Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, lepo pozdravljeni.
Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Tako sem prejel opravičilo in sicer, poslanca mag. Mateja Tonina, na seji pa s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer, poslanka Tereza Novak nadomešča poslanca Miroslava Gregoriča, poslanka Tamara Kozlovič nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, poslanec Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca Deana Premika in pa poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanca Martina Marzidovška.
Pozdravljam vse prisotne na seji.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.
Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE O UVRSTITVI RUSKE FEDERACIJE MED DRŽAVE, KI PODPIRAJO TERORIZEM.
S sklepom ste prejeli tudi gradivo in sicer, predlog akta, ki je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki ste ga prav tako prejeli. Na podlagi drugega odstavka 129. člena Poslovnika Državnega zbora je rok za vlaganje amandmajev do začetka obravnave predloga akta. Ugotavljam, da do začetka obravnave predloga akta amandmajev nismo prejeli, in še enkrat pozdravljam vse prisotne.
Za dopolnilno obrazložitev predloga resolucije dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Francu Brezniku, izvolite.
Najlepša hvala.
Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana državna sekretarja in spoštovana slovenska javnost, državljani in državljanke
Ta Državni zbor je 9. marca 2022, v času, ko je Vlado vodil še gospod Janez Janša, sprejel deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, s katero se je takrat pridružil odločnemu odzivu mednarodne skupnosti, torej podprl suverenost, neodvisnost, ozemeljsko celovitost, nedotakljivost mednarodno priznanih meja Ukrajine ter seveda izrazil solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravicoj, da izbere svoj ustavni, družbeni in politični okvir ter svojo zunanjepolitično usmeritev in odločitve tudi glede članstva v mednarodnih organizacijah.
V omenjeni deklaraciji je Državni zbor pozdravil in podprl takojšnji začetek preiskave situacije v Ukrajini s strani tožilstva, Mednarodnega kazenskega sodišča na podlagi naznanitve 39 držav pogodbenic. Obenem je tudi pozval takratno Vlado Republike Slovenije, da nadaljuje z aktivnostmi za nudenje humanitarne pomoči, to je v Ukrajini, in seveda tudi usmerjena vzpostavitev pogovorov med ukrajinsko in rusko stranjo. Temu je sledila v evropskem prostoru poleg vseh resolucij, ki so se že sprejemale, je potem Evropski parlament 23. novembra 2022, sprejel resolucijo z veliko večino, s katero je to Rusko federacijo uvrstil med države, ki podpirajo terorizem. Mesec dni pred tem je parlamentarna skupščina Evrope v resoluciji številka 2463 z dne 13. oktobra 2022, torej resoluciji, ki govori na naslovu nadaljnjem stopnjevanju agresije Ruske federacije proti Ukrajini, sedanji ruski režim označuje torej za terorističnega. V času med obema resolucijama sem sam kot predsednik Odbora za zadeve Evropske unije sodeloval skupaj s predstavnikom Državnega sveta v 68. plenarnem zasedanju konference odborov in parlamenta za zadeve Unije, torej tako imenovanega COSAC-a v Pragi 13. in 15. novembra 2022. V sklepih, ki smo jih sprejeli torej ob končanju predsedovanja Svetu Evropske unije s strani Češke, smo v tretjem odstavku zapisali: COSAC je zgrožen nad ruskimi napadi z izstrelki in droni kamikazi na Ukrajino, ki so usmerjeni v civilno in energetsko infrastrukturo, predvsem v izobraževalne ustanove, ki uničujejo domove in ubijajo civiliste, ter to ostro obsoja. Prav tako smo navedli, da so ta dejanja zločin proti človeštvu in zato smo tudi pozvali nacionalne parlamente, naj sedanji ruski režim razglasijo za terorističnega. Torej, to je bila, tretji odstavek, dokument je na spletni strani, torej v Uradnem listu Evropske unije pod številko C475. Dokument je bil sprejet z veliko večino. kasneje v nadaljevanju lahko povem, kakšna so bila tudi takrat morda s strani nekaterih strank, ki delujejo v evropskem prostoru, tudi nekaj je bilo seveda negativnih odzivov, ampak zelo malo. Kasneje lahko seveda ob nadaljevanju te seje obrazložim tudi potek, torej na skupščini, torej COSAC, sedaj pa bom vsaj na začetku predstavil še nekaj argumentov, ki so nas peljali ali pa so evropske poslance in tudi predstavnika parlamentarne skupščine Sveta Evrope, delno tudi Organizacije združenih narodov v naslednje resolucije, torej o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, zakaj in zakaj je nujno potrebno v bistvu to sprejeti, zakaj se kot resolucija, kot dokument moramo nekako tudi v slovenskem parlamentu poenotiti po nekaterih dejanjih. Zato mi vsaj na začetku dovolite, da še predstavim torej nekatere faze sprejemanja in pa seveda dejanja, ki so pripeljala do teh resolucij.
Zdaj v Evropskem parlamentu so bila predstavljena predvsem dejanja, torej Ruske federacije, ki so bila vezana in ki so ugotavljala, da je leta 2014, torej po zasedbi Krima, še posebej pa od 24. februarja 2022, ko je Rusija ponovno začela nezakonito, neizzvano in nepravično vojno agresijo proti Ukrajini, torej njene sile izvajajo neselektivne napade na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, da so ubile več tisoč ukrajinskih civilistov, torej govorimo o lanskem letu še, ko je bila ta resolucija v Evropskem parlamentu sprejeta, in da po vsej državi izvajajo teroristična dejanja, katerih tarča so različni elementi civilne infrastrukture kot so stanovanjska območja, šole, bolnišnice, železniške postaje, postaje, gledališče, vodovodna ali električna omrežja, in ker so to okrutna in nečloveška dejanja povzročila umiranje, trpljenje, uničenje, razseljevanje in tako naprej. Prav tako so ugotavljali, da so ruske oborožene sile, njihove nadomestne sile, umorile več tisoč civilistov, med katerimi je bilo več sto otrok, številne druge pa so mučili, ustrahovali, spolno nadlegovali, ugrabljali ter prisilno razseljevali in preganjali. Ker so skupine za človekove pravice in mednarodne opazovalne misije temeljito dokumentirale številna grozodejstva, ki so jih nad ukrajinskimi civilisti zgrešile ruske oborožene sile, predvsem, kar je pomembno, in njihove nadomestne sile, kot so usmrtitve po hitrem postopku, mučenja, posilstva, množična pridržanja v tako imenovanih ločevalnih taboriščih ter prisilne posvojitve ukrajinskih otrok in prisilne deportacije, kar je bilo v Ukrajini dokumentiranih torej že do konca lanskega leta več kot 40 tisoč vojnih hudodelstev, število pa se je seveda do tega trenutka še kako povečevalo, kar bo dokumentirana vojna hudodelstva v nedavnosti ob enih delih predvsem hersonske pokrajine, kjer je Ruska federacija po podatkih, ki jih je s spremljanjem zbral torej ukrajinski inštitut za množično obveščanje, torej je v Ukrajini od začetka vojne agresije zagrešila vsaj 475 kaznivih dejanj zoper, poudarjam, novinarje in medije, ruski okupatorji pa so z začetka vojne sile ubili več kot 40 ukrajinskih in predvsem tujih novinarjev. Predvsem je pomembno, da Ruska federacija in njene nadomestne sile enake metode uporabljajo že od leta 2014 na zasedenih ozemljih. Najbolj znan primer tega pa je zoper, torej v Donecku situacija, torej govorimo sedaj v tej fazi o ubitih novinarjih, predvsem tujih novinarjih na področju Ukrajine. Se pa ta operacija, kasneje bom to tudi predstavil, uporablja vse od Putinovega režima, od Putinovega vstopa na oblast. Tukaj bom predstavil po vsej verjetnosti najbolj zbran širni seznam vseh ubitih novinarjev od leta 2000 do današnjega dneva, skupaj s civilisti, skupaj z nevladnimi organizacijami, torej predvsem zločini proti ruskemu narodu, poudarjam proti ruskemu narodu. In posledica je tudi to, kar se danes dogaja, torej na področju Ukrajine, kjer torej tako zvani blitzkrieg, Putinov blitzkrieg v prvi fazi ni uspel in v drugi fazi je začel to, kar Putin najboljše zna, ne - čisti terorizem, ki se ga je začel v KGB-ju in kasneje torej v ruski obveščevalni službi in ki ga je dodobra, lahko bi rekel brez kaznovanja, peljal v zadnjih 20 let na področju ozemlja ruske republike, kasneje pa so v ozemljih sosednjih držav in sedaj tudi v tej tako zvani, kot pravi, vojni operaciji, mi pravimo vojni z vsemi značilnostmi vojne, torej v Ukrajini. Naj še povem na začetku, da je Rusija, torej kot naslednji argument, podpira in financira teroristične režime, organizacije, predvsem zlasti Asadov režim v Siriji, ki mu je Rusija dobavljala orožje, pri njegovi obrambi pa je izvajala namerne napade na sirsko civilno prebivalstvo, mesta in civilno infrastrukturo. Rusija je izvedla napade tudi v drugih suverenih državah in na svojem ozemlju, vključno z umori ali poskusi umora številnih nasprotnikov Putinove diktature, novinarjev, politikov, aktivistov, tujih voditeljev. To bom predstavil nekoliko kasneje. Nadaljeval bom, kar se tiče terorističnih dejanj. Spomnil vas bom na nizozemsko sodišče, ki je 15. novembra 2022 dva Rusa in proruskega ukrajinskega separatista v nenavzočnosti obsodilo umora 298 oseb zaradi se sestrelitve letala, torej družbe Malasia Airlines, torej znameniti let 17, kjer je ruska država, to je seveda zanikala to odgovornost in tako naprej. Naj povem, da še Ruska federacija vse do danes zavrača vrnitev razbitin in črnih skrinjic poljskega vladnega letala TU-154, ki je aprila 2010 strmoglavilo torej blizu Smolenska v Ruski federaciji. To nesrečo, po vsej verjetnosti je zelo znana in jo tudi poznate, torej vse do danes Poljska ne more in torej ne želi torej oddati črne skrinjice njihovega vladnega aviona. Potem lahko ugotavljajo tako kolegi v Evropskem parlamentu kot kolegi na Parlamentarni skupščini Evrope. Torej, ker Rusija vodi tudi aktivno informacijsko vojno, širi neresnične informacije o Ukrajini, Evropi in vrednotah liberalne demokracije, izvaja posebne operacije, da bi destabilizirala ukrajinsko družbo, predvsem pa destabilizirala tudi evropsko družbo.
Zdaj naj povem, da naj navedem še ob koncu te osnovne predstavitve torej naše resolucije torej, da je sam predsednik Evropskega sveta Charles Michel v svojem govoru na izredni razpravi parlamenta 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini izjavil, da je ruska agresija preprosto in jasno geopolitični terorizem, kar je predsednik Michel 23. septembra 2022 v svojem govoru, torej na 77. zasedanju tudi generalne skupščine Organizacije združenih narodov o Ruski federaciji izjavil, da bi morali iz varnostnega sveta samodejno izključiti stalno članico, torej Rusko federacijo. Naj povem, da se je temu pridružil tudi predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi / nerazumljivo/, ki je v svoji izjavi 14. marca 2022 napade vlade Ruske federacije zoper nedolžne civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini označil torej za državni terorizem. Torej tudi predsedujoči za Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi je tudi to prepoznal.
Zdaj lahko bi nadaljeval še s številnimi argumenti. Jaz upam, da se bo v tekom razprave se bom večkrat oglasil. Torej v Slovenski demokratski stranki glede na poziv tudi Evropskega parlamenta, da lahko, bi rekel, nacionalni parlamenti predstavijo podobne dokumente, v tem primeru resolucije, da, da je to nujno potrebno. Jaz upam, da bo prepoznana. Bistvo resolucije je, da prepoznamo, vsaj v prvi fazi, v tisti preambuli da prepoznamo to grožnjo ne samo podpore terorizmu, ampak predvsem delovanje v smeri državnega terorizma, ki ga izvaja Putinov režim. Namerno govorim o Putinovem režimu, besedno zvezo, ki jo govorijo kolegi in kolegice v Evropskem parlamentu, v Svetu Evrope, v Organizaciji združenih narodov, velika večina držav, ki je podprla številna resolucije, razen redkih režimov, ki podpirajo Putinov režim in ki so tudi ali so se vzdržali ali pa celo glasovali torej na parlamentarni skupščini proti. Zato, spoštovane kolegice in kolegi, v imenu Slovenske demokratske stranke vas prosim, da to resolucijo sprejmemo. S tem bi podprli ukrajinski narod, ki kaže neverjeten pogum, ki brani svojo domovino in se obenem predvsem bori za univerzalne vrednote kot je svoboda, kot je demokracija. In s tem, da ti, ki danes počnejo vse to, kar sem naštel v tem uvodnem delu, da pridejo pred roko pravice, roko pravice. Pa bomo, jaz upam, da je tudi ta dokument eden izmed gradnikov novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo torej sankcioniral tiste, ki so, ki počnejo v tem primeru, ki kršijo vse te sankcije in ki počnejo vse proti vojaškemu, predvsem pa humanitarnemu pravu in pa proti tisti univerzitelni, lahko bi rekel, tudi samim resolucijam in pa predvsem proti človekovim pravicam. Torej govorimo o človečnosti, seja bi morala teči, kako prepoznavamo človečnost, kako se braniti pred barbarizmom.
Najlepša hvala.
Hala lepa tudi vam.
Preden nadaljujemo, imam samo obvestilo, in sicer poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca dr. Mateja Tašnerja Vatovca.
Torej nadaljujemo s sejo. Želi besedo vodja Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Izvolite.
Nataša VoršičHvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem.
Zakonodajno-pravna služba je predlog resolucije proučila z vidika skladnosti z Ustavo, z vidika skladnosti s pravnim sistemom in z nomotehničnega vidika. Najprej je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da je vložen nepravilen akt. Poslovnik Državnega zbora namreč v 107. členu določa akte in med temi akti loči med resolucijami in deklaracijami. Resolucije so praviloma namenjene sprejemanju nacionalnih programov in so programski akt, medtem ko so deklaracije tisti akt, s katerim Državni zbor izraža splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike. Splošna stališča do vprašanj zunanje politike se tako izražajo z deklaracijo.
Glede vsebine predlagane resolucije pa je treba posebej opozoriti na 1. in 2. poglavje, ki zahteva uvrstitev Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, in se pri tem izrecno sklicuje na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2022. Takšna uporaba resolucije Evropskega parlamenta je nepravilna, zavajajoča in je Državni zbor v svojem aktu ne more uporabiti. Resolucija Evropskega parlamenta namreč ne poziva k uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, ampak v 4. točki resolucije poziva Evropsko unijo in države članice, naj oblikujejo pravni okvir Evropske unije za uvrstitev držav med podpornike terorizma. To pomeni, da v okviru Evropske unije ni pravne podlage za uvrščanje držav med podpornike terorizma.
Poleg tega je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da bi moralo biti besedilo četrtega, petega, šestega, sedmega odstavka 5. poglavja črtano, ker ne sodi v materialni del, ampak v obrazložitve.
Na koncu je Zakonodajno-pravna služba opozorila še, da je odveč in nepravilno tudi 6. poglavje, ki določa rok za objavo v Uradnem listu, ker je objava urejena v zakonu o Uradnem listu.
Hvala.
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Vlade? Ja, izvolite, državni sekretar gospod Žbogar.
Samuel ŽbogarHvala lepa. Lep večer, lep pozdrav vsem.
Zahvaljujemo se za predlog resolucije, ki ga je Vlada tudi proučila, pa bi v nadaljevanju podal stališče Vlade do tega predloga. Politika Vlade Republike Slovenije sloni na treh stebrih, na treh izhodiščih. Prvič, Vlada najostreje obsoja rusko agresijo in tako predsednik Vlade Golob kot zunanja ministrica Fajon sta večkrat jasno in javno izrazila podporo suverenosti in teritorialni celovitosti Ukrajine, kot tudi jasno povedala, da je Rusija agresor in da je Ukrajina žrtev, ki ima po 51. členu ustanovne listine OZN pravico do samoobrambe in da je pri tem potrebno pomagati. Zato smo tudi v Ukrajini, smo in še naprej nudimo politično podporo, humanitarno, vojaško in materialno pomoč. Politično podporo dajemo tako znotraj Evropske unije, znotraj Nata, znotraj OZN in drugih organizacij. Nazadnje je zunanja ministrica Fajon ravno pred tednom dni, 24. februarja, v New Yorku sodelovala na izrednem zasedanju generalne skupščine na temo ruske agresije na Ukrajino. Slovenija sodi tudi med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško pomoč, pa tudi humanitarno pomoč Ukrajini. Samo za humanitarne potrebe je vlada iz proračuna v lanskem letu namenila okrog 30 milijonov evrov za različne vrste humanitarne pomoči, vključno z vključno z oskrbo beguncev, ki so dobili zatočišče v Sloveniji. Tudi po besedah ukrajinskega zunanjega ministra ravno prejšnji teden na tej omenjeni, na tem omenjenem zasedanju generalne skupščine, kot tudi veleposlanika Ukrajine tukaj v Ljubljani, sta oba prepoznala in izrazila zahvalo za slovensko solidarnost in pomoč. To je bil, to je bil, to je prvo izhodišče. Drugo izhodišče je, da je Slovenija sodelovala pri sprejemanju, pri pripravi in pri sprejemanju desetih svežnjev sankcijskih ukrepov oziroma omejevalnih ukrepov Evropske unije zoper Rusijo zato, da se ji onemogoči dostop do tehničnih, do tehnoloških kritičnih tehnologij in trgov ter zmanjša njeno zmožnost za vojskovanje. Slovenija omejevalne ukrepe izvaja in je doslej zamrznila za več kot 6 milijonov evrov evropskih sredstev ali gospodarskih virov. Na seznamu teh ukrepov so tako predsednik Putin, minister za zunanje zadeve, poslanci dume, člani sveta za nacionalno varnost, ministri, guvernerji, lokalni politiki, vojaško osebje, poveljniki skupine Wagner, poslovneži, medijske organizacije, odgovorni za propagando in tako dalje in številni drugi posamezniki. In ta seznam se stalno širi. In tretjič, tretji steber je, da Vlada pri sprejemanju ukrepov zagovarja enotnost držav članic Evropske unije in zveze Nato, ker je to najučinkovitejši instrument proti Ruski federaciji. Rusija v Ukrajini izvaja grobe kršitve mednarodnega prava, s tem se vsi strinjamo. Napadi na civilno prebivalstvo, na civilne objekte ter predvsem kritično infrastrukturo, deportacija prebivalstva predstavljajo vojna hudodelstva, zato si moramo v prvi vrsti prizadevati oziroma pomagati Ukrajini, da bo Rusija za vojne zločine odgovarjala in povrnila povzročeno škodo. Ravno zato tudi Slovenija podpira tožbo Ukrajine pred mednarodnim, meddržavnim sodiščem, pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kot tudi je bila Slovenija v skupini držav, ki je omogočila Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da je odprlo preiskavo zoper agresijo zoper zločine Rusije. Slovenija ravno tako podpira ustanovitev posebnega sodišča za preganjanje zločina agresije na Rusijo, to je, to je ta del, ki ni zajet v mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča.
Vlada Slovenije je zato skrbno proučila predlog resolucije Državnega zbora in na podlagi povedanega menimo, da razglasitev Rusije kot države podpornice terorizma ne bi prispevala k zaustavitvi ruske agresije in ne bi prispevala k umiku ruskih sil z ukrajinskega ozemlja, kar je naš osnovni cilj. Ravno nasprotno, privedlo bi lahko do tega, da bi odgovornost ruskega režima za vojne zločine, ki se odvijajo pred našimi očmi v Ukrajini, zmanjšala, pa bom to pojasnil. Prvič, kot je že omenila kolegica iz Zakonodajne službe, nimamo ustrezne pravne podlage, ne v evropski ne v slovenski zakonodaji, ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem in navsezadnje to ugotavlja tudi Evropski parlament v svoji resoluciji. Slovenski zakon o omejevalnih ukrepih sicer vsebuje možnost sprejetja dodatnih ukrepov oziroma omejitev, vendar pa morajo te biti skladne z mednarodnim pravom oziroma pravom Evropske unije, kot sem pa rekel, slednja zaenkrat ne predvideva ta držav kot teroristov ali kot njihovih podpornikov.
Drugič, odgovornost Rusije za zločine agresije, zločine zoper človečnost in vojne zločine je v pravnem smislu veliko večja od označitve ruskega režima za podpornika terorizma. Kaznivo dejanje agresije velja za najtežji mednarodni zločin, ki ga zagreši vodstvo določene države in se mora zato najostreje kaznovati. Z opredelitvijo ruskega režima kot podpornika terorizma bi se pravzaprav zmanjšala odgovornost Rusije za zgoraj naštete vojne zločine s prekvalificiranjem v kazniva dejanja nižje kategorije, to je terorizma.
In tretjič. Z razglasitvijo Rusije za podpornika terorizma vzpostavimo kolektivno odgovornost naroda in razbremenimo ruskega predsednika in njegov režim za napad na Ukrajino in za vojne zločine v Ukrajini. Smisel iskanja odgovornosti, tako politično kot pravno, za vojne zločine je v individualizaciji, to je v iskanju posameznikov, ki so odgovorni za določena dejanja, s tem se izognemo kolektivni odgovornosti, ki dejansko pomeni, da so vsi krivi in nihče ni kriv.
In nenazadnje je Rusijo kot državo podpornico terorizma do sedaj razglasilo zgolj 7 parlamentarnih parlamentov držav članic Evropske unije. Na tak način se enotnost Evropske unije krha, ne pa krepi, kar nam ni v interesu. Tudi Združene države Amerike, naše zaveznice v Natu, ki sicer imajo ustrezno pravno podlago v svojem sistemu, niso sprejele tovrstnega ukrepa in ga tudi ne načrtujejo.
In na koncu mislim, da ne bi bilo prav, da kaznujemo celoten ruski narod, ki je prav tako predmet zatiranja režima, še posebej civilna družba, opozicija in neodvisni mediji, o čemer je tudi govoril poslanec Breznik. Ukrepi naj prizadenejo režim, odgovornost za agresijo, hudodelstva in zločine v Ukrajine Ukrajini naj prevzemajo predsednik Putin in člani njegovega režima. Hvala lepa.
Hvala lepa. Morda želi besedo še državni sekretar, gospod Vovk? Hvala, v redu.
Potem pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora o predlogu akta. Želi v zvezi s tem kdo razpravljati? Vidim, da ni želje po razpravi. Sukičeva, v redu.
Lep pozdrav!
Jaz bom samo na kratko rekla, da seveda vsi obsojamo Rusko federacijo s tem njenim popolnoma ne izzvanim napadom in invazijo na drugo suvereno državo in to je vredno, res vredno popolnega obsojanja in je povsem nesprejemljivo. Ampak takih obsodb bi morali biti vsakič priča, ko gre za tovrstne agresije, kot je bila bombardiranje Iraka, Afganistana, kot so zločini proti človeštvu na Zahodnem bregu, v Gazi in podobno. Skratka, ne vidim kje bi bile tukaj razlike. To so enostavno akti agresije na druge suverene države, na druge narode in vsi ti bi po enakem vatlu morali biti vredni torej popolnega obsojanja.
Zdaj govoriti o terorizmu, vemo, da so definicije terorizma različne in tukaj je težko najti skupni imenovalec. Tukaj ne gre za terorizem Ruske federacije, gre za vojno, gre za vojno agresijo na drugo suvereno državo, to je klasična, tipična vojna agresija, četudi jo oni imenujejo neka specialna operacija, ker teorija o tem katere države oziroma državne institucije podpirajo ali izvajajo državni terorizem, se dejansko razlikujejo, mislim, v teoriji se razlikuje in tukaj ni nekega soglasja. Na primer, nekateri zahodni sistemi kot teroristične države označujejo, ne vem, imenovali so jo os zla, se spomnimo, še za časa Georga Busha, Iran Kubo, Irak Sadama Huseina, Libijo, Severno Korejo, Sudan, Sirijo. Potem drugi bodo pa recimo rekli, da označijo tudi recimo Združene države Amerike za teroristično državo zaradi raznih intervencij po svetu, tako da, to je zelo tanek led, ko govorimo o teh terminih. Skratka, po mojem mnenju ali pa po našem mnenju, torej ne gre tukaj za podpiranje nekih terorističnih organizacij s strani Ruske federacije, gre preprosto za njihovo vojaško vojno agresijo na drugo suvereno državo. In ne vem kakšno povezavo ima to sicer s podpiranjem terorizma. Ali podpirajo mogoče terorizem na splošno po svetu, da se izvaja? Mislim, da ne. Tako da, namesto, da Slovenija podpisuje neke take resolucije, ki ne služijo drugemu kot podžiganju nekih spet notranjih političnih bojev, jaz razumem to potezo SDS v tem, da če bo koalicija zavrnila to njihovo resolucijo, ki seveda ne temelji na nobeni uzanci, aktu ali na neki pravni podlagi, potem se nas bo seveda takoj označilo za proruske agente, rusofile in podobno. Mislim, to je popolnoma večno eno in isto preigravanje in stari preverjeni vzorci. Tako da, nekega političnega obnašanja v tem prostoru. Mislim, zlo, to je pravzaprav zloraba tega, kar se te žalostne tragedije, ki se dogaja v Ukrajini, za neke notranje politične boje. Skratka, treba je ločiti kaj je, pač neka država, ki podpira terorizem, ali pa država, ki izvaja, ne vem, agresijo na drugo državo v imenu ne vem česa, bomo rekli, širjenja, ne vem, svojih geopolitičnih strateških interesov, širjenja svojega imperija, kakorkoli, pač nek imperialistični pristop ali kakorkoli. Ampak kot rečeno, to so vendarle razlike. Saj ne gre za podpiranje nekih terorističnih grupacij, ki jih pošiljajo po celem svetu okrog in ki izvajajo teroristične akcije.
Jaz se zavedam, da kot majhna, da je Slovenija majhna država, morali bi biti pa dovolj agilni v mednarodni skupnosti in si prizadevati predvsem za rešitve, ki bi vodile k miru. Se pravi, pomoč Ukrajini pri samoobrambi je… Tukaj je treba enostavno pomagati humanitarno in narediti vse, da čim prej se ta agresija prekine, ta vojna tam prekine, da sprte strani oziroma strani, ki so zdajle v tem spopadu, sedejo za pogajalsko mizo, da sedejo za pogajalsko mizo tudi ostali veliki igralci na svetovnem prizorišču, ki so še kako pomembni akterji posredno v tej vojni.
Tako da, meni oziroma nam v Levici se ne zdi, da je ta resolucija kot taka na mestu. To je enostavno poenostavljanje in banaliziranje tega kar se tam dogaja in predvsem namenjeno notranje političnim obračunavanjem.
Hvala lepa.
Hvala za besedo.
Torej, tudi jaz bi mogoče nekako takole rekel. Glede na to, kaj smo že do sedaj slišali, najprej v obrazložitvi, potem pa v mnenju, ki ga je predstavil gospod državni sekretar, pa tudi s strani pravne službe, nekako imam občutek, da smo, kar je že tudi gospa Sukičeva omenila, nekako priča izkoriščanju neke zunanje politične situacije v neke notranjepolitične namene, ki so pravzaprav res malo nenavadni, glede na to, da se niti akt, ki se predlaga tukaj odboru v obravnavo, niti prav ne imenuje. Se pravi, nekako potem res pridemo do tega, da imamo neko copy pace besedilo, o katerem pa pravzaprav realno kaj se o tem da povedati oziroma o stališčih Slovenije in o delu, ki ga je do sedaj Slovenija na tem področju naredila in pa seveda tudi Vlada, je bilo pa lepo opisano s strani državnega sekretarja, pa ne bi potem nekih teh dejstev pa številk ponavljal.
Se pravi, nekako sem mnenja, da je to nepravilna pot, da ena politična stranka na tak način, ki je res me zelo presenetilo tudi, da niti pravno zadeve niso niti pripravljene tako daleč, skratka, da se to na tak način predlaga. Mislim, da tudi stališče Poslanske skupine Gibanje Svoboda je negativno do tega.
Toliko mogoče za enkrat, pa sem še potem kasneje vključil v razpravo, če bo treba.
Hvala.