Spoštovani kolegice in kolegi!

Nadaljujemo sejo odborov, ki je sedaj seveda odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 21. MARCA 2023.

Pri tej točki prosim prav tako mag. Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišče za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta.

Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Dovolite, da nadaljujem s predstavitvijo izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 21. marca v Bruslju.

Svet za splošne zadeve bo v okviru priprav na redno marčno zasedanje Evropskega sveta izmenjal mnenje o osnutku sklepov in tako nadaljeval februarsko razpravo. Kot ste seznanjeni, se bodo voditelji in voditeljice držav oziroma vlad članic EU na zasedanju Evropskega sveta osredotočili na Ukrajino, konkurenčnost, enotni trg, gospodarstvo ter energetiko.

Kar sem predviden potek zasedanja Evropskega sveta in stališč Republike Slovenije do obravnavanih tem podrobneje predstavil že pri 1. točki dnevnega reda te seje, ki je bila zaprta za javnost, predlagam, da nadaljujem z ostalimi vsebinami, ki jih bo obravnaval Svet za splošne zadeve.

Glede odnosov med EU in Združenim kraljestvom bi poudaril, da gre za eno od pomembnejših točk tokratnega dnevnega reda Sveta za splošne zadeve. Po menjavi britanske vlade konec lanskega oktobra so se nadaljevala intenzivna interna pogajanja med evropsko komisijo in britansko stranjo, predvsem glede načina implementacije protokola o Irski in Severni Irski, ki je del izstopnega sporazuma, ki je sicer v veljavi že od 1. februarja 2020. Konec februarja 2023 je bil tudi na najvišji politični ravni dosežen načelen dogovor, tako imenovani Windsorski paket, ki obsega niz praktičnih rešitev, ki obravnavajo težave nastale v zadnjih dveh letih v zvezi z izvajanjem protokola. Konkretneje rešitve dogovora zadevajo mehanizem trgovine z blagom, urejanje področja zdravil, dodatna določila glede upravljanja protokola, režim za DDV in trošarine in rešitve za tarifne kvote za posamezne vrste jekla. Dogovor je z Evropsko unijo dober, saj zagotavlja obojestransko izvedbo sprejetega protokola. Poleg tega so zajete skupne rešitve, s čimer se izognemo enostranskemu delovanju katerekoli od strani. Dogovor omogoča tudi sodelovanje v kompleksnih geopolitičnih razmerah.

Zadovoljni smo, da je komisiji uspelo zaključiti ta predvsem politično zelo težavna pogajanja. Pomembno je, da sporazum omogoča polno izvajanje protokola na obeh straneh in da so zaščiteni tudi interesi Unije, zlasti kar se tiče ohranjanja celovitosti enotnega trga in mesta vseh držav članic na njem. Sporazum rešuje tudi preostala odprta vprašanja izvajanja izstopnega sporazuma, zlasti glede pravic državljanov in sodelovanja na posebnih področjih sporazuma o trgovini in sodelovanju. Za Slovenijo sta tu ključni vprašanji pristopa Združenega kraljestva k programom skupnosti, kot sta na primer program Obzorje in Erasmus, ter sodelovanje v globalnih kriznih razmerah. Slovenija tako predlagane rešitve tako imenovanega windsorskega paketa podpira kot tudi sprejem obeh predlaganih sklepov sveta.

Člani sveta za splošne zadeve bodo na kratko obravnavali dokument v zvezi z evropskim semestrom 2023, seznanili se bodo z zbirnim poročilom predsedstva o poteku razprave o evropskem semestru v različnih sestavah sveta ter s posodobljenim časovnim načrtom za njegovo obravnavo. Svet bo dodatno formalno posredoval evropskemu svetu v potrditev priporočila ekonomski politiki Evroobmočja za leto 2023. Slovenija pozdravlja predložitev zbirnega poročila in prenovljene časovnice evropskega semestra. Strinjamo se tudi z glavnimi priporočili za ekonomsko politiko evroobmočja, saj podaja realno sliko gospodarskega stanja, na katerega vplivajo vojna v Ukrajini, energetska kriza in visoka inflacija.

Svet za splošne zadeve bo v okviru letnega dialoga o vladavini prava opravil 6. razpravo o stanju v petih državah članicah. Slovaška in Finska bosta zaključili prvi krog obravnave stanja vladavine prava po državah članicah, z Belgijo, Bolgarijo in Češko pa se začenja drugi krog specifične razprave. Slovenija ta proces podpira, saj omogoča odprto, vključujočo in konstruktivno izmenjavo mnenj, zlasti pa dobrih praks in izkušenj med državami članicami na področju krepitve vladavine prava v EU. Prav spoštovanje temeljnih vrednot in načel Unije je bistveno za delovanje EU kot celote, za zaupanje državljanov in državljank v javne institucije ter je pogoj za medsebojno zaupanje.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 21. marca v Bruslju in se vam zahvaljujem za pozornost.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov, želi kdo razpravljati, pri tej točki? (Ne.) Ni prijavljenih. Zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem sedaj predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se seznani z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 21. marca 2023 in jih bo tudi podprl.«

Ponovno poudarjam, da bomo sedaj glasovali članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije. Številke naših glasovalnih naprav so od 1 do 20. Tako to je bila informacija, pa pričenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Predragu Bakoviću.

Hvala, predsednik Franci Breznik.

Spoštovani, tudi sam ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 21. marca 2023.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 25. redno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa sedaj predajam nazaj predsedniku Francu Brezniku.

Izvoli.

Najlepša hvala.

Spoštovani članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, KI BO V BRUSLJU 20. MARCA 2023.

Gradivo smo prejeli od Vlade 16. marca 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj bom prosil dr. Darija Krajčiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Na tokratnem zasedanju, ki se bo ga kot vodja delegacije udeležila tudi naša ministrica, gospa Irena Šinko, bodo v obravnavi tako kmetijske kot ribiške teme.

V okviru ribiških točk bo komisija predstavila nedavno objavljeni sveženj ukrepov za izboljšanje trajnosti in odpornosti sektorja ribištva in ribogojstva v Evropski uniji. V skladu z evropskim zelenim dogovorom bosta sektor ribištva in ribogojstva predmet prehoda na sektor brez ničelnih, brez emisij do leta 2050, za kar so predvideni ukrepi za spodbujanje uporabe čistejših virov energije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Poleg vzpostavitve partnerstva za energetski prehod je predvidena vzpostavitev pakta za ribištvo in oceane, preko katerega se bo vzpostavil dialog in sodelovanje med komisijo in vsemi zainteresiranimi stranmi v ribištvu z namenom skupnega razumevanja ciljev, ki jih je treba doseči in po potrebi v pomoč prilagoditi tudi politiko.

Ministri bodo tudi tokrat razpravljali o razmerah na kmetijskih trgih. Poleg seznanitve s poročilom komisije o gibanju cen kmetijskih vložkov, o odkupnih cenah po posameznih sektorjih ter napovedi za letošnjo letino, bo ponovno v ospredju vprašanje potrebe po tržnih ukrepih na ravni Evropske unije. Predlog komisije je še v pripravi. Glede na nedavno napoved komisarja za kmetijstvo, je pričakovati oblikovanje izrednih ukrepov prvenstveno za države članice, ki se soočajo s posledicami liberalizacije uvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine, mednje večinoma spadajo Litva, Latvija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška, pa moram reči, da tudi pri nas se že to delno pozna.

Skladno z uvedeno prakso se bodo ministri seznanili s poročanjem komisije o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Gre za redno točko, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, a se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri.

Obravnavanih bo tudi več informativnih točk v sklopu točk razno, izmed katerih velja še zlasti izpostaviti, da bo Komisija predstavila sporočilo o reviziji pobude Evropske unije za opraševalce. Gre za tako imenovani nov dogovor za opraševalce. Gre za posodobitev okvirja Evropske unije za rešitev vprašanja zmanjševanja števila divjih opraševalcev, katerih cilji so skladni s predlogom uredbe o obnovi narave, katere namen je v zakonodajo vključiti ambicije iz strategije za biotsko raznovrstnost.

Slovenija se kot predlagateljica obeležitve svetovnega dneva čebel in kot članica koalicije za opraševalce zaveda dejstva, da zmanjševanje števila opraševalcev predstavlja skrb za prehransko varnost, zdravje ljudi, kakovost življenja in delovanja ekosistemov. Tako, da podpiramo cilje ukrepov iz te revidirane pobude. To razumemo kot podporo in dopolnitev nacionalnim ukrepom za obnovo, pri čemer pa opozarjamo, da mora biti državam članicam dana zadostna mera prožnosti pri izbiri aktivnosti za ustavitev zmanjševanja števila opraševalcev.

S tem nekako zaključujem seznanitev odbora z vsebinami na tokratnem svetu.

Hvala za pozornost.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Vidim, da ni prijavljenih. Zaključujem razpravo.

Na glasovanje bom sedaj dal predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju, 20. marca 2023, in bo podprl.«

Glasujemo. Za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.

S tem končujem 4. točko dnevnega reda.

Na prošnjo Ministrstva za finance bomo torej njihove točke obravnavali kot zadnje, torej na današnji seji. Še enkrat ta informacija, samo toliko da veste.

Sedaj bomo prišli na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O PRISTOJNOSTI, PRAVU, KI SE UPORABLJA, PRIZNAVANJU ODLOČB IN SPREJEMANJU JAVNIH LISTIN V ZADEVAH V ZVEZI S STARŠEVSTVOM TER UVEDBI EVROPSKEGA POTRDILA O STARŠEVSTVU.

Gradivo k 5., 6., 7., 8. in 9. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade, 2. marca 2023, k 10. točki pa 3. marca 2023, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo gradiva od 5. do 10. točke v Državnem zboru, torej danes.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje, torej kot matičnem delovnem telesu, slednjega je obravnaval na 11. seji, 15. marca 2023 in sprejel mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli.

Sedaj bom prosil pri tej točki dr. Igorja Šoltesa, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Dr. Šoltes, izvolite.

Predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Evropska komisija je decembra lani predstavila predlog te uredbe v zvezi s priznavanjem starševstva. Predlog se osredotoča predvsem na korist in pravice otrok. Zagotovil bo pravno jasno za vse družine, ki se znajdejo v čezmejnem položaju znotraj EU, bodisi zaradi premika iz ene države članice v drugo ali pa pravzaprav z namenom stalnega bivanja ali pa samega potovanja, bodisi zato, ker ima v drugi članici družinske člane ali pa premoženje. Vseh otrok v čezmejnih družinah, ki jih zadeva predlog, je po ocenah študij Evropske komisije okrog 2 milijona. In na podlagi teh novih pravil bi vsi otroci in družine uživali pravice, ki izhajajo iz starševstva v skladu z nacionalno zakonodajo v vseh državah članicah, potem ko se njihovo starševstvo ugotovi v eni od držav članic. Tako bo družina, ki se preseli iz ene države članice v drugo tudi tam imela status družine.

Namen predloga je torej zaščititi temeljne pravice otroka, zagotoviti pravno varnost za družine in zmanjšati pravne stroške in breme za družine ter upravne in pravosodne sisteme držav članic. Na EU ravni zaenkrat ne obstaja noben inštrument, ki bi urejal priznavanje starševstva v Evropski uniji v čezmejnih situacijah. Trenutno imajo države članice seveda različne nacionalne ureditve v pristojnosti pravu, ki se uporablja in priznava na področju starševstva, ki je že ustanovljeno v tujini, kar lahko povzroča dejanske in pravne ovire za družine v čezmejnem položaju. Otroci so v takih primerih seveda izpostavljeni tveganju, ker ne bi imeli zagotovljenega dostopa do pravic od dedovanja, preživnine, odločitve o šolanju, izobraževanju, soglasij za zdravniške posege in tako dalje. Družine so lahko posledično prisiljene sprožiti upravne ali celo sodne postopke, da bi bilo priznano starševstvo, ti pa so seveda dolgotrajni, zamudni, pa tudi seveda povzročajo finančne posledice.

Predlog, to je zelo pomembno, ne spreminja in ne posega v nacionalno materijo družinskega prava, ki seveda še naprej ostaja v pristojnosti držav članic. Pravila o opredelitvi družine, pravila ugotavljanja starševstva v domačih primerih ostanejo v pristojnosti držav članic.

Republika Slovenija je močno naklonjena ciljem, ki jih prinaša predlog uredbe in meni, da gre za zelo pomemben instrument, ki bo okrepil varstvo temeljnih in drugih pravic otroka v čezmejnih primerih in to je v evropskem pravnem prostoru bila pomembna pravna praznina. Pozdravljamo, da predlog poenostavljen ureja priznavanje starševstva le, kadar gre za starševstvo s čezmejnim elementom in torej ne spreminja in ne posega v nacionalne zakonodaje, ki se tiče družinskega prava. Strinjamo se tudi in podpiramo predlog, v izogib zlorabam, predlog od držav članic zahteva, da priznajo starševstvo le, če je bilo ugotovljeno v državi članici in ne ko je bilo ugotovljeno v tretjih državah.

Republika Slovenija pozdravlja predlagano poenotenje dokazil pri dokazovanju starševstva v civilnih postopkih v meddržavnem z meddržavnim elementom in uredbo neobveznega evropskega potrdila o starševstvu.

V nadaljevanju pogajanj si bomo vsekakor prizadevali, da se skrbno prouči smiselnost ločevanja javnih listin z zavezujočim pravnim učinkom in javnih listin brez zavezujočega pravnega učinka.

Republika Slovenija bo tudi izpostavila vprašanje priznavanja nepopolnih posvojitev ter nadomestnega materinstva. Kar se tiče nepopolnih posvojitev velja opozoriti, da veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji inštituta nepopolne posvojitve od leta 1977 ne pozna več in ureja izključno popolno posvojitev, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enaka razmerja kakor med starši in njegovimi otroki. Pravne posledice nepopolne posvojitve niso enake kot pravne posledice popolne posvojitve, odvisno od pravne ureditve, po kateri je bil otrok nepopolno posvojen.

Glede nadomestnega materinstva je potrebno poudariti, da v Republiki Sloveniji ni dovoljeno. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo določa, da do oploditve z biomedicinsko pomočjo ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi, kar po definiciji razumemo kot nadomestno materinstvo. Glede na to, da tovrstni postopki v Republiki Sloveniji niso dovoljeni, tudi ni urejen način ugotavljanja starševstva.

Republika Slovenija si bo prizadevala, da se bo skozi celotno besedilo predloga zasledoval tudi njegov cilj in postavila pravila, ki bodo učinkovita za čim lažje uporabo v praksi.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar dr. Igor Šoltes.

Na 5. seji 14. marca 2023 je gradivo od 5. in do 10. točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jih tudi prejeli.

Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki predsednika komisije, gospoda Bojana Kekca.

Gospod Bojan Kekec, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Mnenje Komisije Državnega sveta ste dobili na klop. Kratek povzetek pa je sledeč. Predlog uredbe ureja različna pravila mednarodnega zasebnega prava, zagotavljanje starševstva v čezmejnih primerih ter o priznavanju starševstva ugotovljenega v drugi državi članici, v zvezi s katerimi je Unija pristojna za ukrepanje ter uvaja evropsko potrdilo o starševstvu. Uvaja se enotno evropsko potrdilo o starševstvu. Otroci ali njihovi zakoniti zastopniki lahko zanj zaprosijo v državi članici, ki je ugotovila starševstvo in ga lahko uporabijo za dokazovanje starševstva v vseh drugih državah članicah in bo dostopno v vseh uradnih jezikih EU. Kot je bilo že rečeno, na ravni EU zaenkrat še ne obstaja noben instrument, ki bi urejal priznavanje starševstva Evropske unije za otroke v čezmejnih postopkih družinskega prava. Ker v praksi prihaja do vse več primerov upravnih in sodnih postopkov, kjer so udeleženi otroci v čezmejnih primerih, ki potrebujejo pravno varstvo, je utemeljeno zavarovati njihove pravice in zagotoviti pravno varnost družine. Komisija je izpostavila primere kolizije priznavanja starševstva v državah članicah. Pojasnjeno je bilo, da se lahko na ravni EU določijo harmonizirana pravila o čezmejnem civilnem in družinskem pravu, medtem ko materialno civilno in družinsko pravo ostaja ostajajo v pristojnosti držav članic.

Torej, komisija je soglasno sprejela mnenje k podpori predloga stališča Republike Slovenije do predloga uredbe.

Hvala lepa.