Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav ministrici in ostalim vabljenim gostom!

Mislim, da je tema zelo aktualna, pa najboljše, da kar začnemo.

Razlogi za sklic same seje, kljub vsem tem, bi rekel, raznim govoricam, podatkih v medijih in vsem tem ostalim zadevam, mislim da sta dva ključna razloga. Eden je predvsem odmik od časovnice, ki je opredeljena v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, in pa nenazadnje, mi smo za to tretjo razvojno os že v okviru parlamenta podali poroštva države za izgradnjo. Se pravi, mislim, da imajo tudi ljudje, ki bodo konec koncev, če pride kaj do neke problematike, morali to poroštvo oziroma posledice tega poroštva nositi.

Zdaj, če samo malo za zgodovino te tretje razvojne osi se govori že zelo, zelo dolgo, konkretnega malo, narejenega pa res zelo malo. Prvič se tretja razvojna os oziroma kot taka omenja leta 1974, se pravi naslednje leto bomo imeli 50. letnico, ko se ta, bi rekel, razvojna os obravnava oziroma je določena kot neki medregijski koridor. Nadalje bomo imeli naslednje leto, bi rekel, nekje 20. letnico, ko je bila ta tretja razvojna os opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004. In nenazadnje smo leta 2021 sprejeli resolucijo te tretje razvojne osi, v kateri je opredeljena časovnica za izgradnjo po posameznih odsekih. Zelo dobro je da govorimo o razvoju. Namreč, vseskozi se podarja ta tretja razvojna os bo nekaj generator razvoja teh regij oziroma občin ob tej razvojni osi. Če smo mi v neki resoluciji opredelili časovnico, je ta časovnica tudi ključna za posamezne subjekte, se pravi občine, ki pripravljajo neke OPN-je oziroma se pogovarjati z gospodarstvom o morebitnih industrijskih conah. Kajti vemo, da brez dobrega in uspešnega gospodarstva ne bo niti dobre socialne države niti kaj drugega. Konec koncev tudi nekdo mora poskrbeti, da se proračun polni z denarjem. In saj pravim, zelo dobro, da govorimo o nekih razvojnih poteh v nekem razvoju, ni pa dobro, da govorimo o tem razvoju, da tudi zamuja. In mislim, da je to tudi dejstvo, da je bil ta sklic nujen.

Če gremo na neka, bom ponazoril, dejstva glede striženja samih podatkov. Prvo takšno dejstvo, septembra, 26. septembra je bilo s strani naše poslanske kolegice gospe Alenke Helbl podano ustno poslansko vprašanje tedanjemu ministru Bojanu Kumru glede problematike tretje razvojne osi oziroma če so kakšni odmiki časovnice. Bom citiral kaj je gospod minister te dani rekel: »Če sem rekel, da sledi vsem tem terminskim planom, potem je to dobra novica, da se stvar odvija skladno s terminskim planom.« In na koncu še dodal: »Nikakor ne bom pustil, da bo ta projekt karkoli iz tega naslova kasnil.« To je bila izjava gospoda tedanjega ministra Bojana Kumra 26. septembra leta 2022. Potem pridemo do zaslišanja kandidatke, danes pa ministrice gospe Alenke Bratušek 12. 1. 2023, se pravi letošnjega leta. Gospa ministrica oziroma kandidatka je lepo opredelila mogoče tisto, ko se tudi v stroki pojavlja vprašanje, zakaj je ta odsek Velenje-Velenje-Slovenj Gradec razdeljen na osem sklopov. Ker če gledamo dva stališča, da moraš imeti osem postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja, potem tudi osem upravnih postopkov, ampak gospa je pojasnila, da je bila ta odločitev sprejeta leta 2019 iz razloga, da se ne čaka na posamezne odseke oziroma da so tisti odsek, ko je bil možen, da se pač to še v gradi, da se je pač to, neka stvar lahko hitreje odvijala, kar načeloma je bilo v redu. Zdaj bomo pa videli, kaj bo potem naprej. Potem je tudi gospa ministrica omenila naslednje, da se je sestala na prvem sestanku, ki smo ga imeli z Darsom, to navajam iz seje, to je v magnetogramu iz zaslišanja, pa bom kar citiral ga, dejansko: »Za razdelitev sklopom sem povedala, en zaključek gradnje po resoluciji, ki je bila sprejeta v Državnem zboru, se predvideva oziroma se predvideva, je določen za leto 2026. To poudarim zato, ker sem na prvem sestanku, ki smo ga imeli z Darsom in župani na Ministrstvu za infrastrukturo ugotovila, da ima Dars,« poslušajte »idejo ali pa v tem dvoletnem obdobju pri dela dve leti zamud, da se dela končajo šele leta 2028.« To govorimo v tem kraku Velenje-Slovenj Gradec. Kar se tiče časovnice Velenje oziroma Šentrupert-Velenje je gospa ministrica na hiringu povedala, da ta ostaja nespremenjena, se pravi, da ni odmika od časovnice glede na tisto časovnico, ki je predelana v sami resoluciji. Ministrica je potem še tudi omenila, da bo ona kot ministrica vztrajala do te zamude, ki so se predelale, da se skrajša na minimum, ampak odgovornosti za zamude, ki so bile predelane v zadnjih treh letih, pa kot ministrica ne more nase prevzeti. To je bilo njeno stališče in tudi ni tu kaj oporekati. Pojavlja se pa eno vprašanje, kdo je napisal te podatke gospodu Kumru, ko je odgovoril naši poslanki 26. septembra, ali pa se je res v teh treh mesecih nekaj čudežnega zgodilo, pa v čudeže bolj malo verjamem.

Potem gremo pa še tretja razvojna os del jug. TU je ministrica rekla, da se čaka na gradbeno dovoljenje, ni pa še pravnomočno. dejstvo pa je, da je bilo oktobra 2021 se tisti del odseka na jugu pridobljeno gradbeno dovoljenje, ampak ni postalo pravnomočno, saj ga je sodišče julija 2022 odpravilo, pa potem se je vloga vrnila zopet na takratno Ministrstvo za okolje in prostor v ponovni postopek, Dars pa je dopolnjeno vlogo za gradbeno dovoljenje na to dal septembra 2022. Pristojno ministrstvo še vedno ni izdalo novega gradbenega dovoljenja za gradnjo prve in druge etape tretje razvojne osi / nerazumljivo/ govorimo na jugo. Zdaj, kaj se na jugu dogaja ne vem, mislim, da je neki problem z nekim ekološkim društvom oziroma nekimi zahtevami okoljskimi, tako da tu je kar nekaj spornih zadev, jaz sem pač / nerazumljivo/ niso zanimive, pa za fajn, da danes vidimo kakšne odgovore.

Potem je pa še tretji tak dogodek, to je pa sestanek gospe ministrice z župani in pa skupaj z upravo Darsa. Ta sestanek se je zgodil 21. februarja letošnjega leta, saj pravim, ta sestanek je potekal v smislu za hitrejšo gradnjo severnega dela trase tretje razvojne osi. Pa če povzamemo rezultat tega sestanka, kolikor je bilo to možno iz medijev pa to pridobiti, je bilo, da se gradnja severnega dela tretje razvojne osi zamika, natančna časovnica pa bo predvidoma znana aprila. Potem je bilo nekje dano, da je predsednik uprave Darsa, gospod Hajdinjak povedal, da so na Darsu več časa opozorili na dolgotrajne postopke pri umeščanju v prostor, pa pridobiva različnih okoljevarstvenih dovoljenj in gradbenih dovoljenj. In pa nek izključni, bi rekel, rezime, da je gospa ministrica predlagala, da se vzpostavi stalna koordinacija treh ministrstev, ki so pristojni za izvedbo projekta tretje razvojne osi. Zdaj iz tega se mogoče malo vidi, da tako nekaj rezime oziroma mogoče, bom se malo med klic naredil na razširitev Vlade.

Zdaj, dva ministra je že težko skupaj uskladiti, kaj šele tri, pa so to zaposleni, mogoče bo res boljše zdaj, ko ste šli v spremembo, razširitev Vlade oziroma rekonstrukcijo Vlade oziroma novo oblikovanje, da bi dali energetiko pa gospodarstvu, ker vemo, da največ problemov ima z energetiko ravno gospodarstvo, ker gospodarstvu je treba priskrbeti za neko primerno ceno električne energije, ostala dva ministrstva bi pa skupaj združili in ne rabimo potem imeti nekih skupin, ki se bodo usklajevala vsa tri ministrstva med sabo, če bi tam en minister sedel, mislim, da bi bila ta akcija hitreje lahko izvedena, ker na koncu koncev čas je denar. In zdaj na podlagi vseh teh zadev in pač predvsem prvih dveh razlogov, ker ki sem omenil za sklic, se pravi odmik od časovnice, pa navsezadnje poroštva države za najem kreditov Darsa, smo predlagali v naši poslanski skupini sklep, pa ga bom zdaj prebral. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za infrastrukturo, da mu v roku enega tedna posreduje časovnico izgradnje tretje razvojne osi skladno z roki opredeljenimi v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 in odboru poroča o realizaciji projekta vsake tri mesece.

Toliko zaenkrat, pa se bom še potem oglasil. Hvala.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Poslanke in poslanci!

Hvala za priložnost, da lahko tudi tukaj v Državnem zboru povemo in pokažemo kaj je do sedaj bilo narejeni narejeno na projektu tretja razvojna os. I takoj na začetku se nikakor ne morem strinjati s predlagateljem, da na tem projektu ni bilo narejeno nič, daleč od tega, lahko povem, da je tretja razvojna os absolutno prioriteta te Vlade, absolutno prioriteta te Vlade, tako obravnavamo ta projekt in tako se s tem projektom ukvarjamo. 3. novembra lanskega leta smo imeli prvi skupen sestanek z občinami in Darsom. Se pravi, to je bilo po 26. septembru, 3. november. In na tem sestanku je s strani Darsa prisotni član uprave, gospod Rigler, jaz mislim, da ga predlagatelji dobro poznate, povedal dve stvari, ki sta na nek način tako župane kot nas malo presenetili. In to, da je popolnoma brezkompromisno in brez problema povedal, da se ta projekt po njihovi oceni zamika za dve leti oziroma do konca leta 2028 in da za odsek Otiški vrh-Ravne na Koroškem še enkrat proučujejo odločitev, ki jo je vlada že sprejela. To je, da tam ne bi bila štiripasovnica, ampak samo dvopasovna cesta - gospod Rigler, to so besede gospoda Riglerja. Seveda se mi nikakor s tem kar tako nismo mogli strinjati, ne mi ne župani, ki so pokazali, bom rekla, veliko mero nezadovoljstva, enako mi. In smo se na tem sestanku dogovorili, da bomo naredili zelo natančen pregled in zelo natančno časovnico, kako se ta projekt izvaja. In rezultat vam bom danes pokazala oziroma ga predstavila. In ja, tudi to smo se odločili, da bomo imenovali medresorsko delovno skupino, ki bo na mesečni ravni spremljala, če se stvari kakorkoli kjerkoli zapletajo. Ta sklep je pripravljen, bo podpisan in potem začnemo mesečno spremljati kaj se v posameznih fazah dogaja. Jaz bom najbolj vesela, če ta medresorska delovna skupina praktično ne bo imela dela, ker to pomeni, da vse teče tako kot je treba. In ta delovna skupina bo sestavljena na najvišji politični ravni, se pravi, vodil jo bo naš državni sekretar, tudi dva druga državna sekretarja bosta noter in direktorji direktoratov. Po potrebi, če bi se pokazalo, da potrebujemo še kakšno drugo ministrstvo zraven, jih bomo pa po potrebi tudi vključili.

Tako da, kot sem rekla, bomo zdaj pogledali v kateri fazi je posamezen odsek oziroma posamezen sklop. Kot veste je tretja razvojna os sever, ki poteka od Šentruperta do Prevalj, razdeljena na štiri odseke, Šentrupert-Velenje, Velenje jug, Velenje jug, Slovenj Gradec, Slovenj Gradec jug, Dravograd in Otiški Vrh do priključka Prevalj. Za prva dva odseka imamo sprejete tudi že uredbe o državnem prostorskem načrtu, tako da tudi ta, bom rekla, prostorski del je za prvi in drugi odsek že sprejet.

In če zdaj najprej pogledamo odsek Šentrupert-Velenje. V resoluciji, ki jo je sprejela prejšnja koalicija, mislim, da maja leta 2021, je bilo določeno, da bo priprava vsega potrebnega, dokumentacije in vsega ostalega potekala od leta 2017 do leta 2024, seveda ni bilo bolj podrobno razdelano, ampak samo zapisano, da bo priprava potekala, kot sem rekla, od leta 2017 do 2024, izvedba pa od leta 2022 do leta 2027. Ampak zdaj pozor, spoštovane kolegice in kolegi, vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila izdana, je bila vložena 22. aprila 2022. Se pravi že globoko v letu, ko bi se po vaši časovnici stvari že morale izvajati. Se pravi, bi morala biti gradbena dela že v teku. Takrat je bilo še pod vašo Vlado, vašo koalicijo, je bil narejen korak in je bila vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. In to je odsek, ki v bistvu najbolj v tem trenutku, po oceni Darsa, podaljšuje izvedbo oziroma podaljšuje časovnico. Zato, spoštovane kolegice in kolegi, vam vsakič znova povem, da zamud ki so bile pridelane v preteklosti, ne moremo in ne bomo vzeli na svoja ramena.

Zdaj vam pa lahko še povem, da na tem odseku bo oziroma že poteka od julija 2019 do julija 2023, pridobivanje zemljišč in pravic na njih, kot sem že rekla. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena 22. aprila 2022. Ker gre za postopek po tako imenovanem novem integralnem postopku, predvidevamo da bi lahko to trajalo oziroma pridobivanje gradbenih dovoljenj do junija 2024, in da bi lahko bila ta gradbena dovoljenja pravnomočna avgusta 2024. Sledi faza za izbiro izvajalca del, in kot sem rekla že prej, gradnja bi se po oceni Darsa lahko izvajala v obdobju marec 2024 do decembra 2028. Še enkrat poudarjam, leta 2022 tukaj ni bilo niti »L« od lopate, ki bi morala biti za to, da bi se stvar lahko končala po planu kot je bilo predvideno, to je v letu 2027.

Če gremo naprej. To, kar je bilo tudi povedano, Velenje, Slovenj Gradec, odsek Velenje-Slovenj Gradec je razdeljen na 8 sklopov in tudi v tem delu je narejenih že kar nekaj stvari.

Se pravi, če začnemo s sklopom A, to je Velenje. Pridobivanje zemljišč in pravic na njih poteka od maja 2018 do predvidevanjih Darsa, decembra 2023. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja se predvideva, da bo vložena v juniju 2023 in potem pridobivanje gradbenega dovoljenja od junija 2023 do maja 2024 in v juliju 2024 si želimo, da bi bilo gradbeno dovoljenje pravnomočno. Gradnja na tem odseku naj bi pa potekala od januarja 2025 do februarja 2028.

Naslednji sklop je oziroma sta dva. Je sklop B in sklop H - Škalsko jezero in Konovo. Tukaj je že podpisana pogodba za izvedbo, dela pa naj bi potekala od marca 2023 do avgusta 2025.

Naslednji sklop, to je sklop C – Škale. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena februarja 2022. Predvidevamo, da bi do avgusta letos lahko postala pravnomočna. Potem je seveda, bi izvedba del lahko po predvidevanjih Darsa, potekala od marca 2024 do aprila 2027. To, kar je na mojih »slajdih« označeno z rdečo, je zamik. Trenutno predviden zamik glede na časovnico, ki je bila sprejeta v resoluciji, zato posebej izpostavljam.

Sklop D - Gaberke je končan, zato se tukaj ne bi posebej ustavljala.

Potem sledi sklop E – Velunja. Če se dotaknem mogoče samo zadnje vrstice, tu naj bi gradnja potekala od marca 2024 do junija 2028 in tudi tu je v bistvu, bom rekla, presežen predvideni rok, ki ste ga predvidevali v prej omenjeni resoluciji.

Potem je sklop F, Jenina, kjer je bila pogodba podpisana 21. 7. 2021 in mislim, da kmalu za tem zasajena tudi prva lopata. Ocene Darsa so, da bi gradnja na tem odseku tekla od avgusta 2021 do junija 2024, s tem da tam v opombi - verjetno se ne vidi dobro -, nam je Dars povedal, da je najava izvajalca, da predvideva desetmesečno zamudo, kar še ni potrjeno s strani Darsa in seveda se na nek način tudi mi na Ministrstvu za infrastrukturo ne strinjamo, da pride kar tako do desetmesečnega zamika.

Potem je sklop G, Podgorje, kjer tudi vidite zapisano zelo natančno, kako bi naj stvari potekale. Decembra 2022 je bila vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Želimo si, da bi do oktobra 2023 gradbeno dovoljenje bilo izdano, do konca leta pravnomočno in potem bi gradnja potekala od maja 2024 do aprila 2027.

Vse to, kar ste zdaj videli, so ocene Darsa. Ker se je nam zdelo, da mogoče gradnja po posameznih sklopih traja predolgo obdobje, smo se z Darsom dogovorili, da bodo še enkrat preverili, ali se ta časovnica da skrajšati. Zato naš dogovor / oglašanje v dvorani/ Ja, izključno, saj je Dars naročnik, ja, je Dars naročnik, Dars pozna postopke. Mi lahko tu noter vse to skrajšamo za leto ali dve, ampak na koncu bomo pri tem, pri čemer smo danes, kajne, na pamet pripravljeni časovnici, ki se je ne da držati. Ampak hočem to povedati, da smo se dogovorili z Darsom, da še enkrat preverijo predvsem to zadnjo fazo gradnje, ali vidijo, kje je možnost skrajšanja, da stvari še dodatno optimiziramo in časovnico skrajšamo na minimum. Naša zahteva pa je, da ko bomo aprila, tak je naš dogovor, da bi do srede aprila javnost seznanili z novo časovnico, da bi ta časovnica bila realna in bi za njo seveda lahko vsi skupaj tudi potem stali in spremljali. Tule vidite, da smo resnično šli, bom skoraj rekla, po posameznih mesecih, do kdaj je določene stvari treba narediti. Seveda, v samih postopkih lahko pride tudi do kakšne nepredvidene stvari. Ključno, na kar se mi zdi opozoriti, so pritožbe na gradbena dovoljenja, ker tukaj pa mi, pravzaprav nobeno od ministrstev, ki danes sedimo z vami, nimamo vpliva na te postopke. In nekaj takšnega se nam dogaja na jugu, tako da projekt tretja razvojna os je absolutno preveč pomemben projekt, da bi ga, bom rekla, res kdorkoli izkoriščal za kakršnokoli nabiranje političnih točk. Jaz mislim, da tukaj moramo delati z roko v roki. Mi smo vas pripravljeni večkrat na odboru obveščati, kako stvari tečejo, ampak še enkrat, zamud, ki so nastale, pa ne moremo in ne bomo vzeli na svoj hrbet. In največja zamuda, sem vam prej pokazala, je nastala na prvem odseku severnega dela, to je Velenje, Šentrupert, kjer ste predvidevali, da boste leta 2022 že gradili, pa je 22. aprila bilo vloženo šele gradbeno dovoljenje za tisti del. Kot sem povedala, na južnem delu, na žalost, se stvari zaradi pritožb zamikajo, ampak nova zahteva za gradbeno dovoljenje, mislim, da je bila vložena 9. novembra 2022. Tako da to si pa res mi tudi mi želimo, ker je pravzaprav vse pripravljeno, da bi se stvari lahko začele odvijati, da se odvijejo čim prej.

Tako jaz mislim, da smo v tej fazi naredili največ, kar smo lahko naredili, da smo prišli do realne slike. Kot sem že povedala, imamo nalogo in do sredine aprila bomo javnosti predstavili časovnico, za katero bomo stali vsi, ki sodelujemo v tem projektu. Jaz si želim, da bodo roki nekoliko krajši, kot so zdaj tukaj zapisani, ne bom pa na pamet obljubljala, da kakršnegakoli roka, ker sami vidite, da nerealno postavljene časovnice v bistvu pri ljudeh potem zbujajo slabo voljo. Jaz razumem, da so ljudje nezadovoljni, jaz razumem, da župani niso zadovoljni s tem, da se ta časovnica nekoliko daljša, nikakor pa ne pristajam na to, da na tretji razvojni osi ni bilo v preteklosti narejeno nič, kot je bilo mogoče v uvodu povedano, in dajem vam besedo, da je to res eden od dveh najbolj prioritetnih projektov na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga praktično tedensko spremljamo. In verjamem, da bomo skupaj čim prej uspešno prišli tudi do cilja.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, ministrica, spoštovani župan, gospe in gospodje, lep pozdrav še s strani Darsa! Se zahvaljujem za povabilo in sem vesel te priložnosti, da lahko še danes na tem mestu pojasnim postopke izgradnje tretje razvojne osi, od umeščanja v prostor, pridobivanja številnih dovoljenj do same gradnje, s poudarkom na časovni komponenti. Poskušal bom biti čim bolj razumljiv in podroben, pa še vedno ne predolg.

V uvodu želim nedvoumno poudariti, da se projekt tretje razvojne osi ne ustavlja. Prebivalci Savinjske in Koroške regije dobivajo nujno potrebno hitro cesto, gradnja poteka in se bo v letošnjem letu še intenzivirala. To je dejstvo in tega ne more nihče spremeniti, za Dars ostaja ta projekt poleg druge cevi predora Karavank absolutna prioriteta. Prav tako pa moram biti fer, od Vlade ali pristojnega ministrstva nismo prejeli nikakršnih predlogov ali celo zahtev, naj se gradnja upočasni ali kar ustavi, kar lahko beremo na tako ali drugače motiviranih socialnih omrežjih in forumih. Nasprotno, na Darsu razumemo, da je tudi za to Vlado, po besedah ministrice Bratuškove, projekt tretje razvojne osi prioriteta, zato smo glede tega s pristojnim ministrstvom skoraj na dnevni zvezi. Časovnica izgradnje je, roko na srce, zaradi objektivnih okoliščin glede na junij 2021, ko je bila sprejeta Resolucija o spremembah in dopolnitvah Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 oziroma glede na september 2020, ko smo tudi na Darsu sodelovali pri njeni pripravi, nekoliko spremenjena. Pri pripravi predloga in časovnice za resolucijo je bilo namreč upoštevano takratno aktualno stanje ter takrat znana izhodišča glede na takrat veljavne predpise in strokovne podlage iz uredb o DPN. Ker pa vsa tveganja, ki so sicer sestavni del vsakega projekta, ne samo tega, takrat niso bila poznana, jih v predlagani časovnici tudi nismo mogli upoštevati, smo pa na njih opozorili v opombah k predlagani časovnici; niso namreč samo Darsovi projekti tisti, ki se srečujejo s tveganji, z njimi se srečujejo pravzaprav vsi projekti. In največje zamude nastajajo v fazi priprave na gradnjo, govorimo o pridobivanju raznoraznih dovoljenj, na katere pa ima Dars kot investitor zgolj minimalen vpliv in tako tudi ni in ne more biti krivec kar za vse zamude. Je pa pogosto žal talec teh zamud. Vseskozi namreč opozarjamo na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, na pridobivanje različnih okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, vse do pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kar izvajajo oziroma te postopke vodijo druge državne institucije. Dars je v teh postopkih samo investitor, ki zagotavlja ustrezno dokumentacijo, ti roki so včasih tudi onkraj razumnih rokov in jih je z našega vidika nemogoče pojasniti in zelo težko tudi razumeti. To pa so okoliščine, na katere Dars nima neposrednega vpliva, posledice pa se lahko merijo v zamudah v mesecih ali letih, zato velike upe polagamo na Ministrstvo za infrastrukturo v smislu koordinacije posameznih resorjev na tem področju, da se bodo zadeve lahko hitreje premikale. In v tej luči sem vesel, da je ministrstvo prisluhnilo našim opozorilom in stopilo nasproti z obljubo, da bo pri vplivanju na deležnike, ki vodijo različne postopke, ki so pogoj za začetek gradnje, v sodelovanju z drugima dvema pristojnima ministrstvoma odigralo aktivno vlogo. Dars pa se je na drugi strani zavezal, da bo pri pogodbenih partnerjih zahteval dosledno izpolnjevanje pogodbenih rokov, v nasprotnem primeru pa, kadar ne bo šlo za res opravičljive razloge, uveljavlja penale. Namreč, ko Dars enkrat pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje za določen odsek ali sklop, se gradnja tudi prične, in doslej večjih zamud, v kolikor ni nekih nepredvidenih dogodkov iz razlogov, tudi ni, pa še te, če jih pridelamo v teku izvajanja projekta v večini saniramo in na koncu ne vplivajo bistveno na zaključek posameznega projekta. Verjetno bo v nadaljevanju kar nekaj vprašanj o teh nepredvidenih dogodkih. Ko govorimo o nepredvidenih dogodkih ali drugih razlogih, zaradi katerih prihaja do odstopanj rokov glede na roke v veljavni resoluciji, so med drugim ti tudi naslednji. Prvič, prišlo je do spremembe ali recimo temu optimizacije tehnologije gradnje predorov na podlagi opravljenih geološko geomehanskih raziskav, ta je sedaj optimalnejša, lahko bi rekli, da tudi hitrejša, vključuje miniranje, je pa seveda zahtevala izdelavo dodatne projektne dokumentacije, strokovnih podlag in spremembo poročila o vplivih na okolje; seveda to terja dodaten čas. Nato govorimo o ugotovitvah geološko geomehanskih raziskav, katerih rezultati terjajo spremenjene projektne rešitve; tudi v tem primeru pomeni to dodaten čas pri nadaljnjih postopkih. Na določenih področjih je oteženo izvajanje geološko geomehanskih raziskav, ki v delu zaradi nesoglašanja lastnikov zemljišč niso mogla biti pravočasno izvedena, zaradi česar se je delno zamaknila faza izdelave PZI dokumentacije, kar ponovno potegne za sabo tudi vse nadaljnje korake. Usklajevanje projektnih rešitev z mnenjedajalci, v primeru sklopa Velunija je prišlo do sprememb kart poplavne in erozijske ogroženosti, kar je zahtevalo novelacijo hidrološko hidravlične študije in nato preveritev projektnih rešitev z upoštevanjem novih podatkov. DPN recimo ustrezno ni opredelil transportne poti na sklopu Velunja, zato je bilo potrebno pristopiti k preučitvi poteka transportne poti, pristopiti k preučitvi tehnologije gradnje in k dodatnim odkupom izven meje državnega prostorskega načrta. Soočamo se z zahtevnim in dolgotrajnim odkupom zemljišč, kjer nekateri lastniki nasprotujejo izvedbi projekta hitre ceste, posledično to pomeni, da je treba uvesti postopek razlastitve, ki na prvi stopnji poteka na upravnih enotah, na drugi stopnji pa odloča ministrstvo, pristojno za prostor. Na odseku Šentrupert-Velenje, kar je bilo že prej omenjeno že na samem začetku, govorimo za obdobje junij 2018 – junij 2019 zaradi pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti sprejete uredbe v DPN prišlo do kar enoletnega zamika vseh aktivnosti glede na aktivnosti na drugem odseku tretje razvojne osi. Na odseku Novo mesto vzhod Osredek se časovnica gradnje podaljša za 48 mesecev, seveda vprašanje zakaj. Ker se je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja predvidela izvedba del pod stalnim obratovanjem avtocestnega priključka Novo mesto-vzhod, prvotno je bilo namreč predvideno, da bo v času gradnje ta zaprt, kar na to tudi ni bilo sprejemljivo za lokalno skupnost. posledično je zato potrebnih več del z vmesnim prestavljanjem obvoznih cest preko samega gradbišča, kar podaljša čas za gradnjo.

Kar pa se mi zdi pomembno poudariti, izjemno je problematično dolgotrajno pridobivanje mnenj nekaterih mnenjedajalcev v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Pri tem gre velikokrat za neupoštevanje rokov za izdajo projektnih pogojev ali celo njihovo neodzivnost, na primer na eno od ministrstev smo vlogo za izdajo projektnih pogojev poslali 12. 7. 2022, odgovora še do danes, po 8-ih mesecih nimamo. Vlogo na eno izmed občin na prvem odseku tretje razvojne osi sever smo poslali 30. 8. 2019, projektne pogoje smo prejeli šele čez slabih 8 mesecev. Na Direkcijo za vode smo v vlogo poslali 19. maja 2021, zahtevo za dopolnitev vloge pa so nam poslali šele po, pozor, 14-ih mesecih, 14 mesecev smo čakali, da smo, da so mapo odprli in nam poslali poziv za dopolnitev vloge. Na isto direkcijo smo vlogo poslali9. 8. 2022, poziv za dopolnitev vloge dobimo šele po skoraj 4-ih mesecih ali pa vlogo vložimo maja 2021, mnenje pa prejmemo po 8-ih mesecih in pol. Vlogo za integralno gradbeno dovoljenje na odseku Šentrupert- Velenje smo vložili aprila 2022, prvi poziv za dopolnitev pa smo prejeli šele po 8-ih mesecih.

Odzivnost nekaterih organov oziroma institucij je, kar se Darsa tiče, zaskrbljujoča in popolnoma nesprejemljiva. Posledično pa se seveda soočamo z zamudami, gradnja pa se odmika, pa vendar moram biti optimističen, se vseeno premika. Na 31 in pol kilometra dolgem severnem delu tretje razvojne osi smo tako že dokončali sklop Gaberke, pridobili smo uporabno dovoljenje, v izgradnji je sklop Jenina, kjer pričakujemo, tukaj bom dopolnil ministrico, dokončanje gradbenih del v tem letu, sklenjena je že pogodba z izbranim izvajalcem za sklop Konovo in Škalsko jezero in to pomeni, da bo po predložitvi garancije za dobro izvedbo del izvajalec še v tem mesecu uvedeno delo, tako pa bodo dela oddana, stroji pa bodo brneli kar na polovici od skupno osmih sklopov hitre ceste na Koroško, govorim za odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem, pri čemer so, kot že rečeno, dela na sklopu Gaberke zaključena. Poleg tega imamo pridobljeno že delno gradbeno dovoljenje za sklop Podgorje, vložili pa smo že tudi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za sklope Velunja decembra 2021, Škale februarja 2022, Šentrupert-Velenje poteka postopek pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja, vlogo smo dali 22. aprila lansko leto in pa drugi del gradbenega dovoljenja za Podgorje, vloga je bila vložena 22, decembra lani. Posebnost je sklop A Velenje. Zaradi ugotovitev geomehanskih raziskav je prišlo na tem sklopu do spremembe projektnih rešitev glede na veljavni DPN, zato je bila v novembru lani na takratno ministrstvo za okolje in prostor prijavljena sprememba posega v okolje glede na veljavno okoljevarstveno soglasje za odsek dve. Glede na to, da v treh mesecih ni bilo odziva na prijavo spremembe posega v okolje, smo v februarju 2023 na podlagi prvega odstavka 9. člena, tako imenovanega PKP zakona zaprosili ministrstvo za naravne vire in prostor za prednostno obravnavo vloge. Izdelavo dokumentacije na sklopu Velenje, bo namreč mogoče zaključiti šele po obravnavi vloge na ministrstvu za naravne vire in prostor ter pridobitvi mnenj. Na sklopih Slovenj Gradec-Dravograd in Otiški Vrh-Prevalje, pa trenutno poteka postopek umeščanja v prostor, ki ga vodi pristojno ministrstvo z vsemi potrebnimi spremljevalnimi in s tem povezanimi aktivnostmi. Ker postopka ne vodi Dars, to podrobneje težko komentiram, lahko pa povem, da smo morali naše rešitve uskladiti s protipoplavnimi rešitvami Direkcije Republike Slovenije za vode, zaradi česar smo projektiranje lahko nadaljevali šele po pridobitvi projektnih rešitev protipoplavnih ukrepov.

Opozarjam pa na naslednje dejstvo. Negativno smo bili presenečeni in gre za čisto svežo zadevo, ko smo v preteklem tednu s strani Direkcije za vode dobili recenzijsko poročilo hidrološko-hidravlične študije, v katerem ta zahteva, da Dars poleg svoje investicije rešuje še poplavno varnost na širšem območju hitre ceste. To bi po našem mnenju zahtevalo razširitev državnega prostorskega načrta in s tem bistveno upočasnilo nadaljevanje postopka sprejemanja DPN na odseku Slovenj Gradec-Dravograd. Če se to res zgodi, lahko govorimo tudi v letih zamika. Nesprejemljivo je, da se na ramena Dars obeša vse probleme s poplavno varnostjo, ki jih druge inštitucije doslej niso uspele ali zmogle rešiti.

S strani civilne iniciative hočemo cesto, je bil izrečen očitek, da ni bilo zgrajenega še niti metra ceste. To teoretično drži, praktično pa ne. Projekt gradnje tretje razvojne osi ni zgolj gradnja, temveč obsega širok spekter aktivnosti, ki morajo biti izvedene pred samo gradnjo. Govorimo o mozaiku načrtovanja, raziskav, študij, okolju ustrezne umestitve v prostor, dogovora s številnimi deležniki, odkupe zemljišč, pridobivanje dovoljenj in šele nato pride gradnja. Če poenostavim in primerjam z gradnjo hiše, najprej postavimo temelje, nato ploščo, zidove in nato sledi streha, in popolnoma neprimerno je o betoniranju plošče govoriti, da na hiši ni še niti enega strešnika. Seveda ga ni, saj ga ne more biti, ni pogojev za to, to pride na koncu. In tudi na trasi severnega dela tretje razvojne osi je pred položitvijo samega asfalta potrebno najprej zgraditi 6 predorov, 26 viaduktov, 3 galerije, 8 mostov, številne deviacije, podvoze, nadvoze, pokrite vkope. In nekaj od tega je že zgrajeno, nekaj se gradi, nekaj pa še pričenjamo v letošnjem letu in šele potem na koncu pride asfalt in to je v bistvu še najmanj zahteven del.

Poleg Korošcev pa si hitro cesto zaslužijo tudi Dolenjci in Belokranjci in težko je poslušati rojake, prebivalce Bele krajine, ko ti upravičeno potrdijo ali potarnajo, da prej pridejo z avtomobilom v glavno mesto sosednje Hrvaške kot pa v glavno mesto države v kateri živijo. Dobrih 48 kilometrov dolg južni del je razdeljen na dva odseka, kot je bilo že povedano. Na Dars smo že oktobra 2021 pridobili gradbeno dovoljenje za prvo in drugo etapo prvega odseka Novo mesto-Osredek, vendar pravnomočnosti nismo dočakali. Vložene so bile štiri tožbe na Upravno sodišče, ki je julija 2022 s sodbo odpravilo gradbeno dovoljenje in vrnilo takratnemu MOP zadevo v ponovno odločanje. Dopolnitev zahteve smo na MOP dali septembra 2022 in ponovno izdajo gradbenega dovoljenja pričakujemo do začetka letošnjega poletja. Potem pa so seveda do njegove pravnomočnosti ponovno možne tožbe stranskih udeležencev, zaradi katerih bi bilo potrebno ponovno čakati na odločitev Upravnega sodišča in tako se celotna zgodba lahko še enkrat ponovi, čas pa teče.

Za tretjo in četrto etapo prvega odseka Osredek-Maline, smo pretekli mesec vložili zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, kar pomeni da sta DGD in PVO že izdelana. V izdelavi še dokumentacija za izvedbo del, ki pa jo kot investitor lahko in zaključimo šele po izdaji gradbenega dovoljenja. Izvajajo se odkupi zemljišč. Trenutno pridobljenih 36 % vseh zemljišč, odkupljeni so vsi objekti predvideni za rušenje, izvaja se tudi predhodne arheološke raziskave. Pri tem pa je pomembno tudi poudariti, da je Dars odgovornost za gradnjo drugega odseka južnega dela tretje razvojne osi, se pravi od Malin do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug z vsemi spremljajočimi aktivnostmi v skladu z resolucijo od Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo prevzel šele junija 2021. Junij 2021. Skladno z uredbo o DPN smo na odseku od Malih do mejnega prehoda Metlika v tem času že zaključili študijo etapnosti in faznosti, ki je bila podlaga za naročilo DGD in PZE(?) do projektne dokumentacije in je trenutno že v izdelavi, potekajo pa tudi geološko-geomehanske raziskave.

Na pododseku od razcepa Gradnik oziroma Gradnik do Črnomlja, faznost gradnje s strani Ministrstva za infrastrukturo še ni potrjena, kar je naloga, ki jo moramo izpeljati v letošnjem letu, da bi lahko sledili roku za izdelavo projektne dokumentacije, ki je v resoluciji 2025. Dars bo še naprej skupaj z deležniki, ki so nosilci posameznih korakov postopka izgradnje tretje razvojne osi sledil cilju, da Korošci in Belokranjci v čim krajšem času dobijo ustrezno cestno povezavo, hkrati pa bo sledil vsem zahtevanim zakonskim določbam in okolju ustrezno ravnal, pri tem pa upal, da bo polen pod noge in nerazumno dolgih postopkov čim manj.

In da zaključim. Na Dars se trudimo, da se bomo še naprej trudili in se bomo še naprej trudili, da vsa dela zaključimo v rokih, ki so postavljeni. Časovnico predvidenega zaključka gradnje celotnega severnega dela tretje razvojne osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem v tem trenutku podrobno preučujemo - kot je bilo povedano - kje in na kakšen način bi lahko še optimizirali in tako skrajšali določene roke same gradnje. Dars namreč lahko vpliva samo na to, na roke gradnje in seveda glede na ustreznost tehnologije gradnje in pa vpliva na okolje, pri tem pa bi moral vsak deležnik opraviti svoj del naloge in pogledati kje so še možne optimizacije postopkov, ne samo pri gradnji, tudi v prejšnjih fazah.

Nova časovnica bo znana do konca prihodnjega meseca. Na teh rokih bomo pri izvajalcih tudi vztrajali, vendar pa poudarjam, to lahko zagovarjamo samo ob predpostavki, da ne bo prihajalo do nerazumnih podaljševanj rokov pri izdaji soglasij vse do gradbenega dovoljenja in tožb zoper gradbena dovoljenja s strani nasprotnikov gradnje, ki pa so, nekatera žal, neuradno že napovedana s strani civilnih iniciativ in pa nevladnih organizacij. Dars lahko tako odgovornost za časovnico na svoje rame prevzame samo od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. In v kolikor želimo izzive, ki so pred nami reševati, moramo vsi skupaj aktivno in pa iskreno sodelovati. Danes razumem, da smo za to mizo vsi, ki bi radi čim prej prišli do hitre ceste, tisti ki so proti jih danes tukaj ni.

Toliko, morda na kratko v uvodu. Prepričan sem, da bomo lahko v nadaljevanju in pa v razpravi odgovorili še tudi na marsikatero drugo vprašanje.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

(Peter Dermol, Mestna občina Velenje.).

Hvala lepa za tole prijazno povabilo!

Če sem zelo iskren, seveda ljudi v šaleškem delu, savinjskem delu, koroškem delu ne zanima kaj dosti teh političnih preigravanj, kdo ima več ali pa kdo manj zaslug za to, da cesta je ali pa je ni. Lahko tudi povem, da osebno me je tudi zelo zbodlo v teh dneh, ko sem nekoliko prebiral novice, ko nekateri politiki seveda tekmujejo v tem katera vlada je hitreje delala na procesu ali na izgradnji tretje razvojne osi. Če bi vsi delali tako hitro kot se bere, potem bi verjetno to tretjo razvojno os že imeli, kajti o tem se pogovarjamo zdaj že 15 let. Spomnimo se, mislim, da leta 2008 je že takratni premier Janez Janša obljubil prvo lopato, pa je bila dejansko prva lopata izvedena jeseni leta 2020. Iskren občutek, zdaj sem že v lokalni upravi kar nekaj let, je pravzaprav ta, da vsakokratna vlada seveda takrat, ko se volitve bližajo, te roke skrajšuje na nek način, vsaj navzven, potem po volitvah si pa vsi skupaj nalijemo čistega vina in vidimo, da smo od tretje razvojne osi nekoliko dlje kot bi si sicer tudi sami želeli. In to se dogaja že kar nekaj let in jaz si želim predvsem to in kar tudi na nek način sem občutil od aktualne ministrice, gospe Bratušek, da resnično govorimo iskreno, in da ljudem jasno in glasno povemo kdaj bomo dobili to tretjo razvojno os. Da gospodarstvu končno povemo, kdaj bodo lahko svoje poslovne procese »zoptimizirali«, da bodo lahko zaradi logističnih poti tudi konkurenčnejši na trgu. In želim predvsem to, da o tistem, kar se bomo dogovorili, kar bo javnosti in županom seveda tudi predano kot časovnica, da se bomo tega tudi držali.

Velikokrat, pa pravzaprav že slišim danes tudi med ljudmi, med občankami in občani, pa tudi širše, da je marsikdo že obupal nad to tretjo razvojno osjo. Zato se mi zdi prav, da se tega vsi skupaj tukaj zavedamo, in da resnično naredimo vse kar je v naši moči, da pridemo čim hitreje do te tretje razvojne osi.

Prva lopata, kot rečeno, na območju Velenja, jeseni 2020, takrat je bilo tudi na nek način obljubljeno ali pa dogovorjeno, da približno leto dni za tem se bo začela graditi oziroma bo zasajena prva lopata tudi na odseku Velenje-Šentrupert, pa do te prve lopate še danes ni prišlo. Se pravi, da nekje konec leta 2021 ali pa začetek 2022, bi ta lopata morala biti, pa seveda tudi tega ni bilo. Tako da, mene osebno razno razne resolucije danes niti ne zanimajo, mene zanima predvsem to, kdaj bomo prišli do tretje razvojne osi in kdaj bomo seveda tudi lahko vsi skupaj na nek način lažje živeli, bivali in ustvarjali pogoje tudi za boljše življenje v tistem delu Slovenije.

Mogoče bi za konec še, ker mi to res res leži na duši in sem zadnje dva dni nekoliko slabe volje zaradi tega. Seznanjen sem bil tudi sedaj s postopkom gradnje drugega tira. 26 kilometrov dovoznih poti je bilo zgrajenih. Ko vidiš te dovozne poti so boljše kot vsaka državna cesta v Mestni občini Velenje. V Mestni občini Velenje oziroma tretjo razvojno os danes odsek Škale in pa Konovo, o katerih je tudi direktor govoril, pa napajamo čez samo središče mesta, mimo vrtcev, mimo šol, zdravstvenih ustanov, cesta, ki je preluknjana, potem pridejo vzdrževalci, z lopato vržejo malo asfalta, malo z nogo poteptajo in zadeva gre dalje. Jaz mislim, da že od vsega začetka je na nek način bil pristop k sami izgradnji, bom rekel, ne bom rekel ponižujoč, ampak mogoče bi morali več energije tudi v ta del vložiti in da bi seveda celotna zadeva tudi veliko hitreje in lažje stekla tudi takrat, ko potem gradnja steče.

V Mestni občini Velenje imamo zelo bogato izkušnjo s prvim odsekom, odsekom Gaberke Lahko povem, iskreno povem, da smo zelo korektno sodelovali s predstavniki Darsa, z izvajalcem del, da smo se sproti usklajevali, je pa v tej gradnji veliko nejevolje, veliko razočaranj in ogromno pritiskov tudi na župane, zato je naša želja, da se ti pritiski čim hitreje zaključijo, da pridemo do končne rešitve, in da na nek način govorimo iskreno in da, ko bomo, kot je bilo prej povedano, sedeli za tem omizjem, seveda sedimo tisti danes, ki na nek način podpiramo tretjo razvojno os, sistemsko urediti tako, da pa tisti, ki pa živijo 100 ali pa 200 kilometrov ali pa 150 kilometrov stran iz Velenja in vplivajo na naša življenja s tem, ko preprečujejo izgradnjo tretje razvojne osi, je potrebno pa sistemsko preprečiti. Tukaj pa župani kaj dosti moči nimamo, lahko pa zagotovim, da bomo, tako kot smo tudi gospe ministrici obljubili, župani aktivno sodelovali v tem procesu, bomo pomagali in se tudi zahvaljujem ministrici za zelo iskren pogovor in seveda tudi pričakujem, da v mesecu aprilu, kot smo se dogovorili, bo ta časovnica tudi nam predana oziroma predočena, in da tisto kar bo zapisano, da se bomo na koncu res tega držali. Jaz vem, da postopkov hitreje kot jih fizično lahko izvedemo, ne moremo izvajati. Toliko sem tehnika, toliko se razumem na te zadeve, ne razumem pa določenih birokratskih zadev, to pa odkrito povem, v tej naši Sloveniji in tukaj bo treba narediti korake naprej, pa če bo tretja razvojna os na nek način žrtev vsega tega, da bomo narediti korake naprej, pa če bo tretja razvojna os na nek način žrtev vsega tega, da bomo potem kasneje tudi sistemsko znali reševati stvari tako, da bodo naslednje investicije gladko in hitreje stekle, potem naj bo tudi temu tako, ampak si želim že, da bi v tretji razvojni osi v času gradnje te sistemske rešitve našli in jih optimizirali in seveda prišli hitreje do tega, kar si vsi skupaj želimo.

Hvala lepa.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Najprej moram popraviti gospo ministrico. Jaz nisem rekel, da ni bilo nič narejenega za tretjo razvojne os, ampak zelo malo, namreč krožišče oziroma tisti priključek Gaberke pa nekaj podpornih stebrov gor proti Koroški, to je recimo 1 % ali 2 %, to je malo, ni pa nič. /Nerazumljivo/ nekaj bi rekel, kakšne dovozne poti. Malo sem presenečen, na hearingu je bilo rečeno, da Šentrupert-Velenje ostaja 2027, danes vemo, da tudi to zamikamo. Ali sploh obstaja kakšen odsek, ko se mi ne zamikamo, ne premikamo? Nekaj me še zanima. Najbrž na Darsu imate za takšen projekt neko časovnico, ki spremljate dejansko časovnico, ki je v resoluciji in pa dejansko časovnico. Kdaj ste izvedeli za prve odmike, ali ste komu to sporočili? Najbrž tudi nadzorni svet Darsa zanima, kako gradnja poteka, ali se odmika, niso odmiki. Se mi poraja vprašanje, če danes te seje mi ne bi sklicali, kdaj bi mi šele izvedeli, da vse skupaj se fejst, fejst zamika.

Hvala.

Jaz sem uvodoma povedala, zdaj vam pa še enkrat pokažem kako je bila pripravljena časovnica, ki je vključena v spremembo resolucije.

Zelo grobo, zelo grobo in še enkrat vam povem, da prav Šentrupert-Velenje, kjer se zamika največ do decembra 2028, ampak jaz vam ne znam drugače povedati kot to, da bi se leta 2022 po vaši časovnici stvari morale že izvajati, pa je šele vloga za gradbeno dovoljenje bila izdana konec aprila 2022. Jaz mislim, da to pove vse. Jaz vam drugače tega na žalost razložiti ne znam in to so razlogi za zamik. Še enkrat pa povem, da smo se z Darsom dogovorili, da bodo pregledali, ali se prav v tem segmentu izvedba stvari dajo optimizirati in roki skrajšati in potem bi to tudi pomenilo krajše časovnice, ampak to, kar je bilo zamujenega. Če se leta 2022 gradnja še ni začela ne more biti končana kot ste načrtovali. In ni bilo 1. junija, mislim, da se je vlada zamenjala. Vloga za gradbeno dovoljenje pa vložena 22. 4. 2022. To je zelo jasno, plastično in zato smo mi naredili bolj podrobno časovnico po posameznih fazah, do kdaj je cilj, da se stvari uredijo, da se stvari naredijo in po tej časovnici bomo seveda tudi spremljali ali so ali niso. Jaz se lahko ljudem tudi za, bom rekla, napačno pripravljeno ali pa, kako naj rečem, mogoče preoptimistično časovnico, ki je bila pripravljena v prejšnji koaliciji, opravičim, ampak časa pa nazaj zavrteti ne morem in nismo mi krivi, da se leta 2024 odsek Šentrupert-Velenje še ni gradil, to boste morali vprašati koga drugega.

Najlepša hvala, predsednica.

Glede tretje razvojne osi bi uvodoma rad začel na splošno govoriti, in sicer na splošno o strateških infrastrukturnih projektih, zaradi tega, ker to sovpada, se pravi, pridobivanje različnih dovoljenj, tretja razvojna os in tako naprej, vizavi tudi ostalih projektov.

Najprej pa glede enega vprašanja, ki se je porajalo ali pa se v določenem delu javnosti ali pa še več v določenih državnih institucijah še vedno poraja, in sicer ekonomičnost tega projekta. Veste, da že leta 2020 smo mi na ministrstvu pisali kupe dokumentacij o tem, zakaj je ta projekt ekonomičen. Kdo je to od ministrstva in Darsa zahteval, neka druga državna institucija, češ da ta projekt, tretja razvojna os od Šentruperta pa naprej, se pravi, do meje z Avstrijo, da ta projekt ni ekonomičen, zaradi tega, ker bo premalo tovornih vozil, ker bo to premalo prodanih vinjet, da bi bil ta projekt lahko ekonomičen in vzdržen za Dars - to je bilo Računsko sodišče. In uradniki na ministrstvu so, ne vem, enkrat na mesec poročali o tem, zakaj je ta projekt ekonomičen in da ne moremo gledati ekonomičnosti samo na podlagi trenutnih podatkov, ko imajo od Velenja pa do Slovenj Gradca, naprej do Dravograda v bistvu kolovoze, če primerjamo ceste v osrednji Sloveniji, in da bo ekonomičen projekt postal šele, ko bo tretja razvojna os seveda zgrajena, zaradi tega, ker bo to privabilo dodatne investitorje, ker bodo ljudje lahko tja se preselili, ne odseljevali, se pravi, takrat bo projekt postal ekonomičen. In na ministrstvu pač deluje ena posebna skupina, ki se ji reče, ko to ob tem utemeljujejo, ampak, pazite, to je na nekem drugem državnem organu, ki trdi potem nasprotno. In jaz trdim, da res, kakor je bilo že rečeno, da v tej dvorani, v tem prostoru ali pa v parlamentu ni več ljudi, ki bi rekli, da tretja razvojna os ni ekonomična, ampak je ekonomična in je potrebna in da se izvaja z vso polno dimenzijo, da pač pridemo končno do nje.

Večkrat je bila omenjena zdaj že v sami razpravi resolucija in tudi časovnica. Resolucija je bila sprejeta junija 2021. Resolucija ni opredeljevala samo tretje razvojne osi tam, ki se zdaj gradi, ampak tudi tretjo razvojno os jug, in sicer Dars je po resoluciji dobil, se pravi, je kot investitor bil opredeljen, da je on investitor od predora Malence, pa potem naprej proti Metliki in potem belokranjski Y proti Črnomlju, Semič, Črnomelj. Potem v tej resoluciji je bilo opredeljeno tudi Koseze, Kozarje, širitev tega dela obroča. V tej resoluciji je bilo potem opredeljeno še vrsto drugih stvari. Med drugim opredeljeno, recimo, ena zanimiva stvar, ki se tudi vleče že desetletje, in sicer hitra cesta Ormož-Ptuj. A veste, da mi imamo od Ormoža do Ptuja tam nekje sredi koruze že zgrajen en viadukt in to že leta 2015, mislim, da je bil zgrajen, in za tisti del je pridobljeno gradbeno dovoljenje. Zdaj se pridobiva za drugi del od tega, se pravi od Ormoža do Markovcev, Markovci-Ptuj, se pridobiva od Markovcev do Ptuja, se pravi, tudi gradbeno dovoljenje. In mislim, da je bil lansko leto nekje en sestanek na enem izmed ministrstev, ker pa je Zavod za varstvo narave dobil ptiče in določene ograje in da se ne da nič spremeniti, ampak tudi mnenja od sebe ne dajo, kaj bi bilo pa najbolj pravilno. Zdaj ne vem, če se je kaj spremenilo, ampak tam imamo tistega, kjer je gradbeno dovoljenje samo viadukt, mnenje Zavoda za varstvo narave pa se osporava tudi na ta prvi del, kjer je že izdano pravnomočno sicer gradbeno dovoljenje in tako naprej.

Ta resolucija, recimo, je predvidela vrsto drugih stvari in opredeljuje tudi časovnico. Časovnica je bila realna, na realnih podatkih iz junija 2021. Kar se pa vmes zgodi, da Agencija za vode, da vsi postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj, da postopki javnega naročanja, da se v tej državi tako vlečejo, pa ni stvar ne tega, nobenega ministrstva, ki so tukaj prisotni in niti ne investitorja, ki je Dars, niti ne tistega, ki je že lahko izbran za samega gradbinca, zaradi tega, ker je pravilno to, da se lahko dela dvotirnost, izvaja pridobivanje gradbenega dovoljenja in hkrati išče investitorja. Ampak mnogokrat se zgodi, kot se je na primer na južnem delu tretje razvojne osi od Novega mesta pa do Pogancev oziroma do Osredka, v bistvu javno naročilo je že v teku tretje leto - o tem malo kasneje -, ampak tam se je pojavila neka civilna iniciativa, ko že štiri leta se čaka oziroma tri leta se čaka na gradnjo. In v tem Državnem zboru ta časovnica, tudi nova časovnica ministrice, ki jo bo predlagala, zlasti za Šentrupert-Velenje, če se ne bo spremenila področna zakonodaja pridobivanja gradbenih dovoljenj, drugih dovoljenj za samo gradnjo in postopkov javnega naročanja, potem bo 2024 zapis za gradnjo tega dela tretje razvojne osi Šentrupert-Velenje tudi nerealen, ampak bo prej 2026, glede na vse napovedi in grožnje, ki jih različne civilne iniciative za ta odsek predvidevajo. Tudi sam sem jih bil deležen, začenši s tem, da gre trasa nekam drugam, ampak vi veste, da prestavitev trase traja dvanajst let, in to, bom rekel, v lastnih vrstah. Ampak je treba skozi to. In če ta Državni zbor ne bo sprejel druge zakonodaje, interventne zakonodaje, potem bomo Šentrupert-Velenje gradili, spoštovane kolegice in kolegi, 2025, če bo sreča.

No, pa vam povem primer, recimo, s katerim smo se na dnevni bazi ukvarjali. Najprej pa še to, ekonomičnost. A veste, od Slovenj Gradca do Dravograda bi morala iti tudi hitra cesta. Ne vem, če se je na ministrstvu zdaj to rešilo, ampak tisto je bilo najbolj pereč problem, da ta projekt pa ni ekonomičen, ker bo premalo migracij, premalo stvari, in bolje gradimo mi eno, ne vem, cesto, gor pa dol, bolje kakor hitro cesto. In se uradniki dobesedno bojijo napisati karkoli proti temu, kar jim narekujejo druge institucije, ker potem samo poročajo tem institucijam. Torej, vsi postopki od upravičenosti projekta do umestitve v prostor, pridobivanje dovoljenj traja v tej državi desetletja lahko. Desetletja, zakaj? A vi veste, da mi imamo umeščeno progo, smo začeli z umeščanjem železniške povezave Ljubljana-Kranj, a veste, kdaj- 2011. Zdaj je minilo dvanajst let in ni še konec umeščanja v prostor novega tira Ljubljana-Kranj. Meni so obljubljali dva tisoč dvajset, drugi tir Ljubljana-Kamnik, Ljubljana-Ivančna Gorica, da bo umeščena v prostor v roku štirih, petih let. Sploh ne vem, če so začeli kaj delati.

Javno naročanje, to sem omenil. Ali se spomnite predora Karavanke? Ko smo mi začeli graditi, so Avstrijci bili že skoraj na pol, že skoraj naredili svoj del. Ampak, ali je za to kriv investitor, je za to krivo Ministrstvo za infrastrukturo? Ne, resno ne, ampak javno naročanje in tožba na pritožbo, pritožba s tožbo je trajala tri leta! Primer, hitra železnica Neapelj-Rim je bila zgrajena, umeščena in pridobljena vsa dovoljenja v petih letih. Če se v Sloveniji odločimo graditi hitro železnico Ljubljana-Maribor, rabimo trideset let za zgradit.

Tretja razvojna os jug. Na tem delu se pojavlja ena civilna iniciativa. Ko je bil že razpis, če imam prave podatke, že skoraj končan in je pač še vedno faza razpisa, ker je brezveze, da zaključiš, ker se ta civilna iniciativa pritožuje. Ampak zgodil se je s strani Upravnega sodišča Republike Slovenije en nonsens in precedens, ki bo veljal tudi za naprej. Se pravi, civilna iniciativa se je odločila, da bo izdano gradbeno dovoljenje pred pravnomočnostjo osporavala to pridobitev, absolutno, in so šli na Upravno sodišče. Upravno sodišče te zahteve ni zavrglo. Čemu pa osporava civilna iniciativa? Sami trasi, umestitvi trase, ki je bila pa umeščena že leta 2011. Zdaj pa poglejte nonsens, ki se je zgodil. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja lahko nekdo se spomni, ki ima pet minut časa, in reče, ne, ta trasa ne bo šla tukaj, ampak tri kilometre stran. In Upravno sodišče je dalo v vseh postopkih do zdaj prav civilni iniciativi in vrača to nazaj. In se pingpongamo že nekaj let. In ali vi mislite, da bo kaj drugače na tretji razvojni osi sever, Šentrupert-Velenje, če ne bomo poenostavili te zakonodaje? Glede na to, da so že meni, ne vem, ali tudi ministrici, ampak vse civilne iniciative že napovedovale upor, da bodo vlagali pritožbe, tožbe in da tam ceste ne bo. Se pravi, s tem namenom, jaz sem vesel, da se gradi in so zgrajene Gaberke, da se gradi Jenina, ne vem, zakaj je prišlo s strani gradbincev do zamud, ne vem, dostopnost materialov, kriza, karkoli, ne vem. Ampak postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj so tudi velik problem, ne sama gradnja. Do gradbenega dovoljenja prej Dars naredi razpis, kot se pridobi recimo gradbeno dovoljenje za Škale-Konovo. Zdaj, nekaj je narobe v samem postopku gradbenih dovoljenj. Veste, vi za hišo lahko pridobivate gradbeno dovoljenje pol leta. Zdaj si pa predstavljajte, da pridobivamo gradbeno dovoljenje za en strateški infrastrukturni projekt, ki je dolg, ne vem, petnajst, dvajset kilometrov. In se bomo morali vprašati, če želimo živeti v take države, kjer ne moremo nobenih pomembnih stvari izpeljati. Tu je predstavnik ministrstva, starega, kajne, za energetiko - kako bomo mi zgradili, če se bomo odločili, drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem, pri taki zakonodaji? To ne bo mogoče.

Torej, iz tega naslova, gospe in gospodje, tista časovnica, ki je bila omenjena iz junija 2021, imam mirno vest in je bila realna. Ne morem pa tudi sam odgovarjati za to, kaj dela agencija, različne agencije, kaj delajo računska sodišča, kaj delajo vsi, ki so soglasodajalci, pri pridobivanju različnih dovoljenj.

Zaradi tega mi predlagamo, naša poslanska skupina, dva sklepa. In sicer, prvi, da ta odbor sprejme, da v roku dveh mesecev - lahko daste tukaj tudi spremembo, pa treh ali štirih mesecev, kajne -, da se pripravi zakonska podlaga za lažje in hitrejše umeščanje strateških infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor ter za enostavnejše pridobivanje gradbenih, okoljskih, upravnih in drugih dovoljenj. Brez tega sklepa in da se tu ne poenostavi zakonodaje, bo Šentrupert-Velenje, gradnja, kasneje kot leta 2024. Pa se lahko takrat srečamo, pa se o tem pogovarjamo. I

In drugi sklep se navezuje podobno analogno na Zakon o javnem naročanju, in sicer: Odbor za infrastrukturo (ta odbor) nalaga, da se v roku dveh mesecev pripravi sprememba zakonodaje, Zakona o javnem naročanju, za učinkovitejšo in hitrejšo oddajo javnih naročil, še posebej na področju strateških infrastrukturnih in energetskih objektov. Se pravi / oglašanje v ozadju/, ja, to je predlog Vladi, da se to pripravi. Ampak, še enkrat poudarjam, ni bistveno, ali nalagamo ali predlagamo Vladi, brez teh sklepov se bo umeščalo, pridobivalo dovoljenja še naprej deset let, kot se na primer drugi tir Ljubljana-Kranj, enajsto leto se pridobiva, bo konec umeščanja v prostor in nobeden za to ne odgovarja. Spet, na primer, omenjena je bila Agencija za vode. Gospa predsednica, recimo, Zavod za varstvo narave, nobeden ne preveri, ali tam so kakšni ptiči v Ormožu ali niso. Na koncu pa pokličeš strokovnjake, ki preverijo, da teh ptičev tem ni, ampak oni še vedno pravijo, da so, in potem podražijo investicijo za neko ograjo, ki bo te ptiče varovala. In tako naprej. Ampak, ne vem, jaz sem se to pogovarjal dve leti, tri nazaj, jaz ne vem, ali smo danes kaj dlje. Tam še vedno imamo tisti viadukt, ki konča v koruzi.

Se pravi, sklepi so dobronamerni, da jih ta odbor sprejme, zaradi tega, da lahko pridemo prej do tretje razvojne osi. Sicer bo vsak na tej trasi, ki bo imel pet minut časa, zlasti Šentrupert-Velenje temu osporaval.

Najlepša hvala.

Drži, bil minister.

V PKP2, lahko si ga preberete, pa boste videli poenostavitev projektov. Potem pa tudi Zakon o vodah, ki je padel na samem referendumu, zlasti kar se tiče Agencije za vode. Je zelo poenostavljal projekte. Ampak si morate to prebrati.

Ali lahko?

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Lep pozdrav ministrici, ekipi, predstavnikom Darsa, predstavnikom ostalih ministrstev!

Saj je tisti, ki smo dlje časa v parlamentu, bomo rekli, že videno, poslušali smo podobne stvari. Se mi zdi, da je pa pomembno in dobro, da se tudi poslanci seznanjamo z, bi rekel, realnimi ocenami in da jih slišimo iz prve roke. Tako da sem jaz zadovoljen, da smo v bistvu te podatke tako dobili, ne iz kakšnih medijev ali pa iz nekih drugih informacij, ki prihajajo do nas ali pa s strani nekih civilnih iniciativ in tako naprej. In jaz moram reči, da se in z ministrico in s predsednikom Darsa, pa z Jernejem predhodnikom v celoti lahko strinjam glede problematike. Imamo vsi podobne izkušnje in dejstvo je, da je bila rešitev takrat v PKP, glede na to, da ste s prvim zakonom, ki ste ga sprejeli, vse to negira, smo nazaj dobili aktivacijske trojke v smislu civilnih iniciativ, ki so lahko stranka v postopku v kakršnikoli zadevi, ki se tiče umeščanja v prostor. Tudi v Zakonu o vodah je bila rešitev, ki je pač omejevala nekatere pobude predvsem na to, da nekdo, ki je stranka v postopku, mora imeti vsaj neko članstvo, mora biti registriran in se mora na ta način izkazati, da je lahko stranka v nekem postopku z nekim res tehtnim premislekom. Ko ste vi to odpravili, se pojavlja to, kar je prej kolega Vrtovec povedal, pa tudi ministrica opozorila, da so trije, ponavadi so rekli temu trojke, ponovno v, bi rekel, upravnem postopku stranka, ki lahko karkoli blokira, zavira, predlaga in tako naprej. Tako da jaz se strinjam s predhodniki, da niso zamude vezane samo na izvajalce, čeprav tudi tam so težave, vemo, da je gradbeništvo v težkem položaju, da manjka izvajalcev in tako naprej, ampak to se da rešiti, da se včasih tudi s primernimi, bi rekel, organizacijskimi zadevami pospešiti zadeve, tudi kakšne zamude v tistem operativnem delu skrajšati, ne da se pa skrajšati postopkov o katerih smo prej govorili. Glejte, če je neuka stranka ali pa na drugi strani neka lokalna skupnost ali nekdo, ki je investitor, pa zamudi 30 dnevni rok za nek odgovor, določeni soglasodajalci zadevo zavržejo. Zakaj v obratni smeri ne velja, če uradni organ ne odgovori tako kot piše v Zakonu o ZZP, itn., se smatra da je zadeva pozitivna in gremo dalje. Dokler tega ne bomo osvojili, ne bomo nobenih projektov umeščali, niti takih ki so vezani na neke ustavne pravice, kot je recimo vodooskrba. Imate primere, ko je v nekem zaščitenem območju, ki ga je zaščitila neka, bi rekel, institucija, možnost zagotovitve neke vodooskrbe za neko območje z vsemi argumenti, ampak argument proti temu, da se to sploh prouči in kasneje mogoče celo izvede je to, da je to zaščiteno. Jaz se z vsem strinjam, ampak to je nekdo zaščitil z nekim odlokom, kar pomeni, da ta odlok lahko spremenimo. Če lahko spreminjamo v tej državi zakonodajo, lahko spreminjamo glede na okoliščine, ki se spreminjajo, tudi odloke in neka zadeva pač ne bo zaščitena, ker je neka, bi rekel, infrastruktura bolj pomembna. Ampak, da do tega pridemo, pa se bojim, da v naši državi ne da bo preteklo veliko vode, mislim da bo veliko stoletij glede na razmišljanje uradništva, ki ga imamo zdaj v tem trenutku. Tako da, to me skrbi in to, kar so vsi povedali, je problem. Sosednje države na tem področju dejansko gredo s hitrim vlakom mimo, mi pa niti na parni lokomotivi glede tega še nismo. To je dejstvo. V tujini se neko umeščanje zgodi, za tiste, bi rekel, ki nočejo razumeti zadeve, se zadeve deponira na sodiščih in na bankah, odškodnine ali karkoli je, ampak projekt se izvede, ker večina vseeno prevlada nad nekimi izigravanji določenih postopkov in res, včasih je tako, za nas ki smo dlje časa v parlamentu, pa tudi na nekih funkcijah v lokalnih okoljih, čudno da se direktive bere samo v eni smeri, pa da se primerjamo s sosednjimi državami samo v tisti smeri, ko je treba omejevati. Ampak še nekaj je zanimivo, omejuje se samo takrat, ko je zadeva nekje na periferiji. V Ljubljani se lahko gradi karkoli, brez papirjev, brez pravilnega umeščanja v prostor, kmetijska zemljišča se lahko v OPN spreminja, v drugih občinah niti pod razno ne. Niti pod razno ne. V Ljubljani, »no problem«. Tako da, dajmo se nad tem zamisliti, drugače ne bomo zgradili nobene ceste več, nobene železniške povezave, nobenega vodovoda, razen drekovode v Ljubljani.