Spoštovane članice in člani ter cenjeni gostje, ponovno vas lepo pozdravljam in pričenjam 12. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: gospa Nataša Sukič in naša predsednica dr. Vida Čadonič Špelič in gospod Jožef Horvat. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: Andreja Živic, ki nadomešča kolega Aleša Rezarja, in kolega Rastislav Vrečko, ki nadomešča kolega Franca Propsa.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov.

S sklicem seje 9. marca 2023 ste prejeli dnevni red, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem. Preden preidemo na obravnavo prve in druge točke, predlagam, da zaradi podobnosti materije teh dveh točk združimo predstavitve mnenj Zakonodajno-pravne službe ter razpravo, glasovanja pa opravimo ločimo ločeno. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje? Ne, ugotavljam, da ne.

Tako da prehajamo 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZHTEVA UPRAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI 66. ČLENA ZAKONA O VETERINARSTVU TER ZAHTEVA UPRAVNEGA SODIŠČA REPULIKE SLOVENIJE, ODDELKA V CELJU, ZA OCENO USTAVNOSTI 66. ČLENA ZAKONA O VETERINARSTVU.

Gradivo gradiva k tema točkama dnevnega reda je bilo objavljeno s sklicem na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni: Zakonodajno-pravna služba ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Tako da prehajamo na obravnavo in na tej točki sprašujem ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe. (Da.) Mag. Saša Bricelj Podgornik, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

No, obe zahtevi za oceno ustavnosti, ki sta na dnevnem redu, se nanašata na isti člen Zakona o veterinarstvu, na 66. člen, in tudi vsebujeta enake očitke, in sicer, da je ta člen v nasprotju z 2., 3., 120. in 153. členom Ustave. V pisnem mnenju, ki je pripravljeno kot odgovor Državnega zbora, so izčrpno navedeni argumenti, ki utemeljujejo stališče Državnega zbora, da zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena in da torej izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Hvala lepa.

Hvala lepa za obrazložitev.

Sedaj pa še sprašujem ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali želi besedo? (Da.) Kar, izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi ostali, lepo prisotni, vsi skupaj lepo pozdravljeni.

Torej, tako kot je bilo že povedano, Upravno sodišče Republike Slovenije kot tudi oddelek v Celju sta vložila zahtevo za oceno ustavnosti 66. člena Zakona o veterinarstvu, ki ureja koncesije za opravljanje javne veterinarske službe. Torej koncesije podeljuje Uprava Republike Slovenije za štiri vrste, in sicer te štiri vrste koncesij se med sabo razlikujejo glede na to, da se ena financira iz proračuna, ostale pa plačujejo, poplačujejo torej imetniki sami. Predmet upravnega spora je koncesija, ki zagotavlja najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali in se financira torej iz proračuna, pridobi jo pa lahko veterinarska organizacija na podlagi meril iz javnega razpisa na določenem območju, dosežene z največ točk. Tukaj je bilo v letu 2020 razpisana ta koncesija, in sicer bilo je, bilo je nekako razpisano za celotno območje, na podlagi v Zakonu o veterinarstvu in uredbe o mreži javne veterinarske službe je bilo potem dejansko podeljenih 56 koncesij, štirinajstim veterinarskim organizacijam pa je bila koncesija zavrnjena. Pravna podlaga za razpis te koncesije je Zakon o veterinarstvu, Uredba o mreži javne veterinarske službe, Zakon o gospodarskih javnih službah in pa Zakon o javnem in zasebnem partnerstvu. Torej mogoče bi še samo nekaj povedala o legitimnosti, ki se kaže tukaj. In sicer, razpis je bil za 72 veterinarskih organizacij, upravni spor je sprožilo 14 veterinarskih organizacij, od tega je samo del teh veterinarskih organizacij se sklicuje na neustavnost, ostale pa na število določenih točk. Povedati je treba, da je bil enak razpis pred 10 leti in takrat so te veterinarske organizacije, ki se sedaj sklicujejo na neustavnost, dejansko pridobile koncesijo - in takrat jim je ta sistem ustrezal. V tem obdobju so torej konkurenčnejše druge veterinarske organizacije pridobile koncesijo in se potem sedaj sklicujejo na neustavnost. Torej ministrstvo kot Vlada sta ravno tako na stališču oziroma menita, da pač 66. člen Zakona o veterinarstvu ni v nasprotju z Ustavo.

Najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo in sprašujem ali želi katera od poslank ali od kolegov poslancev razpravljati o mnenjih Zakonodajno-pravne službe o navedenih zahtevah. Ugotavljam, da interesa za razpravo ni, zato zaključujem razpravo.

In prehajamo najprej na odločanje o mnenju Zakonodajno-pravne službe o zahtevi iz prve točke dnevnega reda. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 66. člena Zakona o veterinarstvu.

Glasujemo. Navzočih je 6 poslank in poslancev, za je glasovalo 6, proti nihče.

(Za je glasovalo 6.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem prvo točko dnevnega reda.

Prehajamo še na odločanje o mnenju Zakonodajno-pravne službe o zahtevi iz 2. točke dnevnega reda. Na 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Celju, za oceno ustavnosti 66. člena Zakona o veterinarstvu.

Glasujemo. Ugotavljam, da je prisotnih 8 poslank in poslancev in da je za glasovalo 8.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejet.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda, hvala.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PROBLEMATIKA PLAČIL ZA KMETOVANJE NA OBMOČJIH Z OMEJITVAMI.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 3. marca 2023 zahtevala sklic nujne seje odbora za navedeno temo, Zahtevo ste članice in člani prejeli, objavljena je tudi na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki so na predlog zahteve vabljeni: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za finance, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja, Zveza rejcev drobnice in Svet za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Vse navzoče vabljene lepo pozdravljam.

In predstavnika predlagatelja, torej poslanca Tomaža Lisca, pa prosim, da uvodoma predstavi vsebino zahteve. Izvolite.

Ja, hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovana ministrica, ostali vabljeni gostje, vsem skupaj lep pozdrav.

Bom skušal biti kratek, ker gre za točko, ki se že kar nekaj let, bom rekel z vsem spoštovanjem, vali po sejah Odbora za kmetijstvo. Vsi vemo, da je, da se ta območja z naravnimi ali drugimi omejitvami, torej OMD, neka stvar v Sloveniji, ki jo očitno Evropska unija ne razume, pa če ne razume še domača kmetijska, predvsem pa finančna politika, se nam lahko v prihodnje zgodi tisto, česar se najbolj bojimo, da več ne bo želje po kmetovanju na teh področjih. In na drugi strani vemo kaj to prinese, zaraščanje in vse ostale zadeve. Ker pa gre za okoli 46, 47 tisoč kmetij, ki so vključene v ta sistem OMD, gre za pomembno temo, ki je potrebno tudi na tej seji odbora nameniti kar nekaj časa.

Zdaj, zakaj smo se v Poslanski skupini SDS zopet odločili za sklic seje, je pač razlog, ker smo 2. marca letošnjega leta dobili s strani ministrstva sporočilo, da je z začetkom izvajanja novega strateškega načrta skupne kmetijske politike prišlo do več sprememb pri plačilih za naravne ali druge omejitve, predvsem pa je bilo ključno, da med drugim ta plačila za leto 2023 ne bodo izplačana v tekočem letu, ampak šele januarja leta 2024. In ključna tema, na katero želimo danes dobiti odgovor, je to, zakaj šele januarja 2024 in kaj bo potem z, bi rekel, letom 2024, ali se bodo združila ali pa bodo spet prišlo do zamika. Kajti dobili smo posamezne pomisleke s strani posameznih kmetov, ki se jih ta tema dotika, da očitno prihaja do tega, da kmetje brezobrestno podpirajo Ministrstvo za kmetijstvo in čakajo na leto oziroma na januar 2024, če oziroma ko bodo kaj dobili. Pač dosedanja praksa je bila drugačna. Sicer razumemo, da je prišlo do spremembe skupne kmetijske politike, ampak smo opozarjali, da to naj nima posledic za slovenske kmete oziroma za njihovo redno delovanje na teh področjih, ampak očitno, kot ste sami s sporočilom sporočili, kmete, kmetom, predvsem pa slovensko javnost, da je prišlo do sprememb zaradi sprememb skupne kmetijske politike, tako da danes želimo doseči, da bi se ta izplačila ne izplačala šele januarja 2024 ampak že letos.

Druga stvar, ki jo pa želimo danes nekako opredeliti, pa je ta rdeča nit že kar nekaj let, to pa je sistem točkovanja, ki se je spreminjal in se spreminja. In če tukaj začnem s tem točkovanjem, v Poslanski skupini SDS smo bili, bi rekel, negativno presenečeni, ko smo 10. marca dobili sporočilo v javni obravnavi: Pravilnik o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - komentar lahko oddate do 13. 3. Tri dni, kar se mi zdi malo malo. Tako da me zanima, zakaj je tako kratek rok bil. Kot zadnjo v tem delu pa smo včeraj dobili informacijo, citiram: »Ministrica se je včeraj udeležila 16. seje Sveta za območje z omejenimi možnostmi (OMD) za kmetijsko dejavnost,« kjer baje ste že govorili tudi o teh popravkih metodologije oziroma točkovanju Pa me zanima, kaj konkretno ste se dogovorili, ker tudi eden izmed naših sklepov gre v to smer, o katerem smo govorili tudi že decembra lansko leto. Predvsem pa še enkrat nas v Poslanski skupini SDS zanima, tako kot verjetno vseh okoli 46 oziroma 47 tisoč kmetij, zakaj je prišlo in ali se lahko karkoli naredi, da ta plačila za leto 2023 ne bodo izplačana v tekočem letu, kot ste rekli, ampak ja, šele januarja. Mi želimo in predlagamo, da se to izvede kmalu, ne glede na to ali je točkovanje spremenjeno ali pa ne. Skratka, kmetje ne smejo biti talci, bom rekel, zavlačevanja evropske pa deloma tudi slovenske davčne in pa kmetijske politike.

Smo pa to, ta namen za sklic te seje izkoristili tudi za to, da ponovno pozovemo ob teh debatah, ki se dotikajo sicer bolj Ministrstva za finance, glede različnih davčnih primežev, da ko se bo razmišljalo oziroma naj se čim prej začne razmišljati tudi o spremembi Zakona o dohodnini, kjer sicer z vsem spoštovanjem, gospa ministrica, vem, da ste vi sami tudi bili tako kot vaši predhodniki proti temu, da se 50-procentno obdavčujejo ta sredstva, ampak morda tudi, kot smo že takrat rekli na decembrski seji lansko leto, želimo tukaj vam dati podporo, da ko bo Vlada oziroma resorno Ministrstvo za finance pripravljalo Zakon o dohodnini, da odpravi to ne samo anomalijo, ampak bom rekel po mojem mnenju in po mnenju marsikaterega kmeta, s katerim smo govorili, sramotno dejanje, da s 50 % obdavčite kmete na tistih področjih, ki so v bistvu najtežji za kmetovanja. In marsikateri, vsaj starejši, kmet, kar je, bi rekel, še ena druga tema, resno razmišlja, zakaj še delati, če od tistega, kar narediš, 50 % daš državi. In name osebno ste se obrnili kmetje in so povabili ne samo uradnike Ministrstva za finance, ampak tudi ostali del politike, da jim kdaj pridemo pomagati, pa bodo, pa bodo videli oziroma bomo videli, kaj pomeni kmetovati, ne glede na to, s čim se ukvarjajo kmetje v teh področjih OMD. Tako da kot dodatno smo hoteli še tukaj.

Skratka želimo odgovore, ali je možno že letos dobiti izplačila, kaj je s točkovnikom in nenazadnje, ali so morda že kakšni pogovori - kljub vsemu ste članica Vlade -, da se spremeni Zakon o dohodnini. Toliko v uvodu. Najlepša hvala.

Hvala.

Sedaj pa dajem besedo ministrici Ireni Šinko, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Torej, tako kot je bilo že povedano, točkovanje OMD temelji, torej v letu 2022 se je točkovanje OMD spremenilo, in sicer na podlagi tega, da je Kmetijski inštitut Slovenije pripravil novi model točkovanja OMD, ki pač, ker izračun temelji na popolnem avtomatizaciji in uporabi uradnih evidenc in uradnih podatkov ter registra kmetijskih gospodarstev, torej to je model, ki temelji na uradnih stališčih in je dejansko za vsako kmetijo določen in pa predpisan. Tudi je bilo že povedano, da smo na tej, na odboru za, nujni seji Odbora za kmetijstvo, 30. novembra 2022, to problematiko že obravnavali, zato jaz tistega dela več ne bi ponavljala in se bomo potem osredotočili samo na ta del. Takrat je nekako bil sprejet sklep, da naj ministrstvo v letu 2023 opravi revidiranje tega projekta plačila OMD in mi smo tudi se temu nekako dejansko čim prej lotili tega in smo v mesecu januarju torej izvajalcu, Kmetijskemu inštitutu naročili, da Kmetijski inštitut ta sistem revidira in da ugotovimo, v čem je problem oziroma zakaj je pri določenih površinah prišlo do izpada oziroma tako velikega znižanja točk. To je ena stvar, ki smo jo naredili. Potem druga stvar, odzvali smo se tudi na predstavnike območja iz Haloz in smo tudi opravili terenski ogled, kjer smo dejansko ugotovili določena dejstva in smo se v zvezi s tem tudi potem s predstavniki Haloz dogovorili, kako naprej. Bistvo vsega, kar lahko povem, pa je tudi to, da smo dejansko zadevo nekako prevzeli na tri točke, ki jih bom povedala. Prvič, smo prilagodili površino z nagibom nad 25 % in pa pod 500 metrov nadmorske višine. Pomeni, v prejšnjem, prejšnjem delu ta nadmorska višina ni bila na pod 500 metrov in pa nagib 25 % ni bil zaznan, torej tukaj smo dejansko povečali število točk pri vseh tistih kmetijskih gospodarstvih in površinah, ki imajo nagib 25 in več in pa pod 500 metrov nadmorske višine. Prilagodili smo tudi površine, kjer je prisotnost specifičnih omejitev, kot je kraški teren, medtem ko je pri skupen obseg točk je ostal enak, to je okrog 130 milijonov, medtem ko se je pa zmanjšal obseg točk pri tistih, ki so nad nadmorsko višino 500 metrov torej, vendar postopno in tako je bilo dejansko zajeto v to spremembo. Sprememba se nanaša torej na območje celotne Slovenije in dejansko je vključeno v to 16 tisoč hektarov površin s področjem kraškosti, 34 tisoč hektarov s področjem nagiba nad 25 % in pa pod 500 metrov nadmorske višine in pa 100 tisoč 400 hektarov z območji, ki so nad 500 metri nadmorske višine. Izračun točk je popravek, torej popravek v pozitivno smer je torej dejansko pokazal ne samo v Halozah, kjer smo se dejansko dogovorili za te spremembe, ampak tudi odstrmine po celotni Sloveniji, tako je poleg Haloz dejansko še območje Zasavje zajeto, doline Drave, Savinje, Idrijce in pa ostala področja ter poleg Krasa tudi na Dolenjskem in ostalih in pa Kočevskem, torej vsepovsod, kjer je ta kras. Torej s tem smo dejansko popravili. Bilo je tudi vprašanje, zakaj smo tako dolgo čakali s pripravo pravilnika? Torej mi smo imeli pravilnik pripravljen že precej časa in smo tudi z deležniki v tem pravilniku komunicirali, ampak ker je so bili predstavniki iz območja Haloz tisti, ki so dejansko dali to pobudo, smo želeli to njim najprej predstaviti in takoj, ko smo imeli sestanek s predstavniki z območja Haloz smo tudi naslednji dan dali pravilnik potem v javno obravnavo, zato je mogoče bil ta kratek rok, po drugi strani pa je potrebno potem vedeti tudi, da dejansko smo Pravilnik že usklajevali na z vsemi deležniki v ponedeljek in tudi ni bilo kakšnih večjih pripomb in pa tudi s Svetom za OMD. Toliko mogoče v tej smeri.

Torej druga zadeva, kar je bila izpostavljena: zakaj smo subvencije oziroma izplačilo OMD premaknili iz meseca oktobra in novembra na januar? Tukaj je z novim strateškim načrtom in pa torej z novo skupno kmetijsko politiko se je dejansko začel nekako nov sistem preverjanja in ta nov sistem preverjanja, satelitski, pomeni, da se čez celo leto dejansko preverjajo preko satelitov kaj se na posamezni površini dogaja. Zadnji satelitski posnetek gre do 15. oktobra, pomeni, da bo nekje do 2. novembra bomo imeli zadnje rezultate in do tega trenutka, torej do 2. novembra lahko tudi vsak kmet dejansko tudi vlogo umakne brez kakršnihkoli posledic, da potem agencija še vse preveri in so se plačila pomaknila v leto 2024 za leto 2023. Drugo, kar je pa bila zahteva, da naj bi se ta izplačila izplačevala pred plačila že v mesecu maju in juniju, je pa to nemogoče, kajti subvencijska kampanja traja do 10. julija in potem ni mogoče dejansko tega izvesti, da bi kakorkoli.

Vprašanje je bilo še tudi ali se bodo plačila potem v letu 2024 izplačevala dvakrat. Ne. Plačila za OMD se bodo v letu 2024 izplačala za leto 2023, v leto 2025 za 2024 in tako naprej. Torej bo konstantno samo prehod šel naprej.

Potem tretje vprašanje, ki je pa bilo še izpostavljeno, je pa Zakon o dohodnini, če se prav spomnim. Torej verjetno s celotno davčno zakonodajo bo tudi sprememba Zakona o dohodnini in mi kot resorno ministrstvo bomo dejansko tudi, potem dali poudarek in pa pregled temu obdavčitvi območja z OMD. Mogoče bi pa kaj več povedala gospa direktorica.

Najlepša hvala, gospa ministrica. sedaj pa dajem besedo predstavnici z Ministrstva za finance, gospe Tini Humar.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Torej, kot je že gospa ministrica povedala in ste verjetno zasledili v javnosti, trenutno imamo na Ministrstvu za finance v skladu s prioritetami Vlade v pripravi širše davčne spremembe, ki bodo vključevale tudi spremembe na področju dohodnine, predvsem na področju dohodnine. Seveda bo potrebno sistem celovito in temeljito pregledati. Je pa bilo tudi podano že tisto temeljno izhodišče, da se zasleduje obdavčitev po ekonomski moči.

Kar se pa tiče trenutno veljavne zakonodaje. Zakon o dohodnini, kot veste, je bil sprejet in velja z vključitvijo, se pravi 50 % plačil OMD v samo obdavčitev. Zakon je trenutno tudi v presoji na Ustavnem sodišču, ampak določbe veljajo in jih je pač v tej vsebini potrebno izvrševati.

Zdaj že v postopku sprejema tega zakona, tudi na prejšnjem odboru smo že govorili o tem, zakaj, kaj je bilo vodilo, da se 50 % odstotkov plačil za OMD vključi v davčno osnovo. To pač sledi iz metodologije katastrskega dohodka, ki kot neke vrste pavšal pri opravljanju osnovne kmetijske dejavnosti predstavlja tisto obdavčljivo davčno osnovo in zaradi tega, ker se težke pridelovalne razmere v okviru priznanih stroškov upoštevajo že v metodologiji katastrskega dohodka, je nekako povračilo oziroma subvencija iz naslova težkih pridelovalnih razmer, se pravi tako imenovana OMD plačila, pomenijo dejansko dvojno povračilo stroškov. Zdaj tukaj je potrebno upoštevati, da je bilo pripoznano tudi v soglasju z Ministrstvom za kmetijstvo, da je teh nekako vsebina, ki pomeni nadomestilo stroškov zgolj zaradi težjih pridelovalnih razmer, 50 %. 50 % pa je nekako namenjenih tisti zeleni komponenti teh plačil, zato je tudi bila sprejeta odločitev o tem odstotku.

Kar bi pa še želela povedati, sama metodologija katastrskega dohodka, kot veste, je bila strokovno zelo dolgo usklajevana tako z ministrstvom kot tudi z različnimi strokovnimi združenji in je bila potrjena. Tako da znesek stroškov, ki se iz naslova težjih pridelovalnih razmer upoštevajo pri samem izračunu katastrskega dohodka je bila strokovno usklajena in je v bistvu s tega vidika tako veljavna. Toliko samo z vidika te obdavčitve. Če bo pa kakšno vprašanje pa … Hvala.