tem zneskom izobraževali. Seveda, številka ni mala, ampak pravim, glede na potrebo oziroma na vključenost pa verjetno bo treba ta letni fond nekoliko tudi spremeniti.

Na vprašanje glede izobraževanja je torej bilo poudarjeno tudi to, da je v slovenskem, torej že obstoječem javnem šolskem sistemu zelo dobro razvito izobraževanje ob delu in bi to torej verjetno tudi bilo smiselno izkoristiti za te, ki se bodo v okviru Slovenske vojske šolali oziroma došolali. Predstavnik Ministrstva za obrambo in načelnik generalštaba sta tudi pojasnila, da je vzpostavitev srednješolske izobraževalne ustanove v okviru obrambnega sistema trenutno le ideja. Izobraževanje pripadnikov Slovenske vojske, ki so predmet tega predloga zakona, bi torej vsaj v prvi fazi potekalo v javnih izobraževalnih ustanovah, ki so razpršene tudi po Sloveniji, kar bi recimo tudi prispevalo k racionalizaciji samega izobraževanja.

Glede druge rešitve v predlogu zakona, torej stopnja povišane pripravljenosti, je pa komisija izpostavila, da razglasitev stanja povišane pripravljenosti ne sme voditi v situacijo, ko pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v enotah s stopnjo povišane pripravljenosti, ne bi bili ustrezno plačani za svoje delo. Prav tako je nujno, da so kriteriji za razglasitev povišane pripravljenosti in dolžino trajanja povišane pripravljenosti za posameznika in enoto jasni in niso subjektivne narave, še posebej, ker zavrnitev ukazov v času povišanja pripravljenosti lahko vodi tudi v odpoved delovnega razmerja oziroma določene denarne sankcije. Tu nam je predlagatelj pojasnil, da predlog zakona na področju povišanja pripravljenosti ne prinaša novih zakonodajnih predlogov, saj instrument se uporablja že od leta 2007. Poudarjeno je bilo, da so vsi pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v stanju povišane pripravljenosti vnaprej seznanjeni z dolžnostmi in koliko časa bodo v stanju povišane pripravljenosti ter kakšno je plačilo, plačilo je pa seveda urejeno v skladu z 59. členom Zakona o službi v Slovenski vojski in nikomur niso odvzete pravice iz delovno pravnih razmerij, žal pa določenih nalog v vojski ni mogoče opraviti brez stanja povišane pripravljenosti.

V razpravi je na komisiji bilo tudi postavljeno vprašanje, zakaj sta Sindikat vojske, obrambe in zaščite in Sindikat Ministrstva za obrambo predloga zakona dala negativno mnenje, medtem ko Sindikat vojakov Slovenije in Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo na predlog zakona sploh ni dala pripomb. Tu nam je bilo pojasnjeno, da na Ministrstvu za obrambo, torej da so s sindikati potekala usklajevanja, a žal dogovor ni bil dosežen. Opozorjeno je tudi bilo, da se negativna stališča do predloga zakona nanašajo na ureditev plačila straže, ki je bila kasneje zaradi neusklajenosti s sindikati iz predloga zakona umaknjena.

Tudi je bilo na komisiji opozorjeno na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je podala precej obširno mnenje, ki smo ga pa danes seveda že tudi slišali. Sicer pa, torej komisija je predlog zakona oziroma dopolnitve Zakona o službi v Slovenski vojski podprla. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo o posameznih členih in o vloženih amandmajih, tako da odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo se prijavi za..? Gospod Kordiš, imate besedo, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

K razpravi sem se prijavil zato, da izpostavim za moje pojme precej očitno dejstvo, ki pa se ga po politični atmosferi in javnih izjavah ne prepozna kot očitnega, to je, da Slovenska vojska v nekem objektivnem smislu pravzaprav nima kadrovskega problema. Neprestano poslušamo iz dneva v dan, iz leta v leto, iz mandata v mandat, pa ne glede na to, kdo zaseda najvišje položaje na Ministrstvu za obrambo, eno in isto linijo, ki jo je izumila vojaška birokracija v drobovju ministrstva, češ da je Slovenska vojska soočena s kadrovskim pomanjkanjem. Veliko bolj bistvena resnica je ta, da so bili številčni cilji, koliko pripadnikov v vojski ta država potrebuje, postavljeni popolnoma administrativno. Nekdo nekje, nekoč si je izmislil, da ta država potrebuje 10 tisoč vojakov in to je to. Od takrat naprej, ko je ta odločitev padla, se nanjo sklicujejo ene in druge garniture, češ, okrepiti moramo rekrutacijo mladih fantov in deklet v vrste Slovenske vojske in poseči moramo po 1001 ukrepu od več milijonskih kampanj, ki promovirajo vojaški poklic na avtobusih, do takega poskusa tako imenovanega deskilinga, kot ga imamo danes samo zato, da se to administrativno kvoto zapolni. Nihče pa se ni na nobeni točki vprašal kakšne bi bile objektivne potrebe za obrambo naše domovine, kakšni bi bili ti scenariji, govorimo o konceptu slovenske obrambne politike, govorimo o tehniki, ki se kupuje in seveda govorimo potem takem tudi o moštvu, ki naj s to vojaško tehniko upravlja. Nikoli nisem še slišal, da bi kdo iz vrst vojaške birokracije postavil to vprašanje, pač pa namesto tega slišimo znova in znova zgolj zatrjevanje, kako je Slovenska vojska soočena s kadrovskim problemom. Kadrovski problem obstaja v toliko, kot rečeno, so cilji za popolnjevanje vrst Slovenske vojske postavljeni administrativno, kot ena. In kot dve, to pa je otipljiva resnica, da ljudje iz vrst Slovenske vojske odhajajo in da manjka vse sorte profilov za to, da bi te ljudje opravljali z vojaško tehniko, ki že obstaja v tem trenutku in za vojaško tehniko kot so oklepniki, bojna, nova bojna ladja in tako naprej, bi morali z njo upravljati v prihodnosti. Ampak to ni vezano na dejanske objektivne potrebe po tem, kako naj bi se naša domovina branila, pa vendar, če prej, če vseeno sprejmemo to premiso, da nam manjka fantov in deklet v vrstah Slovenske vojske, se vprašajmo, zakaj mladi ljudje iz uniforme bežijo. Na tej točki, ko je bila sprejeta že cela serija raznoraznih plačnih popravkov, tudi mimo plačnega sistema v javnem sektorju, se verjetno ne moremo zadovoljiti z odgovorom ali pa zgolj z delom odgovora, ki pravi, da je plačilo za delo v Slovenski vojski prenizko. Pač primerjalno s kakšnim drugim poklicem je to plačilo v zadnjih letih v dejanskem prejemku, ki ga pripadnik Slovenske vojske dobi na račun, kar precej poraslo. Se pravi, finančna dimenzija oziroma zgolj finančna dimenzija ne more biti razlog, da se ljudje ne vključujejo v vrste Slovenske vojske oziroma še tisti, ki so vključeni, odhajajo iz nje. Dejanski razlog se skriva v odnosih, ki Slovensko vojsko prečijo. To je v tem trenutku, mi je žal, da moram to reči, ampak v tem trenutku ena izmed najbolj skorumpiranih institucij v tej državi, ki jo obvladujejo zasebni interesi visokih činov v povezavi s posameznimi kosi političnega establishmenta. In ker v vojski vse poteka na ukaz in če ukaza ne boš izvršil, boš sankcioniran, se je proti praksam nepotizma, klientelizma, kadrovske korupcije zelo težko boriti oziroma se jim postaviti po robu, ker ni nekega pravilnika, nekega dokumenta, ki bi te pred tovrstnimi pritiski in malverzacijami zares zavaroval. Pride komanda, pride ukaz, ga boš izvršil ali pa boš sankcioniran, včasih precej ostro in grobo. V preteklem mandatu smo v Levici v sodelovanju s področnimi sindikati, ki delujejo na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski, že sklicali sejo prav na to temo in smo imeli opravka z izrazitimi konkretnimi primeri, ki niso bili osamljeni primeri, znašanja nad vojaki in šikaniranja pripadnikov v Slovenski vojski zato, ker so bili nepokorni. Ampak ti primeri izkazujejo zelo razpasle, kot rečeno, oblike kadrovske, kadrovske korupcije, samovolje in malverzacije visokih činov. Da ne govorim zgolj o številkah primerov, bom navedel enega konkretnega. Če ti tam na en poveljnik ukaže, da moraš iti igrati nogomet na ledeni ploskvi, človek pade, je invalid do konca življenja, ne. To so pač tisti primeri in tisti oziroma tisti razlogi, zaradi katerih ljudje Slovensko vojsko zapuščajo. A bomo ta problem dejansko rešili tako, da znižamo izobrazbene standarde zgolj zaradi tega, da v neki papirnati evidenci napol umetno našraufamo številke, koliko pripadnikov Slovenske vojske pa dejansko ima? Odgovor je zelo očiten in odgovor je ne. Temeljnega problema, ki je korupcija z visokih činov znotraj Slovenske vojske, to ne bo odpravilo. Potem je pa še tako. Ko nekateri vojaki vendarle spregovorijo o tem, kaj se dejansko dogaja, kako določeni pokorni kadri, ki so tudi na kakšni pravilni politični liniji, prej pridejo do službenega stanovanja kot bi smeli, prej so povzdignjeni na višje delovno mesto samo zato, ker kimajo oziroma samo zato, ker so tiho, so podvrženi še dodatnim pritiskom, še dodatnemu šikaniranju. Neke pritožbene instance, ki bi bila zares neodvisna, v resnici sploh nimajo, ker, kot rečeno, vojska deluje na ukaz, to je svoj podsistem, to je svoja pod struktura. Tako da mi je žal, da moram na tak način o eni izmed naših javnih inštitucij govoriti, ampak, če želimo to stanje popraviti, je prvi korak ravno, da spregovorimo o tem kakšni so odnosi in kakšna so delovna razmerja v vrstah Slovenske vojske in sem bi morali usmeriti vse napore in pri tem bi se vam pridružili tako mi v Levici kot tudi sindikalni zastopniki slovenskih vojakov in vojakinj, ki so prvi, ki so sploh odprli in opozorili na ta problem. Saj, če oni tega ne bi naredili, če se oni ne bi potegnili za delavske pravice svojih pripadnikov, če se oni ne bi kategorično, tudi za ceno lastne službe oziroma lastnega dušnega miru, zoperstavili malverzacijam, tudi mi danes, članice in člani Odbora za obrambo, za te prakse sploh ne bi vedeli in bi se lahko čohali za, v ušesih in se spraševali, zakaj, le zakaj slovenski fantje in dekleta v vrstah Slovenske vojske ne želijo ostajati oziroma zakaj se ne želijo pridruževati?

Tako, da, če je neka točka, v kateri bi morali najti konsenz, kaj je potrebno prioritetno v vrstah Slovenske vojske postoriti, ne glede na naša siceršnja precej bistvena razhajanja o tem, da Nato pakt, ja ali ne, nabava vojaške tehnike, ja ali ne, kakšna ta vojaška tehnika, naj bo, za domovino ali za v tujino in tako naprej. Kjer bi res morali najti konsenz, je pač čiščenje Slovenske vojske teh »razpaslih« malverzacij, koruptivnih praks, ki v tej inštituciji vzpostavljajo naravnost toksične odnose.

Hvala.