Dober dan in lepo pozdravljeni.

Pričenjam 4. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Lepo pozdravljam članice in člane komisije. Vidim, da jih nekaj še manjka, ampak lahko z razpravo začnemo, samo odločati ne smemo o ničemer, ker sedaj v tem trenutku nismo sklepčni, ampak zagotovo se nam naši kolegi poslanci še pridružijo.

Lepo pozdravljam seveda vse vabljene na današnjo sejo. Zelo sem vesela, da ste se odzvali povabilu. Zdi se mi, da gre za izjemno pomembno temo in prav je, da jo osvetlimo iz različnih zornih kotov tudi v tem Državnem zboru, torej kot zakonodajna veja oblasti. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, gospa Meira Hot. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto gospoda Dejana Kaloha je z nami gospod Branko Grims, ki ga lepo pozdravljam; namesto gospoda Zorana Mojškrca je z nami gospod Rado Gladek, ki ga tudi lepo pozdravljam. To pa so zaenkrat vsa opravičila in vse zadržanosti.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red in sicer, 1. in edina točka - Človekova pravica do varnosti in dostojanstva v svetu interneta.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - ČLOVEKOVA PRAVICA DO VARNOSTI IN DOSTOJANSTVA V SVETU INTERNETA.

Kot že rečeno, bomo govorili o izjemno pomembni temi za današnji čas, o človekovi pravici do varnosti na internetu, do dostojanstva na internetu, predvsem tudi glede spletnih prevar, vse kar se dogaja in je prav, da osvetlimo z različnih zornih kotov, ampak več o tem v nadaljevanju.

Na sejo sem vabila v. d. direktorja Generalne policijske uprave, mag. Senada Juršića, ministrico za digitalno preobrazbo dr. Emilijo Stojmenovo Duh - zaenkrat ne vidim nikogar iz tega ministrstva… Aha, ste, dobro, se opravičujem. Potem smo vabili ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan, z nami je gospod državni sekretar, ga lepo pozdravljam. Vabila sem direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije, gospoda Jožka Kadivnika, ki se nam je opravičil, vabili smo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Logout - center pomoči pri prekomerni rabi interneta, vabila sem Fakulteto za menedžment oziroma doc. dr. Benjamina Lesjaka, Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, sicer z nami je gospod Gorazd Božič, ki ga tudi lepo pozdravljam, in seveda tudi vse, ki sem jih prej omenila. Vabili smo direktorja družbe Viris gospoda Milana Gabrja - enkrat je že bil z nami v Državnem zboru na eni izmed komisij, poznan tudi kot tako imenovani etični heker, pa boste še enkrat lahko mogoče za ljudi razložili, kaj to pomeni in pa še kakšne druge vidike v nadaljevanju. Vabila sem Inštitut za zasvojenost in travme, z nami je gospod Peter Topič, vabila sem Fakulteto za zdravstvo, Angele Boškin, redno profesorico, dr. Brigito Skelo Savič, se nam je opravičila, vabila sem Varni internet, gospoda Tilna Dominka, ki je, mislim, da tudi z nami. Ali ga še ni, mogoče se nam bo v nadaljevanju pridružil, nismo dobili opravičila. Vabila sem vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti, Zdravstveni dom Nova Gorica, gospoda Miho Kramla. Gospod Kramli? Miha Kramli, ja - Miha Kramla. Potem sem vabila gospoda Marka Pušnarja, samostojnega strokovnega delavca Fakultete za družbene vede, Center za družboslovno informatiko, ga lepo pozdravljam, vabila sem Center za varnejši internet Safe.si. / oglašanje iz dvorane/ Boste v paketu to povedali. Dobro. Se pravi, gospod Pušnar, glede na to, da niste zdaj imeli telefona, mikrofona vklopljenega, boste v obeh primerih povedali. In pa No excuse - Mladinska zveza brez izgovora Slovenije, mogoče se nam bodo … A, ste tukaj, dobro, vas lepo pozdravljam, boste se potem še predstavili za magnetogram in hvala, ker ste se udeležili današnje seje. In vabili smo dr. Jakoba Premrna, strokovnjaka za kibernetsko varnost, ki sicer, če se ne motim, trenutno deluje v Švici in se nam bo v nadaljevanju pridružil preko video povezave, ga pa zelo lepo pozdravljam v naši družbi in sem vesela, da se je odzval našemu povabilu. Od vabljenih sem že povedala, da sta se opravičila gospa Skela Savič in pa gospod Kadivnik.

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli članke z dne 28. februar 2023, ki so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

In sedaj torej pričenjam z obravnavo te točke dnevnega reda in najprej mi dovolite, da naredim samo nekaj uvodnih besed o razlogih za sklic te seje. Ne bom dolga, ker mislim, da imamo tukaj tako veliko gostov, ki se najbolj spoznajo vsak iz svojega področja na omenjeno tematiko, pa vendarle samo toliko, da vpeljem v samo temo.

Torej danes bomo na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti razpravljali o človekovi pravici do varnosti in dostojanstva na spletu. Zdaj kot predsednica te komisije sem seveda zaznala, pa verjetno tudi drugi člani, verjetno, da gre za še kako pomembno temo v današnjem času, saj praktično ni več posameznika, ki se ne bi posluževal sodobnih storitev interneta. Moram tudi povedati, da sem tudi sama dobila kar nekaj različnih vprašanj ljudi, ki se obračajo bodisi name kot na predsednico komisije ali na komisijo kot tako, zlasti v zvezi s spletnimi prevarami, kako se zaščititi, kako se zavarovati pred tem. Nekaj bi želela, da vabljeni gostje o tem tudi spregovorite, sploh tisti, ki se bolj detajlno spoznate na te, na te vsebine. Torej danes torej ni nikogar, ki se ne bi posluževal sodobnih storitev interneta, seveda pa ta le-ta prinaša s seboj tudi, na eni strani veliko dobrih stvari, tudi izzivov za vse nas, pa tudi pasti različnih zasvojenosti in tveganj glede varnosti.

In zato sem tudi na sejo povabila najširši krog, če tako rečem, strokovnjakov, od psihologov do tako imenovanih etičnih hekerjev, strokovnjakov za kibernetsko varnost, pristojnih ministrstev, državno tožilstvo, policijo, Sicert, Inštitut za zasvojenost in travme. Skratka, da lahko iz različnih vidikov pogledamo na res to pomembno temo.

Pomembno se mi zdi, da danes odpremo tudi naslednja vprašanja, torej, kako zagotoviti odgovorno rabo ali pa uporabo spleta, interneta, kako varno delovati v svetu interneta, kaj lahko država Slovenija naredi za to, se pravi politika, za to, da zaščiti uporabnike, še posebej najranljivejše v spletnem okolju. Tukaj govorim predvsem o najmlajših, pa o tistih najstarejših, najstarejših, ki so zagotovo v tem spletnem okolju najbolj ranljivi in kako lahko tudi mi sami, kot vsak posameznik poskrbimo za to, da dosežemo čim večjo varnost na internetu, da zaščitimo svoje dostojanstvo in da zaščitimo torej integriteto.

Zanima me, kako se spopasti z odvisnostjo od interneta. Vemo, da je tega vedno več in je to tudi resen problem, mislim, da imajo nekatere države tudi določene klinike za to. Zanima me, kako je s tem v Sloveniji? To je zelo pomembno vprašanje današnjega časa in mislim, da se ga tudi na zakonodajni veji premalo zavedamo, zato sem se tudi odločila, da danes to sejo skličemo. Kako ohraniti pozitivno samopodobo znotraj tega tako zahtevnega okolja, kot je svetovni splet, zlasti mlada dekleta, veste, s čim vse se spopadajo danes, v današnjem času tudi fantje, ko se primerjajo, ko spremljajo družbena omrežja, različna… fotografije, ki vse prevečkrat niso realne in to seveda vse pušča posledice na mladih ljudeh.

Torej, predvsem tisti, ki prihajate iz zdravstvene stroke, iz psihološke stroke, da odgovorite tudi na ta vprašanja. Kako lahko država zaščiti tiste, ki so bili žrtve spletnih prevar? Že prej sem omenila, to se mi zdi tudi pomembno, tega je vedno več, ne samo v tujini, tudi pri nas. Kar nekaj ljudi se je na nas obrnilo prav s tem vprašanjem, kako, ne samo kako se zaščititi, ampak kako potem ravnati, ko se to že zgodi, pa nimajo neke, nekega, neke, bom rekla, zaščite v ozadju.

Na kaj moramo torej biti sami pozorni, da ne nasedamo spletnim prevaram? Vem, da se že v medijih veliko govori o tem, da vi tudi sami opozarjate na to, pa vendarle se še vedno dogaja. Mnogi zaradi tega ostanejo brez vsega, res brez vsega, praktično brez vsega, tako da je prav, da o tem spregovorimo. Vedno več je investicijskih prevar s kriptovalutami. To sami opozarjate, sem šla skozi malo pogledati, katere so največkrat, največkrat, katere prevare se zgodijo posameznikom, torej kako se pravočasno zavarovati, še preden pride do tega, po možnosti? Kako pride do spletnega nasilja in zlorab? Tukaj policija verjetno lahko kaj več pove, zlasti ko govorimo o najmlajših, na kaj morajo biti starši pozorni. Kako ugotoviti, kdaj je otrok žrtev »sekstinga« in pa »groominga«? To vem, da se policija precej s tem ukvarja. Mogoče v nadaljevanju, če boste lahko tudi kaj iz tega področja povedali. Kako se zavarovati pred tako imenovanim »fishingom«? Mislim, da zdaj že vsi vemo približno kaj to pomeni, torej gre za lažniva sporočila, za krajo podatkov, ampak še vedno veliko ljudi nasede, kajne. Tako da, tukaj moramo biti zelo pazljivi in prav je, da današnji gostje na to tudi odgovorite.

Moram omeniti tudi prevare v ljubezni, ne, tega je zadnje čase tudi veliko, govorimo o lažnih ljubeznih, ki puščajo za sabo hude stiske, zlomljena srca, pa tudi velikokrat ostanejo ti ljudje potem brez denarja. Tako da, to so tudi vprašanja, kako takšne prevare, torej pravočasno prepoznati in se zaščititi, se zavarovati pred tem. Verjamem ali pa upam, da bo tudi ta današnja seja temu pomagala, ker bomo ozaveščali javnost, da bodo pozorni na te stvari. Zato se mi je tudi zdelo pomembno, da o tem na tej seji spregovorimo. Zanima me tudi, to je pa zdaj za zakonodajno oziroma za pristojni ministrstvi, kako je to urejeno na zakonodajni ravni, če je nekdo recimo žrtev spletne prevare, ostane brez vsega. Tujina vem, da se že spoprijema tudi s tem področjem. Kako je pri nas s tem? Ali je to še vse v povojih? Ali kaj delate na tem? Potem pa imamo še tukaj, sicer nimamo direktorja Sove, se nam je opravičil, imamo pa druge strokovnjake za kibernetsko varnost, se mi zdi prav, da spregovorimo tudi o tem delu, zaradi tega, ker veste, da smo, se soočamo pač s kibernetskimi napadi, takšnimi in drugačnimi. Mene zanima predvsem kako je Slovenija kot država v tem primeru zaščitena, tudi bančni sistem, ki je zelo pomemben, sploh zdaj v teh časih, bom rekla, ko smo vsi nekako na preizkušnji tudi zaradi vojne v Ukrajini in tako naprej. Vemo, da so Kitajska, Rusija, Iran države, ki so izjemno močne s svojim ofenzivnim delovanjem na tem področju. Torej, kako smo tukaj zavarovani kot država? To me zanima. To so torej približno neke smernice. Vem, da imate določene stvari pripravljene, z veseljem bomo temu prisluhnili. Sem pa želela samo podati katera izhodišča naj bi bila za današnjo razpravo. In še enkrat, zelo sem vesela, da ste torej vsi vabljeni, se odzvali v večini našemu povabilu in mislim, da lahko danes naredimo veliko dobrega za vse tiste, ki so in smo uporabniki spleta.

In sedaj torej vabim k besedi vabljene, in sicer najprej predstavnika oziroma verjetno je državni sekretar Ministrstva za digitalno preobrazbo. Če se lahko samo še oziroma verjetno imam tukaj napisano, saj se boste predstavili. Se opravičujem, ker ne vem z glave točnega imena in priimka. Po navadi imamo to zapisano. Izvolite, gospod državni sekretar. Je še mlado ministrstvo, to, tako da… Izvolite.

Hvala gospa predsednica. Moje ime je Miroslav Kranjc, državni sekretar na Mdp-ju.

Našteli ste, upam, da imate malico s sabo, zaradi tega, ker mislim, da jo bomo rabili, mogoče še kaj več kot malico, še zajtrk, če bi dejansko šli vse v globino vseh teh tem, ki ste jih odprli… /oglašanje iz klopi/ ker iz…

… /izključen mikrofon/ samo da pojasnim, vsak iz svojega področja seveda, tako da ne bomo tukaj do jutra. Želim pa, da je to dobra razprava in vsak iz svojega področja pove tisto kar se mu zdi najbolj pomembno, da vsak iz svojega področja pač pove tisto kar se mu zdi najbolj pomembno, tako da ne bomo tukaj do jutra. Zdaj pa lahko nadaljujete. Izvolite.

Se opravičujem, bilo je mišljeno kot šala, malo, da bi sprostil zadevo. Ni bilo mišljeno kot očitek. Ampak dejansko gre za pomembna vprašanja. Nikakor jih ne omalovažujem. Jih je pa veliko in terjajo v bistvu dejansko vsak posebej svojo obravnavo.

Glede na to, da sem nekako sklepal, da bomo imeli tako široko razpravo, sem razmišljal o tem, katera je tista zadeva, ki je s stališča Ministrstva za digitalno preobrazbo taka, da je za izpostaviti in da je malo verjetno, da bo kateri drugi od prisotnih izpostavil. In sem se odločil, da bi nekaj besed spregovoril o tem, da je bila sprejeta uredba Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev, tako imenovani akt o digitalnih storitvah ali ljubkovalno DSA, ki je začela veljati sredi novembra lani. Z DSA bo internetni ekosistem za evropske potrošnike bolj varen in zaupanja vreden. To je vsaj njen namen. Temeljne pravice in svoboščine bodo bolje zaščitene. Uporabniki naj bi imeli več izbire in bile manj izpostavljeni nezakonitim in škodljivim vsebinam. Ta sintagma o nezakonitih škodljivih vsebinah se bo pojavljala še kasneje, zaradi tega mogoče jo je vredno imeti v mislih. Pravila DSA se nanašajo predvsem na spletne posrednike in platforme, na primer na registracije domen, ponudnika dostopa do interneta, spletne tržnice, družabna omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne potovalne in nastanitvene platforme in podobno. DSA ureja odgovornost digitalnih platform v vlogi posrednikov pri zaščiti potrošnikov in podjetij ter krepitvi pravic uporabnikov, ščitenju pravic izražanja, omogočanju učinkovite prijave nezakonitih vsebin in njihovega odstranjevanja. Skratka, gre za več vrst odgovornosti teh ponudnikov. DSA zasleduje načelo kar je nezakonito »off line«, nezakonito »on line«, seveda do ravni, ki je še smiselna glede na značilnosti spletnega okolja. Probleme rešuje s sorazmernimi ukrepi, da ne bi prišlo do pretirane regulacije, ki bi lahko zavrla internetno gospodarstvo in negativno vplivala na svobodo izražanja. Skratka, gre za tehtanje več pravic. DSA ne določa katere vsebine so nezakonite, temveč le procesne mehanizme za njihovo učinkovitejšo prijavo in obravnavo. Samo določanje nezakonitosti in pravila izvajanja sodnih odločitev ostajajo v domeni nacionalnih zakonodaj, kot je na primer sovražni govor, varstvo potrošnikov, dezinformacije, ponarejeni proizvodi, varnost proizvodov, avdiovizualne vsebine in podobno, oziroma tudi v domeni EU zakonodaje, če gre za harmonizirano področje, to sta predvsem boj proti terorističnim vsebinam na spletu in boj proti posnetkom zlorab otrok. Upravljanje uporabniško ustvarjenih nezakonitih vsebin DSA ureja na dva načina, se pravi tisti »/ nerazumljivo/ rated content«, ki je nezakonit, na osnovi odločitev sodnih in drugih pristojnih organov posamezne države članice in z uporabo mehanizma obvesti in ukrepe, tako imenovano »notice and action«. DSA škodljive, vendar zakonite vsebine ne ureja neposredno, temveč implicitno preko ureditve za pogoje uporabe storitev posredniške platforme, pri čemer v osnovi veljajo pravila proste gospodarske pobude. Z njimi platforma med drugim postavi pogoje katere vsebine lahko uporabniki naložijo in uporabljajo na platformi. Platforma škodljive vendar zakonite vsebine urejajo v svojih pogojih uporabe in jih praviloma omejujejo. Uporabniki ali zaupanja vredni prijavitelji, tako imenovani »Trustat flaggerji« lahko te vsebine prijavljajo, vendar ne kot nezakonite, temveč kot vsebine, ki so v nasprotju s pogoji uporabe storitev posamezne platforme. Dejstvo, da so lahko nekatere škodljive vsebine včasih celo bolj škodljive kot nezakonite, na primer sramotenje je za posameznika lahko izjemno veliko breme, ni pa nujno tudi očitno nezakonito. Platforme imajo s temi definicijami v svojih s svojimi reakcijami na njih, na sama ta ravnanja, velike probleme, zato DSA predvideva sprejemanje skupnih kodeksov ravnanja, tako imenovanih »code of conduct« ki naj bi prispevali k bolj enoviti in pravilnejši obravnavi tovrstnih primerov. DSA ureja tudi prepoved zavajajočih praks in določenih vrst ciljnega oglaševanja ter posebej zaščito mladoletnikov na spletu. Na MDP verjamemo, da bo njegova dokončna uveljavitev pomenila izboljšanje izzivov, ki ste jih izpostavili tudi v sklicu seje. Uveljavitev bo morala biti do, mislim da sredine februarja 2024. Na ministrstvu smo že začeli pred časom z dialogi, tudi s strokovnimi in širšimi javnostmi na temo oblikovanja mehanizmov za implementacijo teh pravil Evropske unije, ki so neposredno uporabljiva v našem pravnem redu, tako da verjamemo, da bodo to pomembni koraki za zmanjševanje tveganj, o katerih je bilo govora na začetku.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam, gospod Krajnc.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje, gospodu Igorju Šoltesu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala predsedujoča za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi prisotni.

Mogoče, če samo mikrofon obrnete bolj v svojo smer. Tako. Zdaj bo pa bolje, ja.

Izvolite.

Skratka, s hitrim razvojem na področju informacijske, komunikacijske tehnologije postaja varnost na spletu vse bolj pomembna in v povezavi s tem tudi ukrepi, ki lahko to varnost ustrezno okrepijo glede različnih spletnih goljufij, prevar. O tem v zadnjem času lahko beremo skoraj vsak dan, tako da je to postal, ne bom rekel trend, ampak pojav, na katerega kot družba moramo odreagirati. Veliko področij oziroma veliko na tem področju lahko stori ali pa storimo vsak sam, ravno, da se zaščitimo, da ne postanemo žrtev spletnih plenilcev vseh vrst, torej ali z uporabo ustreznih gesel, pridobivanjem oziroma posodabljanje s sistemom in uporabo ustreznih drugih zaščit pred vdorom. Hkrati pa seveda tudi zavedanje o tem, da vsebine, ki obljubljajo preveč lepo, preveč, bom rekel, romantične opise, predstavljajo vedno tveganja. po drugi strani pa seveda moramo vedeti, da dostikrat tudi sami gremo v ta razmerja, čeprav seveda vemo, da obstajajo tveganja. Po drugi strani pa se moramo na spletu mogoče še bolj kot v starem tradicionalnem načinu komuniciranja vsi, najprej pa se javno izpostavljene osebe samoomejiti, preden bi šlo za spodbujanje kakršnekoli nestrpnosti, celo sovraštva v spletni komunikaciji. Pri tem se noben cilj ne more posvečevati sredstev.

Glede Ministrstva za pravosodje nekaj dejstev. Tako kot na večini drugih področij so tudi na področju, na katerem oziroma o katerem govorimo danes, v zvezi z najhujšimi oblikami protipravnih ravnanj v skladu z načelom sorazmernosti določena tudi kazniva dejanja. Tu bi opozoril na par pomembnih členov. Govorim o 143. členu KZ-1, ki govori o kaznivem dejanju zlorabe osebnih podatkov, govorim o členu 232. KZ (preslepitev kupca) in pa seveda tudi kaznivo dejanje goljufije. V zvezi z zlorabami mladoletnikov na spletu velja izpostaviti kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in tudi posredovanja pornografskega gradiva, kot kazniva dejanja pa so določeni tudi napadi na zlorabe informacijskih sistemov. Glede na to, da je veliko udeležencev, ne bom šel zdaj v podrobne analize ali pa na navajanja odstavkov teh kaznivih dejanj, seveda pa je kaznivo dejanje tudi javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti na temelju osebnih okoliščin. Tudi zadnja novela, če se spomnite, KZ-1 je bila uveljavljena, ki je bila uveljavljena letos kot izrecna oteževalna okoliščina, ki se nanaša na druge osebne okoliščine na podlagi vere, spola in tako dalje. Mogoče za konec še to. Seveda kazenski pravni okvir lahko postavimo v del seveda posledic, mislim pa, da v tem preventivnem delu tudi ta današnja razprava lahko da poseben ali pa pomemben prispevek naprej. Mislim, da kot družba z različnimi vzvodi, tudi preko vladne, parlamentarne in ostalih vej oblasti lahko na preventivni ravni veliko naredimo, zlasti tudi pravočasnega ozaveščanja o škodljivih, nevarnih, tveganih vsebinah. Seveda, vsega se ne da kontrolirati, ker potem lahko pridemo v drugo obliko Velikega brata, ampak zdi se mi pomembno, da imamo mehanizme, ki znajo razvozlati, ki znajo opozoriti takrat, ko je to resnično potrebno. Tako da hvala še enkrat za organizacijo in vabilo.

Najlepša hvala tudi vam.

Res je, kar ste to povedali zdaj na koncu, in ravno zaradi tega se mi zdi pomembno, da tudi ta komisija o tem spregovori.

Sedaj pa dajem besedo gospe Katjuši Čeferin iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije. Izvolite.

Hvala lepa za besedo tudi z moje strani. Lepo pozdravljeni vsi navzoči.

Torej na državnem tožilstvu, kjer delujemo državni tožilci, ki smo seveda pristojni za pregon kaznivih dejanj, torej za, vstopimo v to problematiko takrat, ko gre za najhujša ravnanja, ki jih zakonodaja določa kot kazniva dejanja, se seveda zavedamo pomembnosti tega področja in na tem delujemo konstruktivno. Tako je že generalni državni tožilec ob začetku svojega mandata v politiko pregona, pregon tako imenovane kibernetske kriminalitete uvrstil kot eno najpomembnejših in prednostnih področij pregona in je bila na Vrhovnem državnem tožilstvu tudi ustanovljena delovna skupina, ki se posebej ukvarja s problematiko na področju pregona teh kaznivih dejanj.

Zdaj, če samo na hitro, že kolega državni sekretar je nekaj povedal o teh kaznivih dejanjih. Samo…, bi povedala samo to, da kazniva dejanja v zvezi s kibernetsko kriminaliteto ločimo na tista, kjer je informacijski sistem tarča protipravnega dejanja. Kot primer recimo vdor v informacijski sistem, potem vdor v informacijski sistem pri opravljanju gospodarske dejavnosti, druga skupina so kazniva dejanja, kjer je informacijski sistem bistveno orodje za izvršitev kaznivih dejanj, kot zlorabe plačilnih kartic, različne vrste goljufij, ki smo jih danes že omenili in ponarejanja listin in pa tretja skupina, dejanja povezana z vsebino na računalniških oziroma informacijskih sistemih. To so kazniva dejanja povezana s kršitvijo avtorskih pravic, hramba in širjenje materiala, spolno zlorabo otrok in pa seveda kazniva dejanja spodbujanja sovraštva, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime in kaznivo dejanje grožnje.

To sem hotela zato izpostaviti, ker vidimo, da je to področje res izjemno široko, zajema širok spekter kaznivih dejanj in, bi se pa osredotočila predvsem na nekaj problemov, ki, s katerimi se srečuje državno tožilstvo, ko poskuša zagotoviti učinkovit in uspešen pregon teh kaznivih dejanj. Tukaj kot izzive oziroma probleme na tem področju izpostavljam, da zakonodaja ne vedno sledi napredku na tem področju, ki je žal seveda tudi z vidika storilcev kaznivih dejanj izjemno hiter in izjemno inovativen in ne more vedno predvideti in ustrezno regulirati vseh možnih oblik in izvršitvenih ravnanj teh kaznivih dejanj.

Posebej problematično je pridobivanje elektronskih dokazov. Tukaj je to predvsem pomembno mednarodno sodelovanje, tukaj državno tožilstvo trenutno vodi projekt e-dokazov, se pravi pridobivanje dokazov po elektronski poti, tudi od drugih držav Evropske unije. Tako strogo formalistično mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah, kot je bilo to včasih, a ne, danes, nikakor ne zagotavlja učinkovitega pregona kaznivih dejanj, zaradi česar je pravočasno zavarovanje in pridobivanje elektronskih dokazov bistvenega pomena za učinkovit pregon.

Problem predstavlja tudi šifriranje podatkov, ki vemo, da je danes pač že na tem področju storitve kaznivih dejanj postalo že kar praksa, posebej problematično je identifikacija in lociranje storilcev kaznivih dejanj, ki je zaradi zahtev po varstvu komunikacijske zasebnosti močno oteženo, pomanjkanje oziroma odsotnost pravne regulacije uporabe ustreznih orodij, ki bi omogočala lažje odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Včasih pa seveda tudi na pomanjkanje strokovnega znanja in izkušenj pri pregonu kibernetskih kaznivih dejanj, ki seveda zahteva ne samo dobro pravno poznavanje področja, ampak tudi specifična tehnološka znanja, s katerimi pač včasih ne razpolagamo, zaradi česar se trudimo, da bi tudi na tem področju zagotavljali kakovostno izobraževanje, da seveda se lahko državni tožilci potem tudi učinkovito s temi kaznivimi dejanji spopademo.

Za konec bi samo poudarila to, kar seveda vsi ugotavljamo, da kibernetski kriminal ne pozna meja. In še enkrat posebej izpostavlja mednarodno sodelovanje in seveda za tudi zakonodajalca prosila za sprejem takšne zakonodaje, ki bi nam dejansko omogočala učinkovit pregon te vrste kriminala. Hvala.