Dobro jutro, lep pozdrav vsem gostom in gostom ter članicam in članom odbora. Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da nisem prejela nobenih opravičil, da se kdo seje ne more udeležiti, na seji pa kot nadomestne to tudi članice in člani sodelujejo, in sicer poslanca Jonasa Žnidaršiča nadomešča poslanec Jani Prednik, poslanca Dušana Stojanoviča pa nadomešča poslanec Lenart Žavbi.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, ki ima eno točko, in sicer Sumi nepravilnosti in nesmotrnosti pri poslovanju javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Smo torej pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – SUMI NEPRAVILNOSTI IN NESMOTRNOSTI PRI POSLOVANJU JAVNEGA ZAVODA RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni, kar je sicer razvidno iz sklica seje, ampak vseeno naj tokrat pač preberem: predstavniki Ministrstva za kulturo, v. d. generalnega direktorja javnega zavoda RTV Slovenija gospod Andrej Grah Whatmough, predsednik nadzornega sveta javnega zavoda RTV Slovenija dr. Borut Rončević, nekdanji generalni direktor javnega zavoda RTV Igor Kadunc, Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, in sicer predsednik Robert Pajek in Ksenija Horvat, Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, gospa Petra Vidmar.

Za sklic nujne seje sem se odločila zaradi številnih člankov, ki lahko, ki jih lahko prebiramo v medijih, in sicer v zvezi s finančnim poslovanjem za lansko leto. Vse informacije so v bistvu, kako naj rečem, strižejo, tiste, ki jih dobivamo uradno, tiste, ki jih prebiramo v medijih. Potem imamo tudi nekaj, da rečem, že kar vprašanj in postopkov v zvezi z določeno finančno postavko v zvezi z RTV-jem obenem, če se dobro spomnimo, smo tudi na tem odboru imeli še nedolgo tega sejo, na kateri je bilo rečeno, da zaradi podraženih energentov, zaradi česar je bila sklicana tudi seja, zaradi višjih cen energentov oziroma energije RTV čaka črn scenarij in minus. Potem 13. maja je bil vložen zakon, ki ga je vložila stranka SDS, o ukinitvi RTV naročnine, nekaj mesecev kasneje je sledilo pismo, da je treba zvišati RTV naročnino. Skratka, tukaj je bil en cel, da bom rekla, če rečem Rašomon, jaz mislim, da ima Rašomon tukaj precej več reda kot to, o čemer smo bili mi deležni, kar se tiče informacij. Jaz moram sicer reči, da sem osebno tudi redno sledim sejam programskega sveta RTV, ki se seveda ne ukvarja, pač financiranje oziroma finančni načrt in tako naprej je bolj stvar nadzornega sveta, je pa dejstvo, da je dejansko na teh sejah zelo težko dobiti kakršnokoli informacijo, ker po navadi govori samo en človek. In zato se mi zdi prav, da tukaj pač spregovorimo vsi v okviru tistega seveda, ne, kar nam določa Poslovnik, in v okviru tistega, kar določa tudi zakonodaja. Nenazadnje, kot smo večkrat že slišali tudi predsednika programskega sveta RTV, neznanje prava škodi in nepoznavanje Poslovnika tudi škodi. In že zdaj vam obljubim, da po Poslovniku, ki ga imam in ki ga imamo vsi in ga, verjamem, poznamo, besedo jemljemo samo po določenem postopku. Vsekakor pa to je prej izjema, ki se je zgodila enkrat, kot pa praksa, kot se dogaja na programskem svetu, kjer je dejansko, poslovnik menda tudi določa to, da ima predsednik prav in da njemu ni treba dokazovati, da je v zmoti, ker pač po Poslovniku je predsednik. In tudi jaz sem predsednica tega odbora in potemtakem, če bi šli tako, mi tudi ni treba dokazovati, da sem v zmoti. Toliko. Predvsem bi rada, da tisti, ki spremljajo sejo, pa tudi mi vsi, dobimo en globlji pogled. Nenazadnje vemo, kje smo s temi vsemi zadevami, ki so vezane, se opravičujem, ki so vezane na RTV. Po drugi strani pa imamo pač javni zavod, kjer, ki je v izrednem stanju na nek način oziroma v stavki že toliko časa, da smo vendarle glede tega lahko vsi skupaj zaskrbljeni.

Tako da najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za kulturo, in sicer državnemu sekretarju mag. Marku Rusjanu, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo. Pozdrav vsem udeležencem današnje seje.

Jaz bi mogoče za začetek vseh kontekstualiziral oziroma ponovil poseben položaj javnega zavoda RTV Slovenija, da bo potem lažje utemeljil, kaj lahko, kaj kot ministrstvo sedaj v zvezi s temi problemi poskušamo urediti. Kakor veste, je RTV javni zavod, vendar s svojim zakonom je mu zagotovljena posebna finančna, programska, uredniška in novinarska avtonomija. Ima lasten vir prihodka, se pravi, prispevki, ki so določeni z zakonom, se stekajo direktno v javni zavod, delno pa tudi iz tržnih dejavnosti se financira. RTV Slovenija tudi samostojno določa kadrovske zveze in strateške usmeritve, tudi samostojno vodi pogajanja in kolektivna pogajanja s sindikati in določa plačno lestvico. Sistem je narejen tako, da bi, da znotraj javnega zavoda nadzor opravlja nadzorni, nadzorni svet in programski svet, vsaj moral bi, in pa drugi predstavniki delavcev in sindikatov. Republika Slovenija in Ministrstvo za kulturo tako nima neposrednega nadzora nad delovanjem javnega zavoda ne po starem zakonu ne po novem zakonu. Smo pa zaradi posebne situacije, ki je nastala tudi po uveljavitvi novega zakona in po sprejetju sklepa Ustavnega sodišča o zadržanju dela člena novega zakona in nekakšni sui generis situacij, ko pač programski in nadzorni svet kljub temu, da so po zakonu in prenehali mandati po v skladu s sklepom Ustavnega sodišča še naprej opravljajo svoje delo do končne odločitve Ustavnega sodišča glede skladnosti novega zakona z Ustavo Republike Slovenije. Poskušamo zaradi tega tudi na ministrstvu gledamo kaj, kaj so tiste pristojnosti, ki jih lahko vodstvo, začasno vodstvo, treba je poudariti, da gre za vršilca dolžnosti po novem zakonu, katera opravila lahko opravlja in katere ne. Zdaj, če ponovim to prehodno določbo tretjega odstavka 22. člena ZRTSV-1b, določa, da lahko vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija do imenovanja nove uprave opravlja le tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavlja izpolnjevanje profesionalnih standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti. Tako je v zakonu v prehodnih določbah jasno opredeljeno, kateri posli lahko štejemo tekoče posle, in sicer so to lahko le tisti, ki kumulativno izpolnjuje naslednje pogoje, se pravi nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavljanje izpeljevanja /nerazumljivo/ standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti. V zvezi s tem smo tudi na podlagi, kar lahko preberemo iz poročanja medijev, zaznali problem pri finančnem poročilu in finančnem letnem finančnem načrtu za prihodnje leto. Pojavljajo se dvomi o reviziji, notranji reviziji, če je bila res v skladu pravilno opravljena. V zvezi s tem je Ministrstvo za kulturo podalo pobudo Agenciji za nadzor nad revidiranjem, da opravi nadzor nad postopkom notranje revizije in ugotovi, ali so bili postopki pravilno izpeljani. Gre pa za problem nove investicije, ki je predvidena v finančnem načrtu za leto 2023. To je tudi povezano z vprašanjem, ali je to tekoči posel ali ne.

Drugo, kar smo mi morali reagirati, je, da smo dobili tudi več prijav s sumom kršitve predpisov, predvsem v zvezi z izvajanjem 17. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru. To je člen, ki določa koliko, kolikšen delež, 2 % pobranih prispevkov preteklega leta mora RTV zagotoviti za razpis, poseben razpis za avdiovizualne vsebine. Te prijave in za te prijave, seveda za obravnavo prijav nismo pristojni, zato smo to odstopili pristojnemu inšpektoratu, Inšpektoratu za medije in kulturo Republike Slovenije. Tako domnevam, da ti postopki tečejo. Hvala. To je to zaenkrat s strani Ministrstva za kulturo. Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar. Besedo zdaj dajem v. d. direktorju RTV Slovenija, gospodu Andreju Grahu Whatmoughu, izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana javnost! Zahvaljujem se vam za povabilo na današnjo sejo in dovolite mi, da uvodoma podam nekaj pojasnil vezanih na predmet današnje seje Odbora za kulturo.

Letno poročilo in zaključni račun javnega zavoda RTV Slovenija je pristojni nadzorni svet na predlog vršilca dolžnosti generalnega direktorja sprejel na seji, ki je potekala 15. februarja letos. V zakonskem roku, torej do 28. februarja, sta bila oba dokumenta tudi posredovana na AJPES za namen javne objave. Letno poročilo bo tako kot vsako leto lektorirano in nato javno objavljeno tudi na spletnih straneh RTV Slovenija. Tako kot vsako leto je tudi letno poročilo in zaključni račun zavoda za leto 2022 revidiral zunanji pooblaščeni revizor. Že peto leto zapored je to revizijska družba Mazars, d. o. o., ki letno revizijo opravlja od leta 2018 dalje. Omenjena revizijska družba je torej začela z revidiranjem letnih računskih izkazov v času, ko je bil generalni direktor RTV Slovenija gospod Igor Kadunc. V letu 2018, ko je bil generalni direktor gospod Igor Kadunc, je tudi prišlo do bistvene spremembe načina evidentiranja obveznosti za slovensko filmsko produkcijo. Zaradi tega je bil novembra 2018 spremenjen pravilnik o računovodstvu, ki se uporablja v retroaktivno od 1. januarja 2018 dalje oziroma celotno poslovno leto 2018. S spremembo pravilnika o računovodstvu, ki tudi velja retroaktivno, to je od 1. januar 2022 dalje, smo zgolj natančneje predpisali potek dosedanje prakse evidentiranja obveznosti za slovensko filmsko produkcijo. Še vedno uporabljamo isti pristop kot leta 2018, bolj natančno smo zgolj definirali nekatere vidike evidentiranja. Način evidentiranja obveznosti za slovensko filmsko produkcijo nima nobenega vpliva na obveznosti RTV Slovenija iz naslova izdanih odločb in podpisanih pogodb. Z drugimi besedami, filmski producenti zaradi omenjenega bolj natančno definirajo postopka, niso v ničemer prikrajšani oziroma njihov pravni položaj se v ničemer ne spreminja. Zasledujemo zgolj cilj, da sredstva rezervirana za slovensko filmsko produkcijo, plasiramo projekte, ki bodo dejansko realizirani, v kolikor pa posamezen projekt ne bo realiziran, zasledujemo cilj, da se rezervirana sredstva čim prej sprostijo in usmerijo v lastno produkcijo RTV Slovenija,. Torej v tisti del produkcije, katerega obseg je RTV Slovenija že leta zaradi zaostrenih finančnih razmer prisiljena krčiti, to je slovenski igrani program.

Dovolite mi, da preberem nekaj podatkov o namenjenih sredstvih in realizaciji projektov slovenskih filmskih producentov po letih. V letu 2011 je 2 % plačanega oziroma pobranega RTV prispevka, zmanjšan za stroške pobiranja, znašal milijon 642 tisoč evrov, na razpisih je bilo izbrano za milijon 565 tisoč projektov. Leta 2012 je bilo 2 % popravnega prispevka milijon 530 tisoč evrov, izbrano na razpisih je bilo za milijon 337 projektov. 2013, 2 % pobranega prispevka je znašal milijon 700 tisoč evrov, na razpisih je bilo izbranih projektov za milijon 756 tisoč. Realizacije v teh letih ni bilo zaradi zadržane realizacije določb zakona, zaradi spora, ki je potekal na Ustavnem sodišču.

Nato leta 2014, 2 % pobranega prispevka je znašalo milijon 684 tisoč evrov, na razpisih je bilo izbrano projektov za milijon 725 tisoč evrov. Realizacija v tem letu je bila že milijon 222 tisoč. 2015, 2 % plačanega prispevka znaša milijon 748 tisoč evrov, na razpisih je bilo izbranih projektov za milijon 768 in realizacija tega leta znaša milijon 754 tisoč evrov. 2016, 2 % prispevka znaša milijon 755 tisoč evrov, na razpisih je izbranih projektov za milijon 700 in realizacija znaša kar milijon 950 tisoč evrov. 2017, 2 % pobranega RTV prispevka znaša milijon 770, na razpisih je zbranih projektov za milijon 822 tisoč evrov, realizacija kar 2 milijona 400 tisoč evrov. Leto 2018, 2 % prispevka znaša milijon 770 tisoč evrov, na razpisih je izbranih projektov za milijon 784 tisoč, realizacija milijon 790 tisoč. 2019, 2 % prispevka znaša milijon 780 tisoč evrov, na razpisih je izbrano za milijon 830 projektov, realizacija znaša milijon 675 tisoč evrov. 2020, 2 % prispevka znaša milijon 795 tisoč evrov, na razpisih je izbranih projektov za milijon 787 tisoč, realizacija 947 tisoč, to je povezano s covidno situacijo v tem letu in zamikov projektov, ki so nastali na strani producentov. 2021, 2 % pobranega prispevka znaša milijon 813 tisoč evrov, na razpisih je izbranih projektov za milijon 853 tisoč evrov in realizacija znaša milijon 676 tisoč evrov. 2022, 2 % plačanega projekta znaša milijon 830 tisoč evrov, kolikšen znesek bo izbran na razpisu, pa še ne vemo, ker razpis je še odprt in bo

zaključen predvidoma nekje junija oziroma julija tega leta.

Kot je razvidno iz teh podatkov, RTV Slovenija vsako leto več, kot zahteva zakon, torej več kot 2 % pobranega RTV prispevka, manj s stroški pobiranja nameni slovenski filmski produkciji, realizacija zadnjih 5 let pa kaže, da vseh namenjenih sredstev ne porabijo. Zato poudarjam, da je prav, da denar iz nerealiziranih projektov usmerimo v slovenski igrani program, ki je med gledalci izjemno priljubljen, to so odlične produkcije, kot na primer Jezero, Leninov park, Dolina rož, Primeri Inšpektorja Vrenko in tako naprej.

Dovolite, da opozorim še na nekaj izredno pomembnih zadev. Zunanji pooblaščen revizor je v zvezi z obveznostmi RTV Slovenija za slovensko filmsko produkcijo pridobil zajetno dokumentacijo. Revizor je v svojem mnenju, ki je brez pridržka, opozoril na spremembo pristopa h kreditiranju teh obveznosti in izrecno navedel, da to ne vpliva na mnenje, ki je brez pridržka. S pregledom realizacije obveznosti RTV Slovenija iz naslova slovenske filmske produkcije se je nedavno seznanila tudi komisija programskega sveta RTV Slovenija za kulturno umetniške programe. Ta se je pod točko 2. dnevnega reda zadnje seje, na kateri je komisija obravnavala letno poročilo zavoda za leto 2021, obravnavala tudi pregled realizacije 17. člena Zakona o Slovenskem filmskem centru in sprejela naslednji sklep, ki ga navajam, sklep 2.2.: »Komisija za kulturne in umetniške programe se je seznanila z informacijami o izbranih projektih AV razpisov ter razporeditvi sredstev v letih 2020 in 2021 in ugotovila, da je zavod izpolnil obligacije po 17. členu.«

Ta sklep je nedvoumno jasen. Zato dovolite, da sklepno zagotovim, da ni prišlo do nobenih nepravilnosti v zvezi z evidentiranjem obveznosti za slovensko filmsko produkcijo. Sprememba pristopa k evidentiranju obveznosti v ničemer ne vpliva na pravni položaj slovenskih filmskih producentov, na že izdane odločbe in podpisane pogodbe, niti na odločbe in pogodbe, ki bodo izdane in podpisane v prihodnjih letih. Bo pa sprememba pristopa povzročila, da bodo tudi v naslednjih letnih računskih izkazih ažurnejši in točnejši podatki o obveznostih iz tega naslova, kar bo RTV Slovenija omogočilo, da pravočasno sprosti sredstva, ki bi bila sicer rezervirana v nerealiziranih projektih, in jih usmeri v lastno igrano produkcijo.

Glede na povedano naj zaključim, da se na RTV Slovenija vse izvaja skladno z računskimi pravili in standardi. Za tem, kot rečeno, stojijo tako naši lastni, strokovnjaki kot tudi zunanji revizorji z dolgoletnimi izkušnjami v svojem poklicu. Zato ocenjujem, da so ti nestrokovni, neutemeljeni očitki po medijih zlonamerni in usmerjeni v dodatno blatenje ugleda RTV Slovenija, ki je, kot rečeno, prvič po 6 letih poslovalo z dobičkom. Zakaj bi kogarkoli, še zlasti pa plačnike RTV prispevka, motilo, da RTV končno, po spet 6 letih posluje pozitivno, pa si, prosim, odgovorite sami. Hvala.

Hvala lepa. Besedo zdaj dajem predsedniku nadzornega sveta dr. Borutu Rončeviću. Izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo in hvala za povabilo. Nadzorni svet je, jaz bom kratek, kot nadzornik najbrž mora biti, nadzorni svet je sprejel, prejel in sprejel letno poročilo o delovanju RTV Slovenija za leto 2022. Na sejo nadzornega sveta so prišli tudi predstavniki zunanjih revizorjev, ki so nam predstavili tudi v ustni obliki svoje pisno poročilo, ki je bilo pozitivno.

Zdaj, kakšna je poslovna situacija, sanacija poslovanja RTV Slovenija po večletni izgubi poteka. Vodstvo to redno komunicira tako z nadzornim svetom, čigar seje niso javne, kot tudi z javnostjo. Trendi so pozitivni, kljub izrazito oteženim pogojem poslovanja onstran RTV-ja, o čemer smo na nadzornem svetu večkrat oziroma redno razpravljali in situacija je tudi bila ravno tako redno skomunicirana s širšo zainteresirano javnostjo. Po moji oceni ta sanacija poteka na pravi način. Torej, ne z dvigom RTV prispevka, ampak z znižanjem nekaterih stroškov, z dogovornim nižanjem nekaterih stroškov in pa, kar me posebej veseli, s povečevanjem tržnih prihodkov.

Mene veseli, da prihaja do javnih razprav, kot je tudi ta danes, kajti ne moremo zanemariti dejstva, da je RTV Slovenija nacionalna hiša, ki v naši družbi vrši prav posebno vlogo. Vendar pa se nadzorni svet pri presoji gospodarnosti in zakonitosti poslovanja seveda zanaša na lastne kompetence, predvsem pa pri presoji gradiv, ki jih dobimo, na mnenja notranjih in zunanjih revizorjev. Hvala lepa.

Hvala lepa, dr. Rončević.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Sveta delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, in sicer gospodu Robertu Pajku. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Pozdravljam vse prisotne!

Mogoče za uvod samo kratko, mogoče ne veste, da je svet delavcev RTV edini svet delavcev iz javnega sektorja v Sloveniji. To se mi zdi zelo pomembno. Tudi pot do naše ustanovitve ni bila lahka in smo na koncu šele preko Ustavnega sodišča dobili to pravico. Naša pravica in dolžnost je, da kot organ soupravljanja v družbi programskega sveta in nadzornega sveta skrbimo za smotrno porabo javnih sredstev, spoštovanje strokovnosti in institucionalne neodvisnosti na vseh področjih javnega zavoda. Od leta 2009 letno poročilo vsebuje tudi poročilo sveta delavcev. To se pravi 14 let, 13 let. Kljub temu, da smo bili tudi letos pozvani, da oddamo to poročilo,: le to ni bilo objavljeno v letnem poročilu javnega zavoda. Lahko se samo vprašamo, zakaj. Mogoče zato, ker smo bili preveč kritični? Ne vem. Predvsem je bilo za nas problematično dejstvo, da je vodstvo v decembru, v osnutku letnega poročila izkazovalo več kot 7,4 milijona minusa in to je bila izguba iz poslovanja. Dva meseca kasneje pa smo bili vsi pozitivni, zato je povsem na mestu, da smo se vprašali, kaj se je spremenilo v tem vmesnem obdobju. Vemo, da je bil eden izmed otipljivih razlogov odlok Vlade, da bo javnim zavodom plačala del električne energije, vendar to je bil zanemarljiv vpliv, ker je to veljalo za kratek del leta 2022. Vemo tudi, da je RTV dobil neke zapoznele tožbe od kabelskih operaterjev v znesku okrog milijona, vendar še vseeno računica še ni izšla. Vemo tudi, da ni prišel stric iz Amerike, da nam bi podaril kakšna sredstva, čisto tako, zato ker je pač prišel.

Sedaj, ko smo vsi natančno proučili letno poročilo, vemo, da je bilo razlogov več. Izpostavil bom samo nekaj najbolj problematičnih, sploh iz tega vidika, kar kot predstavnik, kot predsednik sveta delavcev lahko, na kar lahko opozarjamo, na kar lahko tudi vidimo. Se pravi, da bi bila, zelo pomembno je, da bi bilo letno poročilo pozitivno, to mislim, da se vsi zavedamo in tudi vsak generalni direktor bi to hotel. Jaz s tem nimam težav, zato razumem vršilca dolžnosti, da je tudi on imel veliko, veliko energije v to vložil. Vendar, da bi bila izguba manjša, je dejansko vodstvo iz teh pasivnih časovnih razmejitev, to je to, ta denar, kateri se namenja za filme, med prihodke prineslo kar 2,6 milijonov evrov. Za ta ukrep, vendar ta ukrep ni bil dovolj, kajti potrebno je bilo spremeniti pravilnik o računovodstvu, kar je vodstvo 6. februarja tudi storilo, vendar prvi problem pri tej spremembi, da je mogel pravilnik veljati retroaktivno, se pravi, za celo leto 2022. Ker mislimo, da to ni bilo pravilno, se je svet delavcev obrnil na Ministrstvo za kulturo kot predstavnika ustanovitelja za pravno mnenje. Iz Ministrstva za kulturo smo dobili odgovor, da to ni skladno s prvim odstavkom 155. člena Ustave Republike Slovenije, kjer navaja, da zakoni in drugi predpisi in splošni akti, kamor seveda spada tudi ta akt o računovodstvu in finančnem stanju poslovanja, ne morejo veljati za nazaj. Pri tem je svet delavcev tudi opozoril na 84. člen statuta, kateri navaja, predloge splošnih aktov pripravi vodstvo RTV Slovenija ob sodelovanju sveta delavcev RTV Slovenija in po predhodnem mnenju sindikata, seveda jih potem sprejme generalni direktor. Lahko vam samo povem, da o spremembi pravilnika o računovodstvu se vodstvo ni posvetovalo s svetom delavcev in ni sodelovalo s svetom in ni posvetovalo s sindikati in ni sodelovalo s svetom delavcev. To se lahko vidi iz vseh zapisov in zapisnikov naših sej. Tudi na seji nadzornega sveta, kjer kot predsednik sveta delavcev lahko sodelujem in tudi pri točkah razpravljanj, katere so vezane na tematiko, sta predstavnika iz vrst zaposlenih opozarjala na določene nepravilnosti in mogoče je za poudariti ravno to poročilo revizorske hiše Mazars, kjer je v poročilu prav poseben zavihek, poudarjene zadeve. Poudarjene zadeve. In v tem zavihku je celo opozorilo na pojasnilo kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve. Še vedno govorimo o tem denarju, katerega namenjamo za filme. V računovodskem delu letnega poročila, kjer je opisana sprememba računovodske ocene glede namensko odloženih prihodkov RTV prispevka za slovensko filmsko produkcijo in dodala, pomemben pozitiven vpliv spremembe lete na presežek prihodkov nad odhodki tekočega obračunskega obdobja. Se pravi, revizorska hiša je to zasledila, vendar je potem dodala, naše mnenje v zvezi s poudarjeno zadevo, se pravi, to, ni prilagojeno. Zdaj in to bi se morali s strokovnjaki za revizorske zadeve, dejansko smo vsi študirali, kaj to pomeni. Naše mnenje v zvezi s poudarjeno zadevo ni prilagojeno. Vendar, če gremo naprej. Ker je vršilec dolžnosti Andrej Grah Whatmough pred letom zapisal, da nadomestnega objekta na Komenskega 5, o katerem govorimo že zadnjih deset let, ne bomo gradili, so v računovodskem poročilu za leto 2021 slabih pol milijona evrov izdatkov za projekte prenesli iz konta investicije v pripravi na stroške, kar pomeni, da je za toliko bila izguba v letu 2021 večja, ker vemo, da v letu 2021 mislim, da smo prikazali nekaj čez 4 milijone izgube iz poslovanja. Vendar ideja letos pa je bila ravno obratna, rekli bomo, da bomo nadomestni objekt vendarle gradili. V novo verzijo finančnega načrta za 2023 so že januarja zapisali, da bi jo gradili s 40 tisoč evri za začetek v letu 2023 in jo v naslednjih letih dokončali z enim milijonom. Zakaj so ti podatki, bi rekel, nenavadni? Zato, ker vsi vemo, da za to investicijo bi bil en milijon premalo. Po našem mnenju bi morali napisati, če bi nameravali graditi, ceno investicije celo. Tudi v decembrski verziji finančnega načrta, poudarjam pa, da je takrat vodstvo še imelo polni mandat, gradnja nadomestnega objekta ni bilo, kar pomeni, da so se za gradnjo odločili kot vršilci dolžnosti. Seveda pridemo zdaj do te velike težave pojma vršilca dolžnosti v tem vmesnem času, ko je Ustavno sodišče zadržalo novelo. Po uveljavitvi novele zakona je generalni direktor do imenovanja nove uprave postal vršilec dolžnosti, to zdaj vsi vemo, in v funkcijo vršilca dolžnosti opravlja s pristojnostmi iz 22. člena zakona, ki velja za tekoče posle. Svet delavcev ugotavlja, da je eden izmed glavnih problemov, da se zadnje čase samo še pogovarjamo ali je to tekoči posel ali ne. Seveda pri tej domnevni gradnji, ki sem jo omenil, je kar precej težav. Namreč, pod prvo sprejet ni bil noben sklep, da se investicija za gradnjo na Komenskega spet začne. Drugo niti ni bilo nobenega rebalansa, ki bi potrjeval tako prelivanje sredstev. Prav tako pa po našem mnenju to ni tekoči posel. Zato smo se tudi v tem primeru obrnili na Ministrstvo za kulturo po pravno mnenje. Njihov odgovor je bil, izvedba milijonske gradnje novega centra nedvomno presega pojem tekočih poslov, saj gradnja v tem trenutku ni nujno potrebna za nemoteno delovanje RTV Slovenija in ne obstaja noben očitni razlog, ki bi narekoval nujnost izvedbe takšnega projekta. Na tem mestu lahko samo dodam, če bi ta dva finančna primera izkazovali, kot smo jih doslej, bi bilo v letu 2022 cirka 3 milijone izgube. Seveda so bili še drugi primeri, podobni, ker so zadeve podobne, vedno se nekje ustavimo v teh procedurah, katere mi kot svet delavca opozarjamo, da niso, ne spoštuje se statuta, ne spoštuje se našega zakona včasih in niti naše participacijske pogodbe.

Zdaj, če izpostavim še en primer, kateri pa sedaj izhaja in je problematičen in mi na njega opozarjamo, ker vodstvo hoče izpeljati javni razpis za merjenje programskih vsebin za cirka 5 milijonov, za petletno obdobje v višini dobrih 5 milijonov evrov. Ker se sedanja pogodba sklenjena z izvajalcem, sedanjim HB Nelson(?), izteče šele decembra leta 2024, po našem mnenju to ni tekoči posel in ni nobenih razlogov, da bi tako hiteli. Prav tako je tudi strokovna služba, zadolžena za to področje, imela veliko strokovnih zadržkov glede potrebe tega novega sistema, zato se je svet delavcev ponovno obrnil na Ministrstvo za kulturo, katero je v svojem pravnem mnenju zapisalo, da to ne spada pod tekoči posel. Žal je nadzorni svet temu razpisu prižgal zeleno luč. Svet delavcev opozarja, da to lahko postane modus operandi in da se s tem krši ZRVTVS 1B, kjer v tretjem odstavku piše, da so tekoči posli le tisti, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija.

Za trenutek mi dovolite še, da ker so, se mi zdi, da je bistveno te razprave in da se globina vseh teh problemov dejansko nahaja v letnem poročilu. Mogoče, da omenim tudi odpravnine, katere so globoko razburkale notranjo in zunanjo javnost. In moram na tem mestu omeniti, da svet delavcev že dlje časa opozarja vodstvo in javnost, da se je vodstvo zmanjšanja števila zaposlenih lotilo napačno. Zakaj? Osnova za izplačilo kakršnekoli odpravnine zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga je obstoj utemeljenega poslovnega razloga. Ker smo opozorili na programskem svetu, da nepoznavanje prava škodi, sem se zelo pozanimal in dejansko prepisal. Kaj so utemeljeni poslovni razlogi določa ZDR-1, ki za primer odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga ne določa soglasja delavcev. Ne določa soglasja delavcev. In je že po naravi tega instituta mogoče razumeti, da delavec takšne odpovedi ne more podati soglasja. Pri nas pa vsi tehnološki viški v letu 2021 in 2022 in tudi ti, ki se dogajajo zdaj v 2023 so sporazumno podpisani. Se pravi, jaz podpišem, da sporazumno odhajam in sem tehnološki višek in dobim odpravnino. Iz 7. člena aneksa številka 14, to je tudi ta razvpiti aneks, ki je precej razburkal javnost, nedvomno izhaja, da gre za neutemeljen oziroma fiktiven poslovni razlog in je že zaradi navedbe izplačila odpravnine nezakonito - pa se ne bi spuščal v višino le-te, ker to je pa že preveč zakomplicirana tematika, za nekoga bi rabil več podatkov - vendar pri tej zadevi pa najbolj bode v oči, da za ceno zmanjšanja števila zaposlenih vodstvo podpisuje odpravnine za delovna mesta, katere RTV kot javni zavod potrebuje, in jih v določenih primerih tudi nadomesti z novimi zaposlitvami. Mogoče tukaj samo za primer, teh primerov je veliko, ampak za primer, da bom plastičen, dva prime. Reciva, odpravnino je dobila urednica dokumentarnega programa, se pravi, v tem primeru mi ukinjamo to mesto urednica dokumentarnega programa, tega ni več oziroma tudi če bi to storili bi potem morali v nekih organigramih, spremembi, sistematizacije nekako te zadeve urediti drugače, da bi rekli, ker vemo, da imamo dokumentarni program in urednico in še naprej to proizvajamo. Drugi pa res plastičen primer je svet delavcev, poslovno sekretarko sveta delavcev so odpustili iz poslovnih razlogov, tehnološki višek. Mi obstajamo, imamo v dokumentih in v participacijski pogodbi napisano, da imamo to funkcijo in nihče ni vprašal predsednika sveta delavcev, sicer se je to zgodilo pod prejšnjo predsednico, nihče ni vprašal ali svet delavcev ne potrebuje poslovne sekretarke, katera nam pripada. Res je, da nam pripada za najmanj 4 ure, ampak kljub temu pripada in to je povsod zapisano. Ampak ta modus operandi, se pravi, zmanjšajmo število ljudi in nobenega od teh ne vprašamo. In kot sem rekel, vsi neposredni oziroma veliko neposrednih nadrejenih oziroma vodij določenih enot ali če hočete urednike uredništev, nihče ne vpraša za te odhode, kar je povsem v nasprotju z logiko neke strokovne ocene, koga rabimo, koga ne rabimo. Zato po mnenju sveta delavcev vodstva na tak način ne deluje v prid javnemu zavodu, ampak ga še naprej slabi. Kajti, posledice tega se vidijo na ekranih tudi pri manj strokovnem občinstvu, kaj šele pri poznavalcih javnega medija.

Mogoče velja še omeniti to, da te odpravnine, ti odhodi bo velika finančna posledica, katero mi zdaj ne vidimo, ampak jo bomo videli v poročilu za leto 2023. Hvala lepa.

Hvala lepa. Gospa Horvat, bi dodali kaj na kratko, prosim, če imate.

Hvala lepa. Dodala bi nekaj stvari, ker vendarle smo mediji, pripravljamo program in tudi to je seveda zelo pomemben del celotne krize. Naj vas spomnim, da smo, da smo volivci Republike Slovenije novembra 2022 na referendumu sporočili, kakšno televizijo hočemo. In volivci so takrat s prepričljivo večino sporočili, da takšne televizije, kot jo je zasnovalo sedanje vodstvo RTV nočejo. Ljudje so glasovali za verodostojna poročila, zavrnitev ukinjenih oddaj, zavrnitev izbrisanih televizijskih obrazov in tudi za to, da jim ne bi bilo treba več z osuplostjo strmeti v ekrane in se spraševati, ali je to mogoče. Od referenduma dalje se je televizijska slika popačila do neprepoznavnosti. In tu sem v imenu kolegic in kolegov, ki jim naši uredniki hočejo pisati vprašanja, kolegov, ki so šikanirani, ki so doživeli mobing, tudi v imenu tistih, ki so končali na bolniški, v imenu tistih, ki smo dobili opomine pred odpovedjo delovnega razmerja, v imenu tistih, ki na TV Slovenija več ne vidijo prihodnosti in odhajajo, tudi v imenu tistih, ki so že odšli. Vsem nam je skupno eno, protestiramo, ker je iz nekoč korektnega informativnega programa nastalo enoumno strankarsko trobilo, politični projekt, ki ne služi več interesu javnosti. In ta problem se z vsakim dnem zadržanja na Ustavnem sodišču samo še poglablja.

Kaj imamo zdaj? Oddaje s primernimi televizijskimi voditelji namesto informativnih oddaj, ki bi obveščale predvsem o dogajanju doma in po svetu, namesto prispevka, o katerih bi resno analizirali in zelo strogo in ostro kritizirali delo te vlade, imamo v ospredju neprofesionalne politikantske izdelke kot del neke novinarske prakse, ki bi morala biti nam tuja. Če je potrebno prvič v zgodovini RTV-ja prenašati proteste namenjene rušenju neke vlade, te ali one, potem to storimo, in sicer ne glede na poklicna merila, ki zahtevajo izjemno omejen in zelo rahločuten pristop k pokrivanju vsakršnih protestov. Če je treba prvič v zgodovini na primer predvajati strankarski dogodek v Bruslju, na katerem se zelo enostransko prikazuje problematika RTV-ja potem to storimo tako, kot če je potrebno lansirati temo izstopa iz Svetovne zdravstvene organizacije, gledalci osupli, potem je to prostor tudi v naših oddajah in tudi imamo seveda zdaj prostor, kadar je treba diskreditirati feminizem in slovenski ženski pokazati, kje jim je v tej družbi mesto. Tudi to so oddaje RTV. Ko mlada aktivistka doživi novo nasilje, bržkone spodbujeno na sovražnih straneh družabnih omrežij, potem pa o tem ne poročamo in pravzaprav ni več nobene meje, ki je mi ne prestopimo. Prevzem medija je zdaj končan in vse je dovoljeno. Ljudje na referendumu seveda niso glasovali za tako programsko politiko. Dobivamo pisma, jezna sporočila, ljudje nas ustavljajo na ulici, kaj se dogaja. Pravijo, da televizije ne morejo več gledati. In zadnji podatki o gledanosti, ki jih vodstvo skrbno skriva ali pa interpretira po svoje, kažejo tako zaskrbljujočo sliko, da bi se morali zganiti čisto vsi mehanizmi nadzora v tej državi. Če že nič ne naredi v. d. generalni direktor, ki je zaradi neukrepanja pri neprimerno manjšem padcu gledanosti - naredil kaj? - zaradi neukrepanja razrešil tedanjo direktorico Natalijo Gorščak. Naj izbiram blažje besede, da se mi bo lažje vrniti v službo, na delovno mesto? Po podatkih namreč, ki jih je včeraj objavljal dr. Marko Milosavljević, ki je ključna referenca slovenskega in evropskega medijskega prizorišča, je gledanost osrednjega informativnega bloka na Televiziji Slovenija 1, to je termin, ki predvsem v svetu novic informativnih programov pomeni absolutno največ med leti 2019 in 2020, torej v primerjavi z lanskim januarjem in letošnjim januarjem padla za 19 %, februarja primerjava februar 2023 februar 2022 18 %. Torej, v enem letu 19 %, v naslednjem letu 18 %. Skoraj 20 % v letu dni, toliko je vredno to, kar sedaj pošiljamo gledalcem v osrednjem našem informativnem programu. To je resnični pokazatelj uspešne, neuspešne, profesionalne, neprofesionalne politike tega našega vodstva. In če ne verjamete nam in našim opozorilom leto in pol, potem verjemite številkam. Podatki pa kažejo seveda tudi eno zelo lepo zgodbo. Na primer v naši oddaji Tednik se je gledanost v minulem letu dvignila za 15 %, ampak ekipa Tednika je novinarsko in uredniško ostala nedotaknjena, drugod po informativnem programu pa eno samo pogorišče.

Zdaj, bom zaključila, zanima me samo, kdo bo za to odgovarjal, vedi vodstvo, program, programski svet, nadzorni svet, Vlada, opozicija, kdo bo odgovarjal za to uničenje, retorično vprašanje, vsi ti mandati se bodo nekoč končali, ampak vsi bi morali za to odgovarjati, kar je velika sramota, da je kaj takega dopustno v naši državi.