Dobro jutro, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za finance!

Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodeluje Tomaž Lisec, ki nadomešča Franca Breznika, in pa Miha Lamut, ki nadomešča Lenarta Žavbija.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - MNENJE ODBORA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POTRJEVANJU RAČUNOV.

Državni svet je na 2. izredni seji 2. 3. 2023, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 27. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki ga je Državni zbor sprejel na 7. seji dne 23. 2. 2023. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni Državni svet, Ministrstvo za finance in pa Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Državnega sveta z dne 2. 3. 2023 za ponovno odločanje o zakonu, mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Vlade.

Pričenjamo z obravnavo zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve, gospod Leopold Pogačar.

Izvolite.

Ja, dobro jutro.

Lep pozdrav predsedujoča! Vsi ostali prisotni!

Kot že rečeno, Državni svet Republike Slovenije je na 2. izredni seji 2. marca 2023 ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov, EPA 300-IX.

Z zakonsko ureditvijo sistema davčnega potrjevanja računov se zagotavlja sledljivost podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju. Obveznost davčnega zavezanca glede izročitve računa za dobavljeno blago ali opravljeno storitev kupcu se je spremenila z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost v začetku leta 2022, s katerim je bilo določeno, da mora davčni zavezanec sicer izročiti račun kupcu v papirni obliki, vendar le na njegovo zahtevo.

Vlada Republike Slovenije takšno ureditev ponovno spreminja tako, da se izstavljeni račun pri gotovinskem poslovanju tudi izroči kupcu, ki ga mora prevzeti in zadržati do izhoda iz poslovnega prostora zavezanca, v katerem se je opravil nakup, tako, da se ob izvedeni kontroli pristojnim organom zagotavlja možnost nadzora nad evidentiranjem dejansko opravljenih storitev in dobav blaga zavezanca. Če tega ne stori, se za prekršek predvideva tudi globa, sicer v višini 40 evrov, ukrep pa naj bi bil predvsem namenjen ozaveščanju kupcev ter dvigu davčne kulture.

Predlagana ureditev bo po mnenju Vlade povečala transparentnost poslovanja davčnih zavezancev in zmanjšala tveganje povečevanja obsega sive ekonomije in neplačevanja davkov iz poslovanja. V večji meri bo tudi preprečevala možnost za prikrivanje dejanskega prometa davčnih zavezancev. S tem se po mnenju predlagatelja zakona sicer preprečuje nekonkurenčna praksa poslovnih subjektov na trgu ter davčne utaje, ki zmanjšujejo javno finančne prihodke.

Vlada razloge in utemeljenost vračanja na predhodni sistem kontrole izdaje in izročitve računa utemeljuje z opravljenimi analizami poslovnih praks v nekaterih, predvsem storitvenih dejavnostih, ki naj bi pokazale, da se je število potrjenih računov kljub rekordni zaposlenosti in povečani potrošnji leta 2022, še vedno manjša kot pred koronskem času, to se pravi leta 2019. Zato Vlada pričakuje, da bo ob nekaterih drugih tudi predlagani ukrep prispeval k preprečevanju škodljivih praks, na dolgi rok, zmanjšal možnosti davčnega izogibanja ter omejil sivo ekonomijo.

Seveda smo mi mnenja, da glede na to, da so bile definirane nekatere dejavnosti, kjer naj bi se število izdanih računov zmanjšalo, kot na primer avtomehanična dejavnost, gradbeništvo, gostinstvo, mislimo, da ima Finančna uprava Republike Slovenije zadosti vzvodov, da bi neposredno kontrolirala in opravila preverbo teh nekaterih dejavnosti.

Državni svet se tudi ne strinja z argumentacijo Vlade glede nujnosti ponovne spremembe ureditve izdajanja računov in poudarja, da je predlagana rešitev, ki na kupca blaga oziroma prejemnika storitev prenaša odgovornost, da pridobi račun od zavezanca ter da se ga zaradi morebitnega ne prevzema računa sankcionira, nesprejemljiva. Napačen je tudi pristop, s katerim se od zavezanca se, s katerim se zavezanca skuša nadzirati s pomočjo kupca, namesto za to pristojnih organov. Odločitev o prevzemu računa mora biti v celoti prepuščena kupcu, ki bo sam presojal o tem, ali bo na primer ob nakupu in plačilu blaga zaradi kasnejšega uveljavljanja garancijskih pogojev zahteval račun.

Argumentacija predlagatelja, da so bila v obstoječi ureditvi, kjer izdaja in izročitev računa ni obvezna, da so bila zaznana tveganja na področju pravic potrošnikov v zvezi s takojšnjo možnostjo preverjanja posameznih postavk na računu ter da ne gre le za nadzor, ampak tudi za zagotavljanje varnosti kupca. Po našem mnenju to ni prepričljivo, saj je skrb za varstvo koristi kupcev možno izraziti in uveljaviti tudi na način, ki ne bo vključeval izrekanja nesorazmernih glob za praviloma majhne prekrške z nizkimi zneski na računu. Oblika, v kateri se bo izdani račun izročil kupcu, bi morala biti prepuščena dogovoru med kupcem in zavezancem, saj je zavezancu že v veliki meri omogočena uporaba sodobnih tehnologij pri izdaji računov in njihovi izmenjavi s kupci blaga oziroma prejemniki storitev.

Glede na podatek, da inšpekcije v času zakonske ureditve, ko je kupec moral prevzeti račun in ga na zahtevo pooblaščene osebe pristojnega organa tudi predložiti, za potrebe izvajanja nadzora niso izrekali kazni, saj ob kontrolah o prevzetih računih, da so zgolj opozarjale potrošnike na prekršek, je po našem mnenju tudi vprašljiva predvsem smiselnost in učinkovitost take ureditve, še posebno ob dvomu, da ima pooblaščena oseba sploh pristojnost preverjanja identitete kupca. Pri tem pa seveda nismo prišli do podatka, koliko je bilo dejansko teh nadzorov opravljenih in koliko je bilo dejansko takih prekrškov sploh ugotovljenih.

Tudi o podatku o številu držav, ki so uveljavile zakonsko rešitev o obvezni izročitvi in prevzemu računa ter sankcioniranju kupca na tak način, kot je predlagano tu, se zastavlja vprašanje, ali je takšna ureditev, ki jo je zgolj uvedla ena država Evropske unije, že zadosten razlog za uveljavitev podobne zakonske prakse tudi v Sloveniji?

Na podlagi navedenih argumentov se predlaga, da zakonodajalec ponovno pretehta svojo odločitev in o ponovnem…, in o ponovnem odločanju zavrne predlagani zakon.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Vlade? (Da.)

Izvolite, gospod Tilen Božič, državni sekretar.

Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke, poslanci, predstavnik Državnega sveta in seveda tudi ostali!

Predlog, se pravi novele Zakona o davčnem potrjevanju računov smo že večkrat nekako izčrpno predstavili, tako v tej sredini, se pravi v okviru Državnega zbora, kot tudi seveda v okviru Državnega sveta in pristojne komisije. Del tega je tudi nekako povzel že predstavnik Državnega sveta in že takrat smo tudi povedali, da siva ekonomija ni enostavna reč, zanjo obstajajo številni razlogi.

Iz tega razloga mora biti tudi nabor ukrepov, ki se uporabljajo oziroma so na razpolago, ta orodja, zelo širok in le skupaj, se pravi komplementarno, lahko dosežejo učinek. Eden izmed teh je tudi ta, ki je nekako pred vami in vas prosimo nekako, da ga ponovno podprete in to je, da dejansko, ko se račun izda in se v tistem trenutku fiskalizira, da se potem tudi preda kupcu in da ga kupec nekako odnese iz tiste prodajalne.

Spremembe, ki so tukaj noter, nekako bistveno, da bi rekli vsebinske, od tistega, kar je veljalo pred spremembo, ki se je zgodila v začetku lanskega leta, ko izročanje računov ni bilo več obvezno, je morda zgolj v tem, da nekoliko bolj poudarjamo, da seveda vse te račune se lahko izdaja tudi elektronsko. To komponento posebej poudarjamo. Je bila možna že sedaj po Zakonu o davku na dodano vrednost. Smo pa ugotovili tudi iz razprave ali pa iz nekih povratnih informacij od zavezancev, da so včasih nekako bili v dvomu ali je to istovrstna reč, ali je to dopustno ali kako na to finančna uprava nenazadnje tudi gleda, pa kako gledamo tudi na to z vidika Ministrstva za finance kot tisti, ki nekako ta sistem postavljamo in zanj skrbimo. Iz tega razloga je posebej poudarjeno tudi, ko smo predstavljali, da je to lahko bodisi preko mobilnih aplikacij, ki so sedaj sodobne, preko elektronske pošte ali kateregakoli drugega elektronskega načina dostavljeno, se pravi kupcu. Na ta način tako pri njemu ostaja trajno, lahko temu rečemo ta arhiv, po drugi strani je pa to promptno rešeno in istočasno tudi, lahko rečemo, do narave bolj prijazno, kar naj bi bil tudi eden izmed razlogov, da se je takrat izročanje teh računov dejansko ukinilo. Znotraj tega, se pravi, je vendarle pomembno tudi to, da če se predpiše obvezna izročitev in obvezen prevzem te fakture, da je noter tudi nekakšna kazen predvidena za tistega, ki takega računa ne bi prevzel, pri čemer pa ves čas poudarjamo, se pravi, predvsem osveščevalno komponento tega. Tudi v preteklosti je bilo več tisoč nadzorov. Se pravi, tukaj imam podatek recimo za leto 2016. V zvezi s tem je bilo recimo zaključenih več kot 6 tisoč takšnih nadzorov. Marsikateri izmed teh je bil tudi vezan, se pravi na fizične osebe, ampak vedno se je postopalo na ta način, da se je razložilo zakaj je to pomembno, k čemu to prispeva, zakaj dejansko konec koncev tudi te dajatve zbiramo, za javne storitve, ki se potem tudi zagotavljajo vsem državljankam in državljanom. In posledično je neka kazen, ki je predpisana noter v višini 40 evrov oziroma 20, ker to velja po splošnih pravilih, se pravi Zakona o prekrških, da če je plačano v osmih dneh velja polovička, velja posebej izpostaviti, da so bila izrečena izključno opozorila. Res pa je, da če obstaja določba o globi v zakonu je takšno opozorilo morda nekoliko bolj učinkovito, vsaj za nekatere bistveno bolj zaleže, ker vendarle obstaja neko tveganje, da če bo nekdo takšno ponavljajoče ravnal, neprimerno, da lahko pride v končni fazi tudi do izreka takšne globe.

Opazili smo seveda v tem po koronskem, pa tudi že med koronskem času, da je prišlo do kar močnega upada, se pravi obsega fiskaliziranih oziroma potrjenih računov v tistih dejavnostih, ki smo jih šteli oziroma jih štejemo za nekoliko bolj tvegane, ko gre za poslovanje z gotovino. In to se je pokazalo že takrat ob uvedbi davčnih blagajn, ko so kljub temu, da gospodarstvo v splošnem ni tako hitro raslo, se je kar v enem letu zgodilo, da so nekatere te rizične dejavnosti rasle z dvomestno številko. In to je pokazalo, da je bil takrat ukrep zelo učinkovit, da je pripeljalo do tega, da se je večji obseg prometa fiskaliziral oziroma lahko rečemo registriral, posledično je bilo tudi manj gotovine, lahko rečemo ne neevidentirane v obtoku in je so ta sredstva seveda potem do zaposlenih prišla preko plače, do tistih, ki so bili njihovi dobavitelji preko računov za dobavljeno blago, investicije, ki so seveda potrebne pri obnovi recimo lokalov in tako naprej so šle tudi preko faktur. Se pravi, smo nekako ta kaskadni moment vzpostavili, da je ta gotovina, ko se enkrat vzame ven iz sistema oziroma se jo da v registrirani del, se pravi lahko rečemo temu v uradni del, pozitivno vpliva na številne vidike, tako družbe kot tudi gospodarstva.

Rečeno je bilo spet v tem, bi se ob to vseeno obregnil, da nismo povedali glede možnosti ugotavljanja identitete. Na Državni svet je bilo podano pisno pojasnilo, kjer je točno obrazložitev narejena že pred časom. Ne vem, če je to potem tudi zaokrožilo med državnimi svetniki. Vendarle tam je eksplicitno navedeno, da se pravi, finančna uprava takšna pooblastila ima, v primeru, da bi pa prišlo do kakšnih posebnih zapletov, je pa tako kot tudi pri vseh ostalih nadzornih, se pravi inšpekcijskih službah, predvideno, da lahko priskoči po potrebi na pomoč tudi policija. Zdaj, takšnih primerov mi, moram priznati, da jih ni bilo, tudi jih ne pričakujemo, glede na to, da gre za osveščevalno komponento, bi pa vseeno še enkrat poudaril, se pravi, obstaja pravna podlaga v Zakonu o finančni upravi. Se pravi, v okviru pooblastil je tudi to pooblastilo, da, se pravi, davčni inšpektor ugotovi identiteto tistega, ki ga v tistem trenutku tudi inšpicira oziroma preverja.

Kot rečeno, na Ministrstvu za finance oziroma Vlada predlaga, da ta to novelo zakona ponovno podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe za predstavitev mnenja o zahtevi? (Da.) Gospa Sonja Bien Karlovšek, izvolite.

Hvala za besedo.

ZPS je v svojem pisnem mnenju ugotovila, da se navedbe Državnega sveta v zahtevi za ponovno odločanje o zahtevi za ponovno odločanje nanašajo na smiselnost in učinkovitost in s tem na primernost predlaganih rešitev in zato se ZPS glede na svoje naloge, določene v Zakonu o Državnem zboru in Poslovnika Državnega zbora, do njih ne opredeljuje. Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo o zahtevi Državnega sveta.

Želi kdo razpravljati? (Da.) Izvolite, gospod Lenart.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, tudi gostom iz ministrstva in Državnega sveta.

Torej, slišali smo razloge za veto oziroma za zahtevo za ponovno odločanje, zakaj se je Državni svet tako odločil. Bom rekel, da mi je nekako normalno in da nas tudi včasih Državni svet opomni Državni zbor, da pač poskušamo ohranjati zadeve v mejah normale. Je pa tudi jasno, tako da v Slovenski demokratski stranki smo za to, da se o Zakonu o davčnem potrjevanju računov ponovno odloča, moram pa reči še tole, da nekako mi je tudi sedaj jasna agenda glede na to, da smo slišali, da se napoveduje celovita davčna reforma, se pravi popolna, popolna sprememba sistema pobiranja davkov, da se dejansko tudi glede na to tale davčno potrjevanje računov pa ponovno uvajanje obvezne, lahko rečem, oblike in prevzemanja računa in seveda represije in kazni za kupce, se dejansko vidi v tem, da se tudi ne upa vnaprej povedati natančno, katere bodo tiste poglavitne spremembe pri pobiranju davkov. Zaradi tega moram reči, da seveda smo v Slovenski demokratski stranki bili ves čas za to, da bi bilo okolje prijazno. In sedaj, če se ta Vlada seveda boji, da bo s svojimi zaostrovanji davčne politike in zategovanjem davčnega primeža povzročila, da se bodo podjetniki bolj izmikali plačevanju, ne, potem je to tudi nekako jasna trditev glede na to, kaj je danes povedal predstavnik Vlade v zvezi tudi, bom rekel, z mnenjem Državnega sveta, ki ga pa Vlada demontira, da pač to ni argument, da je samo ena država, ima pa podobno ureditev v Evropski uniji. Jaz mislim, da to je velik argument. Mi se vračamo nazaj med balkanske države glede teh strogih pravil.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospod Rado Gladek, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Državni sekretar, predstavnik Državnega sveta, kolegice in kolegi.

Državni svet nam daje možnost, da ponovno odločamo o tem zakonu. V vmesnem času se ni, bom rekel, se ni zgodilo nič posebnega, računi se izdajajo, kupci jih plačujejo, davčna blagajna se polni. Sta se pa vsaj za mene zgodili dve stvari oziroma dobil sem, jaz sem v razpravi tekom sprejemanja tega zakona problematiziral nadzor oziroma ta kaznovalni del oziroma prelaganje odgovornosti na kupca. Takrat sem v razpravi rekel, da predvidevam, da ima FURS vsa potrebna orodja, da na licu mesta oziroma pred samo trgovino spremlja, kaj se dogaja glede izdajanja računov. Takrat te informacije nisem imel, zdaj jo imam. FURS dejansko ima orodje oziroma inšpektor ima aplikacijo, ki lahko, ki lahko spremlja, ki lahko spremlja v realnem času posamezen poslovni subjekt in gleda, kaj se, kaj se dogaja. Se pravi, popolnoma nobene potrebe, da kupce lovimo oziroma obremenjujemo s tem .Ker, kot sem rekel, naloga, naloga trgovca oziroma naloga prodajalca je, da izda račun, naloga kupca je, da ta račun plača, tako da po mojem mnenju, še enkrat ponavljam, ta kaznovalni del oziroma ta del, ki se prelaga na kupca je povsem nepotreben.

Druga stvar pa je, predhodnik oziroma bivši direktor FURS, FURS-a, gospod Simič, tudi predlagatelj, bi rekel, te spremembe prejšnjega zakona, se pravi ukinitve oziroma odprave obvezne obveznega tiskanja računov, je napisal en zapis na svojem blogu, jaz verjamem, da ste si ga, da ste si ga prebrali, no, in tam povsem negiral oziroma to vašo osnovno mantro. Vi ste izhajali samo iz števila izdanih računov, to je bil za vas edini, edini filter oziroma edini pogoj, ki vam je kazal na to, da se, da se siva, siva ekonomija poveča, povečuje, povsem ste pa zanemarili drugi del, se pravi prihodki v davčno blagajno, ki so bili med v primerjavi 2019, 2022, so bili v letu 2022 za več kot 4 milijarde višje kot 2019. Se pravi, pričakoval bi, da vi, da naredite res neko resno analizo v končni fazi tudi na podlagi terenskega, terenskega dela inšpektorjev, a ne, in neko celotno sliko predstavite. Se pravi, manj računov, več, več pobranih davkov - zakaj, zakaj do tega prihaja? Se pravi, moje osebno mnenje je, da ne zaradi, da ne prihaja do oziroma da ni pomislekov ali pa nevarnosti za sivo ekonomijo, ampak da so se pač, tako kot je gospod Simič zapisal, tudi nakupovalne, nakupovalne navade kupcev spremenile. Že takrat sem omenil, spletna prodaja, ki tukaj v taki meri ni zajeta, ker je pač ni, ni osebni gotovinski prevzem, ne, se pravi, kupci se obnašamo drugače in posledično in posledično so tudi potem številke drugačne in so neprimerljive 2019, 2022 izključno kar se tiče, kar se tiče tiskanja računov. En lep primer, ki ga je navedel, je bil trgovina na drobno, a ne. Bistveno manj izdanih računov, bistveno povečano število, mislim, vrednost davka, ne. Mene ne bo nobeden prepričal, da, ne vem, v tej trgovini na drobno so zajeti trgovski centri. Jaz upam, da nihče tukaj ne verjame, da trgovski centri ne izdajajo računov, mislim, velike, velike trgovine. Jaz mislim, da to pa res ne moremo, tega pa res ne moremo, ne moremo sumiti.

Tako da potem zelo velikokrat oziroma v razpravah ste omenjali gradbeništvo. Podobna zgodba, se pravi, bistveno več pobranega davka pa manj izdanih računov. Ob tem, da danes vemo, da gradbeništvo, da praktično ne moreš dobiti mojstra, da je, da so zasedeni oziroma da imajo dela čez glavo, to izkazujejo tudi prihodki iz naslova DDV. Tako da jaz resnično ne razumem tega vašega vztrajanja. In kot sem že takrat, kot sem že takrat rekel, meni se gre, mislim, jaz mislim, da vas žene čisto ena sama stvar - zamenjati oziroma ukiniti vse, kar je, kar je prejšnja Vlada pametnega ali pa dobrega naredila, kar se tiče, kar se tiče s strani davkov oziroma odnosa do davčnega odnosa, bi rekel, do državljanov.

Tako da jaz jo še enkrat naprošam k razmisleku in da te spremembe, da te spremembe zakona ne podpremo oziroma ostanemo na prejšnjem sistemu. Hvala.