Spoštovane kolegice, kolegi, pričenjam 19. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne, tudi gostujoče, lepo pozdravljam. Opravičil nimamo na seji. Imamo kakšna nadomeščanja za to sejo? Zaenkrat ne, aha, imamo, lepo prosim, ja, če imamo še kakšno nadomeščanje, da mi predložite dokumente, hvala. Na seji kot nadomestni poslanec sodeluje Jonas Žnidaršič, ki nadomešča poslanca Predraga Bakovića.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ČIŠČENJU KOMUNALNIH ODPADNIH VODA, PRENOVITEV.

Gradivo k tej točki je poslala Vlada 2. 3. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor. Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstva za naravne vire in prostor, državnemu sekretarju mag. Mateju Skočirju, da nam predstavi predlog stališča. Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora! Hvala za besedo. Torej, na kratko, Slovenija pravzaprav pozdravlja prenovo direktive, zlasti z vidika, da je veljavna direktiva iz leta 1991, za katero moramo poudariti, da se je v preteklem obdobju izkazala kot uspešna, potrebno posodobiti in uskladiti z novimi pristopi ter stanjem znanja in tehnike na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, prav tako pa tudi nasloviti nove izzive. V okviru predloga prenovljene direktive o čiščenju komunalne odpadne voda vode Evropska komisija predlaga tako okrepitev nekaterih zahtev iz obstoječe direktive, kakor tudi uvedbo novih ukrepov. Če jih na kratko ponazorim, torej pod točko 1, gre za okrepitev zahtev za čiščenje komunalne odpadne vode, ki vključuje strožje mejne vrednosti za terciarno čiščenje in zahteve za četrto stopnjo čiščenja. Pod točko 2, širitev zahtev glede zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode na aglomeracije z zmogljivostjo večjo od tisoč populacijskih ekvivalentov. Po veljavni direktivi obveznost velja za aglomeracije zmogljivostjo večjo od 2 tisoč populacijskih ekvivalentov. Pod točko 3, okrepitev zahtev glede individualnih sistemov in zahtev glede ravnanja z blatom ter ponovne uporabe očiščene odpadne vode skladno s cilji krožnega gospodarstva. Pod točko 4, pripravo celovitih načrtov ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, ki bodo obvezni za velike aglomeracije, za ostale pa obveznost temelji na oceni tveganja zaradi onesnaževanja kot posledica prelivanja komunalne odpadne vode ob padavinskih dogodkih. Komisija predlaga tudi dve dodatni. Torej, komisija predlaga tudi strožje ukrepe tudi za odvajanje industrijske odpadne vode, in sicer kot novost predlaga vpeljavo proizvajalčeve razširjene odgovornosti za dve skupini izdelkov. Govorimo za farmacevtske in kozmetične izdelke. In pod točko 6, kot doprinos k aktualni temi, torej govorimo o doseganju podnebnih ciljev Evropske unije, je kot ukrep predvideno tudi zagotavljanje energetske nevtralnosti sektorja čiščenja odpadne vode. V okviru stališča Republika Slovenija pod točko 1 podpira krepitev ambicij, a obenem poziva k zagotovitvi prožnosti za prilagoditev zahtev specifičnim nacionalnim okoliščinam. Pod točko 2 meni, da so predlagane mejne vrednosti za terciarno čiščenje zelo ambiciozne in tudi težko dosegljive. Pod točko 3 podpira uvedbo kvartarne stopnje čiščenja za večje aglomeracije, vendar izraža pomisleke, ali so predlagane zahteve sploh lahko izvedljive. Pod točko 4 pozdravlja tudi nadaljnjo možnost uporabe individualnih sistemov za čiščenje, pri čemer zagovarja urejanje zahtev na nacionalni ravni. Pod točko 5 navaja, da bo s posebno pozornostjo proučila sorazmernost predlogov v zvezi s prelivanjem nevihtnih voda, saj Republika Slovenija glede na predlog direktive ne razpolaga s serijo podatkov, na podlagi katere bi se lahko izvedlo zanesljive ocene tveganj za onesnaževanje voda. Pod točko 6 podpira ukrepe po načelu po katerem plača onesnaževalec, vendar pa meni, da je poleg mehanizma proizvajalčeve razširjene odgovornosti smiselno omogočiti tudi uporabo drugih ustreznih mehanizmov za uporabo tega načela. In seveda pozdravljamo tudi zahteve za izboljšanje energetske učinkovitosti v okviru sektorja in tudi podpiramo zahtevo za izvajanje rednih energetskih pregledov zadevne infrastrukture, vendar menimo oziroma Vlada meni, da je treba v prvi vrsti upoštevati primarni cilj sektorja. To pa je zmanjševanje emisij v vode. Obenem Republika Slovenija tudi podaja stališče, da so roki, ki so navedeni v predlogu direktive za uveljavitev in začetek izvajanja zahtev prekratki.

Za dodatna pojasnila smo vam tukaj na voljo še z ostalimi kolegi iz direktorata. Torej, z mano sta prisotna direktor direktorata gospod Dejak in tudi sistemski pravnik gospod Jeraj. Tako da to mogoče za uvod z naše strani. Hvala.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Bi želel kdo besedo? Ne. Potem bom zaključila razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o čiščenju komunalnih odpadnih voda, prenovitev, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ne, torej lahko glasujemo o predlaganem mnenju.

Glasujemo. Za predlagani sklep je glasovalo 8 članov, proti nihče.

(Za je glasovalo 8 članov.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI ČETRTEGA IN PETEGA ODSTAVKA, PRVE IN TRETJE ALINEJE ŠESTEGA ODSTAVKA TER SEDMEGA ODSTAVKA 199.B ČLENA TER PRVEGA ODSTAVKA PRVEGA STAVKA DRUGEGA ODSTAVKA IN PETEGA ODSTAVKA 199.E ČLENA ZAKONA O VODAH.

Ustavno sodišče je pobudo poslalo mnenje Državnemu zboru na podlagi prvega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora, odbor pa jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prejeli ste naslednje gradivo: Zahtevo za oceno ustavnosti z dne 11. 7. 2022, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 3. 2023 in mnenje Vlade z dne 1. 9. 2022. Vsa gradiva so objavljena na spletnih straneh Državnega zbora in na e-klopi.

Na sejo odbora sta bila vabljena Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Prehajamo na obravnavo. Želi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Mateja Tavčar, ja, izvolite besedo.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo preučili zahtevo za oceno ustavnosti v okviru svojih pristojnosti in podali precej obširno pisno mnenje 3. marca letos. Z namenom osvežitve zadeve bi izpostavila nekaj ključnih izhodišč.

Vrhovno sodišče je kot vlagatelj podalo zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih določb novele zakona o vodah ZV-1C iz leta 2013, ki se nanašajo na odmero nadomestila za rabo vode in plačilo vodne pravice. Namreč v postopku z revizijo revident izpodbija sodbo upravnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo upravnega organa, s katero mu je bilo naloženo plačilo nadomestila za rabo vode za obdobje od 1. januarja 2005 do podelitve vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za proizvodnjo pijač iz vodovodnega sistema in plačilo vodne pravice od dokončnosti teh vodnih dovoljenj do 31. decembra 2013. Vlagatelj zahteve meni, da izpodbijane določbe ZV-1C so v neskladju z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave in predlaga ustavnemu sodišču, naj jih razveljavi v delu, ki se nanašajo na obdobje pred njegovo uveljavitvijo.

Kot izhaja iz zakonodajnega gradiva, je ZV-1C uredil podaljšanje roka za vložitev vloge za pridobitev koncesije obstoječim uporabnikom brez javnega razpisa. Določitev načina izračuna in plačila nadomestila za rabo vode za obdobje dejanske rabe vode, to je od leta 2005 dalje, do podelitve vodne pravice oziroma do uveljavitve ZV-1C, uredil je še postopek obračuna razlike plačil v primeru podeljene koncesije in sankcioniranja kršitev. Iz zakonodajnega gradiva je razvidno še, da se je predlagatelj zakona zavedal retroaktivne veljave izpodbijanih določb, vendar je menil, da retroaktivnost zahteva javna korist, ki ne posega v pridobljene pravice.

V pisnem mnenju Zakonodajno-pravne službe so podana pojasnila na vse izpostavljene navedbe vlagatelje zahteve in tudi širše obrazložitve, zaradi katerih je zahteva za oceno ustavnosti neutemeljena. Ustava v prvem odstavku 155. člena sicer prepoveduje retroaktivnost splošnih pravnih aktov, predvsem zaradi varstva načela prava, pravne države, vendar pa to načelo ni absolutno, saj ga sočasna izpolnitev meril, zapisanih v drugem odstavku istega člena, lahko znatno omili. Ustava dopušča sprejetje zakonskih določb z retroaktivnimi učinki vendarle izjemoma in samo, če to utemeljuje in opravičuje moč prepričljive in preudarne obrazložitve javne koristi, brez poseganja v že pridobljene pravice.

V izjemnih primerih je po ustavni teoriji včasih prav retroaktivnost pravnih norm lahko sredstvo za vzpostavitev pravičnosti, da se z njo korigirajo nenormalne situacije, ki nastanejo zaradi razkoraka med pravom in dejanskim življenjem. Tudi Ustavno sodišče je že nekajkrat upoštevalo možnost uporabe drugega odstavka 155. člena Ustave.

V primeru ZV-1C gre za reševanje izjemne situacije, ki je brez ureditve na zakonski ravni in za nazaj ne bi bilo mogoče urediti. Namen izpodbijane ureditve je bila odprava neenakega obravnavanja enakih ali podobnih dejanskih stanov in s tem zagotovitev pravne varnosti, na drug način ne bi bilo mogoče uresničiti načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ki zakonodajalca zavezuje, da enaka oziroma podobna razmerja ureja enako.

ZV-1C je predstavljal izvedbo popravljalnih ukrepov Računskega sodišča v zvezi z revizijo o izvajanju Zakona o vodah za leti 2009 in 2010. Posebna javna korist, ki utemeljuje obravnavo ureditev je bila utemeljena v zakonodajnem postopku v skladu s standardi, kot izhaja iz sodne prakse Ustavnega sodišča. Izpostavljeno je tudi upoštevanje načela uvedbe ekonomske cene za rabo vode, ki je neposredna zahteva okvirne direktive o vodah. Posebni javni interes je izkazan tudi z zagotovitvijo temeljnih načel upravljanja voda. To sta načeli trajnostne rabe vode in povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda ter varstvo vode kot naravnega javnega dobra.

Skrbna in preudarna raba naravnih virov je tudi temelj okoljske politike Evropske unije, vključno z načelom onesnaževalec plača, kar je določeno v 191. členu pogodbe o delovanju Evropske unije. Raba vode za gospodarske dejavnosti iz virov, ki so namenjeni za odvzem pitne vode, je po predpisih, ki urejajo vode, podvržena posebej strogemu dovoljevanju. Varstvo teh vodnih virov se posebej varuje z določitvijo vodovarstvenih režimov.

Z dopolnitvijo Ustave v letu 2016 je varstvo vodnih virov povzdignjeno na ustavni nivo, z novim 70.a(?) členom Ustave so še posebej varovani vodni viri, ki so pomembni za oskrbo s pitno vodo.

Glede na vse navedeno menimo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, mag. Mateju Skočirju.

Izvolite.

Ponovno hvala za besedo!

Torej, poleg splošne rabe vode poznamo tudi posebno rabo vode, ki jo je mogoče izvajati na podlagi pridobljene vodne pravice za posebno rabo vode in proti plačilu, in ravno odmera nadomestila za rabo vode in plačila vodne pravice pa so pravzaprav predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

Torej Vlada ocenjuje, da zahteva za oceno ustavnosti obravnavanih členov Zakona o vodah ni utemeljena in v tem delu se tudi strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki lepo dopolnjuje vladno mnenje, predvsem v delu, ki se tiče prepovedi retroaktivnosti.

Še kratko pojasnilo glede same novele Zakona o vodah 1C, ta je bila namreč pripravljena kot izvedba popravljalnih ukrepov v zvezi z revizijo Računskega sodišča, ki je v revizijskem poročilu v zvezi s postopki podelitve koncesij ugotovilo velike zamude ter še posebej opozorilo na neenako in selektivno obravnavo gospodarskih subjektov v zvezi z rabo, v zvezi z rabo vode. Novela tudi ni uvedla nove dajatve, saj je bila namreč uzakonjena že ob uveljavitvi Zakona o vodah, posledično pa s plačili tudi ne posega v že pridobljene pravice. Uporabniki vode so namreč vedeli že leta 2002, da morajo za rabo vode plačati in da vode pred pridobitvijo vodne pravice ne bi smeli rabiti.

Še mogoče kratka informacija o, v bistvu pravzaprav nadaljnjih korakih. Torej tudi naše ministrstvo, kajne, bo na podlagi ugotovitev Računskega sodišča v novem revizijskem poročilu učinkovitost sistema okoljskih dajatev za rabo vode, iz decembra prejšnjega leta, tudi pripravilo sistemske spremembe, ki bodo tudi vnaprej izboljšala učinkovitost sistema plačil za vodne pravice. Časovnica je takšna, da bomo odzivno poročilo pripravili do konca meseca marca, v odzivnem poročilu bo pa tudi naveden akcijski načrt naslednjih korakov.

Toliko z naše strani in za dodatna pojasnila tudi na voljo.

Hvala lepa.

Sprašujem še, če želi kdo izmed članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe k tej zahtevi? (Ne.) Ne, hvala lepa.

Zaključujem potem razpravo in prehajamo na odločanje o mnenju Zakonodajno-pravne službe k zahtevi.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor se strinja z mnenjem Zakonodajnopravne službe o zahtevi za oceno ustavnosti četrtega in petega odstavka, prve in tretje alineje šestega odstavka ter sedmega odstavka 199.b člena ter prvega odstavka prvega stavka drugega odstavka in petega odstavka 199.e člena Zakona o vodah, z dne 3. 3. 2023 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.«

Glasujemo. Za je glasovalo 10 Za je glasovalo 10, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerem bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika DZ pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in 19. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Ob tem naj vas spomnim, da se ob 14. uri začne skupna seja z Odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, in sicer v Veliki dvorani Državnega zbora.

Lepo vas pozdravljam, želim vam uspešen dan še naprej!