Dober dan, dobro jutro in lepo pozdravljeni. Dobrodošli na 15. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vse članice in člane odbora, vabljene, vse ostale prav lepo pozdravljam. Sejo začenjamo.

Obveščam pa vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, na tej točki zadržanih obvestil nisem prejel, pač pa na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Zoran Mojškerc, ki nadomešča poslanko Evo Irgl, poslanec Franc Props, ki nadomešča poslanko Saro Žibrat, poslanec Lenart Žavbi, ki nadomešča poslanca Darka Kranjca, poslanka Jožica Derganc, ki nadomešča poslanko Andrejo Živic. In to je to.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo pa so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Delavska svetovalnica. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 37. seji 17. 3. odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 141. člena Poslovnika.

Pričenjamo torej drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo obravnavali razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo zato predajam predlagatelju predloga zakona, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zanj.

Državni sekretar Igor Feketija, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. spoštovane poslanke, poslanci, drugi gostje, lepo pozdravljeni.

Med novostmi v predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju in delu tujcev poudarjamo tri ključne spremembe, ki bodo pospešile in olajšale zaposlovanje državljanov tretjih držav na slovenskem trgu dela. Vse tri ključne spremembe so usklajene z novelo Zakona o tujcih. Torej prvič, da bi odpravili nepotrebne administrativne ovire in sledili načelu ekonomičnosti upravnega postopka, predlog zakona sledi rešitvam iz predloga sprememb in dopolnitve Zakona o tujcih, in sicer v primeru, ko je tujec že zaposlen in bi želel zamenjati delovno mesto, zamenjati delodajalca ali se zaposliti pri več delodajalcih, upravne enote ne bodo več izdajale odločb v obliki pisne odobritve. S spremembami obeh zakonov lahko tujec že na podlagi veljavnega enotnega dovoljenja in soglasja za zamenjavo, ki ga izda zavod za zaposlovanje, zamenja delovno mesto delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih, pisna odobritev oziroma odločba upravne enote ne bo več potrebna. V zadnjih nekaj letih je bilo takšnih odločb na letni ravni izdanih od 2 tisoč 500 do 3 tisoč. V primeru, ko zavod za zaposlovanje ugotovi, da po Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev niso izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja, bo vlagatelj tako kot doslej o tem seznanjen z zavrnilno odločbo upravne enote, zoper katero je zagotovljeno tudi sodno varstvo.

Drugič, zaradi velikega pomanjkanja ustreznega kadra pri zagotavljanju storitev države vlada predlaga, da se za tujce, ki se bodo zaposlovali pri delodajalcih s področja državnega oziroma javnega sektorja, določbe Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev se ne uporabljajo. Ti delodajalci so zdravstveni domovi, domovi za starejše, varstveno-delovni centri in socialnovarstveni zavodi za usposabljanje, javni zavodi, ki izvajajo socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu in javni socialnovarstveni zavodi, ki izvajajo socialno varstvene storitve.

In tretjič, tretja novost predstavlja sprememba 6. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prosilcem za azil oziroma mednarodno zaščito omogoča hitrejšo integracijo na trg dela. Sprememba namreč določa možnost, da lahko prosilec oziroma prosilka za mednarodno zaščito uveljavlja pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela že po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če takemu prosilcu oziroma prosilki v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in če te zamude ni mogoče pripisati tujcu oziroma tujki.

Toliko za začetek. Hvala.

Najlepša hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Barbara Gerečnik, izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni,.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo uvodoma opozorili, da je predlog zakona vsebinsko povezan s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, zato je treba zaradi zagotavljanja konsistentnosti pravnega reda v zakonodajnem postopku posebno pozornost nameniti temu, da se zagotovi medsebojna skladnost in sočasna uveljavitev obeh predlogov zakonov. Glavnina členov predloga zakona je posledica spremembe koncepta odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, ki se uveljavlja s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. V slednjem se namreč ukinja obveznost izdaje pisne odobritve s strani upravne enote v primeru, ko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje poda soglasje za zamenjavo. Soglasje zavoda, ki je po veljavni ureditvi pogoj za izdajo pisne odobritve, bo tako nadomestilo upravno odločbo, zato smo v mnenju izpostavili, da bi bilo treba v predlogu zakona natančno preveriti ali je rešitev, ki iz posameznih določb zgolj črta pisno odobritev, ustrezna ali pa bi bilo treba pisno odobritev nadomestiti s soglasjem za zamenjavo. Koncept ukinitve pisne odobritve oziroma njene nadomestitve s soglasjem za zamenjavo po naši presoji v predlogu zakona ni dosledno izpeljan in ne upošteva, da predlog zakona uvaja nov institut soglasja za zamenjavo, ki se razlikuje od soglasja v postopku izdaje enotnega dovoljenja. Oba instituta sta v spremenjenem 4. členu zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev tudi ločeno definirana, zato je treba v besedilu posameznih členov jasno določiti, za katero soglasje gre. Na te vidike smo opozarjali tudi v pripombah k posameznim členom.

Izpostavila bi še pripombo k 2. členu predloga zakona, s katerim se v drugi odstavek 5. člena zakona dodaja izjemo, za katero se zakon ne uporablja, in sicer se določa, da se določbe tega zakona ne uporabljajo za tujce, ki se zaposlujejo pri delodajalcih s področja javnega sektorja, ki izvajajo zdravstveno dejavnost in socialnovarstvene storitve. V mnenju smo opozorili, da predlagana izjema odstopa od določitve izjem v tem odstavku, saj se nanaša samo na zaposlovanje ter samo na javni sektor. Predlagano izjemo bi bilo zato treba dodatno utemeljiti z vidika splošnega načela enakosti iz 14. člena Ustave, ki zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Ustavno sodišče pri presoji skladnosti zakonodajne rešitve z načelom enakosti pred zakonom presoja, ali je zakonodajalca v razlikovanje oziroma nerazlikovanje pravnih razmerij objektivno utemeljeno, ugotavlja torej, ali ni zakonodajalčevo ravnanje morda arbitrarno, ker za različno ali enako ureditev ne obstajajo razumni in stvarni razlogi. V obrazložitvi k členu je zgolj navedeno, da v javnem sektorju na področju zdravstva in socialnih storitev obstaja veliko pomanjkanje ustreznega kadra, pri čemer vsaj za določene kadre na tem področju vendarle velja, da je njihovo pomanjkanje splošno. Dodatno je treba opozoriti, da je javno službo v zdravstveni dejavnosti mogoče opravljati tudi na podlagi koncesije, pri čemer koncesionarji kljub navedenemu predlagano izjemo niso vključeni. Po naši presoji tudi zahtevnost postopkov na zavodu ne more biti stvarno utemeljen razlog za različno obravnavo, saj zahteve glede izobrazbe, jezikovnega znanja in usposobljenosti vsaj za nekatere kadre veljajo enako tako za zaposlitev oziroma opravljanje dela v javnem kot v zasebnem sektorju.

Amandmaji koalicijskih poslanskih skupin so bili vloženi šele nekaj trenutkov pred začetkom te seje odbora, zato jih še ni bilo mogoče natančneje pregledati, je pa mogoče ugotoviti, da sicer sledijo naši pripombi glede koncepta nadomestitve pisne odobritve s soglasjem za zamenjavo in se tako v večini členov predloga zakona pisna odobritev nadomešča s soglasjem za zamenjavo. Glede posameznih amandmajev bi se opredelila v nadaljevanju pri njihovi obravnavi, če bo to potrebno, ostaja pa še vedno naša izpostavljena pripomba k 2. členu predloga zakona glede enakosti pred zakonom. Hvala.

Hvala.

Besedo ima predstavnik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic. Izvolite.

Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali vabljeni.

Komisija za

socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 4. seji 21. marca in se seznanila tudi s stališči Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Vsi navedeni deležniki so predlogu zakona izrekli podporo. Zavod za zaposlovanje je pri njegovi pripravi tudi aktivno sodeloval. Skupnost socialnih zavodov Slovenije ob podpori predlogu zakona opozorila zgolj na to, da velik del storitev socialnega varstva, kjer prav tako primanjkuje primernega kadra, izvajajo koncesionarji, ki pa s predlogom zakona niso predvideni kot izjeme, ki jim ne bi bilo treba slediti določbam zakona pri zaposlovanju tujcev. Skupnost zato predlaga, da se temu primerno drugi člen predloga zakona ustrezno dopolni. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je predlogu zakona prav tako izreklo podporo, opozorili pa so na to, da zgolj z administrativnimi razbremenitvami postopkov na ravni upravnih enot ne bo možno učinkovito rešiti problematike zaposlovanja tujcev na področju zdravstva, saj bi bilo treba hkrati poseči tudi ureditev glede regulacije poklicev. S tem se je strinjala tudi komisija, saj so poklici s področja zdravstva po večini regulirani, postopki v tem oziru pa so prav tako zamudni.

Komisija je v razpravi o predlogu zakona izrekla podporo, saj slednji vodi do poenostavitve postopkov in do hkratne razbremenitve upravnih enot. Seznanjeni smo bili namreč, da so te na določenih delih države, na primer na Goriškem, zelo preobremenjene s postopki povezanih z urejanjem upravnih zadev za tujce. Komisija se je v razpravi dotaknila tudi vprašanja možnih dodatnih ukrepov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju trenutnega stanja s pomanjkanjem kadrov, predvsem na področju zdravstva in socialnega varstva. Posebej smo poudarili nujnost skrbi za to, da se znanje slovenskega jezika, četudi to ni predmet tega zakona, ohranja kot eden od osnovnih pogojev za zaposlovanje tujcev, zlasti na področju zdravstva, kjer so lahko posledice medsebojnega nerazumevanja zdravstvenega kadra in pacientov tudi usodne. Razpravljali smo tudi o realnosti načrtov o pridobivanju kadrov iz držav na Balkanu, saj je znano, da je bazen delovne sile v navedenih državah še precej izpraznjen. Na tem področju smo najbrž zamudili ključna leta, ko bi lahko brez večjih težav in napora pritegnili kadre iz navedenega geografskega prostora, zdaj so namreč že nekaj časa pri pridobivanju delovne sile z Balkanom zelo aktivne tudi druge države, ki na primer na tem področju načrtno gradijo izobraževalne zavode in s tem vzpostavljajo neposredno povezavo med izobraževalnim procesom in trgom dela v svojih državah. Zato menimo, da bi bilo treba razmišljati tudi o tem, da bi se kadre za deficitarna področja, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu, pridobilo iz držav izven Evropske unije, ki so nam vsaj približno sorodne po kulturi in vrednotah. Kot ena od ovir za to je bila v razpravi prepoznana prešibka diplomatska mreža na določenih področjih sveta, na primer na afriški celini in v Aziji, zato smo predlagali, da se nanj v aktivnosti pridobivanje tuje delovne sile vključi tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske zadeve. Kot nam je pojasnilo pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se nekaj v tej smeri že odvija v zvezi z možnim pridobivanjem kadrov s Filipinov, in sicer na podlagi posebnega sporazuma o izmenjavi delovne sile. O tem bo najbrž tudi samo ministrstvo lahko povedalo kaj več. Komisija meni, da bi bilo treba razmišljati tudi o tem, kako tujo delovno silo, ki bo prišla delat v Slovenijo, pri nas obdržati na dolgi rok. Za mnoge, tudi iz balkanskih držav, je namreč Slovenija zgolj odskočna deska za odhod v druge, večinoma zahodnoevropske države, ki ponujajo boljše pogoje in pa plačilo za delo. Da ne bi bili vsi napori delodajalcev, ki so vloženi v zaposlitev tujcev, zaman, bi bilo najbrž poleg odprave administrativnih ovir treba izvesti še kakšne druge ukrepe, med drugim na področju stanovanjske in pa plačne politike.

Toliko z naše strani. Kot rečeno, komisija predlog zakona podpira. Hvala za vašo pozornost in uspešno delo.

Najlepša hvala.

Besedo dajem še drugim vabljenim na sejo, natančneje predstavniku Društva Delavska svetovalnica. Goran Lukić, izvolite.

Ja, hvala za besedo. Jaz bi v bistvu v dveh sklopih govoril. Bom poskusil biti čim hitrejši. Skratka, kar se tiče zdaj debate o privabljanju kadra iz tujine, ne bom rekel tujega kadra, je tukaj na mizi pač ta predlog glede tega, da se v javnem sektorju, v konkretnih sektorjih javnega sektorja torej omogoči hitrejši postopek oziroma da izjemo. Jaz bi tukaj samo imel tako dve oziroma tri operativni opombi oziroma vprašanji pravzaprav. Prva zadeva je, kolikor vidim, gre tukaj za področje zdravstva, socialnega varstva in socialnega skrbstva, torej predvidevam, da potem v tem sektorju v tem delu velja izjema kot je določena v mednarodnem sporazumu o zaposlovanju državljanov Bosne in pa Srbije v Sloveniji, ki določa, da je izjema uporabe mednarodnega sporazuma zaradi usposabljanja na področju medicine. Torej konkretno vprašanje je: ali tudi za ta kader torej potemtakem velja tisto famozno določilo Mednarodnega sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Srbije, po katerem se praktično ne morejo prezaposliti v prvem

letu? Torej konkretno, ali tudi torej za ta kader, ki v tem primeru, če se sprejme ta člen, torej bo nekako fast rekel, po področju socialnega varstva, socialnega varstva in zdravstvenega in zdravstvenega področja, ali tudi za njih velja pač ta izjema, ki je določena v, mislim, da 3. členu Mednarodnega sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in zaposlovanju državljanov Srbije v Sloveniji? Ker mislim, jaz tukaj se ne bom glih preveč ponavljal, ampak se moram, ker ta mednarodni sporazum vemo, kakšen člen ima, v katerem pač določa, da v prvem letu se ne sme oziroma praktično prepovedano, v prvem letu mora biti pri prvem istem delodajalcu delavec zaposlen. Drugo vprašanje je to, da glede na to, da imamo zdaj tukaj tudi podatek iz področja izobraževanja, in sicer ENIC-NARIC center je izdal 24. oktobra 2024 informacije o vrednotenju visokošolskega izobraževanja iz Bosne in Hercegovine, po katerem se je v bistvu s tem dnem popolnoma ustavilo oziroma popolnoma ustavili vsi postopki vrednotenja visokošolskega izobraževanja iz Bosne in Hercegovine. Kolektivno se je ustavilo, torej v bistvu se je zdaj že pol leta, v bistvu so postopki vsi začasno ustavljeni, začasno, ne vemo, kdaj se bo pač to sprožilo Še enkrat, zdaj pa čisto operativno vprašanje: kaj boste s tem naredili? Torej na enem, to imamo zdaj operativno vprašanje, tukaj imamo zdaj področje, kjer je očitno pomanjkanje kadra. Pa bom jaz tukaj povedal pač zelo jasno, da je očitno, zakaj je to pomanjkanje kadra - zaradi same plačne politike in pogojev dela. Hkrati imamo pa zadevo, ki je zelo jasna, da na drugi strani imamo zdaj vprašanje, kaj bo s priznavanjem izobraževanja ravno tega kadra, ki prihaja ravno iz tega bazena. Tako da tukaj je čisto operativno vprašanje, zaradi tega ker pravzaprav kolektivno kaznovati celo državo zaradi posamičnih primerov, bi rekel, da to je, ajde s pravnega vidika, čeprav nisem pravnik, zelo nesorazmeren ukrep. Vem, da niste Ministrstvo za šolstvo, ampak mislim, da moramo tudi na to zadevo gledati celovito, ker pravzaprav tukaj namen samega predlagatelja tega člena ni ravno to, da pade v še eno administrativno luknjo, ampak da pač ugotovi na podlagi pač potreb na terenu, kako zagotoviti kadre. Tako da tukaj bi res čisto konkretni dve vprašanji. Ali torej velja tudi za ta kader, je ta izjema iz mednarodnih sporazumov? Ker mislim, da sta ta dva člena ista, 3. člen v mednarodnem sporazumu o zaposlovanju Bosne in Srbije, ali velja ta izjema tudi za ta kader, torej za socialno varstvo, stanje, skrbstvo? In pa kaj se bo zgodilo s priznavanjem vrednotenja in vzdrževanja diplom visokošolskih iz, recimo v tem primeru Bosne in Hercegovine? Ker verjemite mi, imamo zdaj konkretno Delavski svetovalnici primere delavk in delavcev, ki čakajo zdaj že mesece in mesece in mesece na to, da se jim prizna diploma. Ravno ta kader, ki je v bistvu, je nujno potreben, tako da tukaj v bistvu zagotovo je eno vprašanje, ki je zelo pomembno.

Zdaj pa tisto, kar sem jaz tudi sam hotel izpostaviti. Kar se tiče pa drugih delov zakonodaje oziroma drugega dela Zakona o zaposlovanju dela tujcev, je pa prva točka javna objava delodajalcev. Ne vem, kaj je to zdaj, javna objava delodajalcev, ki v bistvu ima prepoved zaposlovanja in dela tujcev. To je že bilo v zakonu, to je že bilo postavljeno, to se je že javno objavljalo in zdaj ne vem, kakšni so razlogi, da se je pač to zgodilo, da je to šlo ven iz zakona. Ampak tukaj en konkreten apel, da je to zelo enostavno dati nazaj v zakon. V 47. členu zakona o zaposlovanju dela tujcev se da dodatno alinejo, da se dopiše, da v evidencah, ki se vodijo, je tudi evidenca delodajalcev, naročnikov, tujih delodajalcev, ki imajo prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja, dela tujcev. Zaradi tega, ker včeraj smo videli tudi pri samem sporočilu za javnost Inšpektorata za delo, kaj se dogaja v bistvu s tujimi delavci. V tem primeru pri podjetjih / nerazumljivo/. To so delavci, ki prihajajo iz tako imenovanih tretjih držav, Makedonije, pardon, Severne Makedonije, Ukrajine in Bosne in Srbije. Tukaj malo odveč v bistvu razlagam, zdaj že to po parih letih isto, ne vidim razloga zakaj ta evidenca ni objavljena, res ne vidim razloga, to se da narediti z eno alinejo, da se to da v 47. člen, javna objava delodajalcev, ki pač imajo prepoved zaposlovanja tujcev, seveda z utemeljenimi razlogi. Torej ta objava je objava delodajalcev, ki imajo pravnomočno prepoved zaposlovanja tujcev, kar pomeni, da tudi če so šli v sodno varstvo, je ta, potem na koncu zadeva odločena, da je potem zaključena in je to v bistvu objavljeno. Verjemite, ko so bile te zadeve objavljene, je bilo to izjemno močno orodje tudi za informiranje tujcev, kam naj iti preventivno, ne pa da potem gledamo kurativno, po parih letih. Recimo primer pri sto minusu(?), mi smo dali prijavo na inšpekcijo za delo napram tem podjetjem in tudi Tušu in Mercatorju 2019. Če bi ljudje vedeli, kaj se dogaja, če bi ustrezno ukrepali v bistvu tudi na takšen način, da bi se ustrezno informirali in ustrezno objavljali vsa ta podjetja, verjemite, da ne bi bilo toliko takšnih podjetij, ker ne bi imela delavcev.

Pa še ena zadeva in sicer zadeva, ki je precej meni nenavadna, v bistvu beseda oderuštvu, ker sploh ne bi smelo obstajati, ampak očitno pri tujih delavcih je to že skorajda poslovni model. Mi smo že 2018 pred petimi leti dali pobudo, poziv temu dotičnemu Odboru za delo, da naj se nazaj da v Zakon o zaposlovanju dela tujcev jasno določilo, da so se vsi stroški pridobivanja delovnega dovoljenja na strani delodajalca. Zdaj se pa dogaja to, da v dosti primerih ti delodajalci, tako imajo, delodajalci zaračunavajo stroške pridobivanja dovoljenja, vize, ne vem čega vse, zaračunavajo delavcem, odtegujejo od plače, grozijo, vežejo na zaposlitev in je to od sto na mesec, dvesto, tristo, štiristo ali pa pač enkraten znesek, tisoč evrov, tisoč petsto evrov in tako naprej, so tudi zneski, ki so več tisoč evrov. Skratka, tisto, kar smo mi sami tudi že pred petimi leti predlagali, je tisto, kar je že bilo v Zakonu o zaposlovanju dela tujcev in sicer iz leta 2011 torej pred 12 leti v 12. členu. Ne bom ponavljal samega člena, ker je že v vašem sistemu v Državnem zboru zapisan, ampak bom pa ponovil še enkrat besede izpred petih let, zato vas kot poslanke in poslance pozivamo, da naredite vse, kar je v vaši moči, da se tovrstno izkoriščanje, oderuštvo nemudoma preneha, kar je mogoče doseči le tako, da se v zakon vključi določilo, ki jasno določa, da so vsi dokumenti vezani na vlogo in pridobitev prvega dovoljenja delovno dovoljenje ali enotno dovoljenje za prebivanje in delo oziroma podaljšanje, ki so vezani na zaposlitev pri delodajalcu, strošek delodajalca in da se v primeru kršitev predpiše tudi ustrezna sankcija. Skratka, res bi bil vesel, torej, če se vrnemo na tisto izhodišče, da se razjasnijo določene zelo konkretne dileme, kako se bo pravzaprav v bistvu reševalo ta, recimo temu administrativni zaplet pri priznavanju, vrednotenju pač diplom, recimo temu primer iz Bosne in pa ali velja tudi za te delavke in delavce, ki so napisani v tem področju tega predloga zakona javnega sektorja določilo izjeme od tistega, res, bom rekel po pravici prekletega člena mednarodnega sporazuma, ko je vezan delavec na delodajalca eno leto.

Še enkrat, ta dva apela, dajte, lepo prosim, tista ali ne, samo ali ne, je potrebno, da se začne nazaj z javnim objavljanjem delodajalcev, ki evidentno kršijo zakonodajo, ki v bistvu imajo prepoved zaposlovanja, zaradi tega naj se to takoj uredi in naj se to začne javno ažurno objavljati in pa naj se sanira področje glede oderuštva.

Hvala za besedo.

Najlepša hvala. Obveščam vas, da poslanec Predrag Baković nadomešča poslanca Soniboja Knežaka.

S tem zaključujemo z uvodnimi obrazložitvami in stališči vabljenih.

Prehajamo na obravnavo členov. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS, Poslanske skupine Nova Slovenija in Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Predlagam, da opravi obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o posameznem amandmaju, po glasovanju o amandmajih pa na koncu še glasujemo o vseh členih skupaj. Ugotavljam, da tovrstni ureditvi in poteku seje ne nasprotuje nihče, zato prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Odpiram razpravo o 1. členu in predloženih amandmajih. Prva se je k besedi prijavila poslanka Alenka Helbl.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem gostom za krajšo predstavitev.

Zdaj, v naši poslanski skupini smo seveda ta predlog zakona pregledali, tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je bilo že tudi podano in zato tudi pripravili amandmaje, ki smo jih vložili 22. marca. Zdaj sicer smo danes na mizo dobili še amandmaje koalicije, ki pač jih zelo težko zdaj kar tako preverimo, pregledamo. Če začenjam nekako na splošno, torej o tem predlogu zakona in predvsem tako kot je gospod Lukič povedal, da moramo pač to vse skupaj početi zelo celovito, celostno, premišljeno, torej z večih področij pogledati na ta predlog Zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju in delu tujcev v Sloveniji. Kajti imamo kar nekaj pomislekov tudi, kar smo tudi s svojimi amandmaji pokazali. Zdaj, res je, da gospodarstvo že dolgo časa opozarja na to dolgotrajnost postopkov pri zaposlovanju tujcev, kar je pač v Sloveniji velika težava, zaradi pomanjkanja in ta Zakon o tujcih, ki ga torej sprotno tudi sprejemamo, je torej v postopku, bi naj pač vse te postopke in nepotrebne administrativne ovire razbremenil upravne enote in tako omogočil hitrejše vodenje postopkov.

Zdaj, kaj je sta bistveno stališče Slovenske demokratske stranke pri tem zaposlovanju tujcev predvsem s stališča ene izmed rešitev, ki je navedena v predlogu Vlade, in sicer, torej kader v zdravstvu. Res je, kadra v zdravstvu pač res primanjkuje in bi morebitna zaposlitev tujcev na tem področju torej lahko pomenila začasno rešitev, vendar se delno tudi bojimo, da bo ta postala zelo trajna. V prvi vrsti se torej zavzemamo za zaposlovitev slovenskih državljanov in kot je že gospod Lukič povedal, je to zelo povezano s plačno politiko, kajti ta zdravstveni kader, jaz vam lahko povem, prihajam s koroške zdravstvene šole so polne, tako program bolničar in zdravstveni tehnik, medicinski tehnik, torej so polne, pa vendarle mnogi že med samim izobraževanjem razmišljajo o odhodu v Avstrijo, kjer je tudi za ta kader, bomo rekli, če jih poslušamo, poskrbljeno. Seveda ob tem še pojavlja eno vprašanje, azilanti torej, ki bodo na trg dela vstopali že tudi po treh mesecih in namesto po devetih, bodo morda na trgu povzročali tudi neko nelojalno konkurenco, zelo verjetno bodo pripravljeni delati tudi za manj denarja, kako bo v treh mesecih, torej, ali se bodo zmogli naučiti slovenščine sploh, če govorimo o področju zdravstva, vemo, da je to delo z bolniki, s pacienti, starejšimi, tudi z osebami s posebnimi potrebami, da bi lahko torej nemoteno delali? Vlada torej v predlogu zakona v uvodu pravi, da naj bi Državni zbor predlagan zakon obravnaval po nujnem postopku, zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države, delovanje gospodarstva, torej, potrebe po delovni sili, kot je bilo že omenjeno, in za stranke v postopku, ki nastajajo predvsem z dolgotrajnim odločanjem upravnih enot v postopkih izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Pa se že tu lahko v bistvu ustavimo, pa rečemo, da naj bo torej učinkovitost upravnih enot tudi tukaj malo boljša in kvalitetnejša in hitrejša. V nadaljevanju pa vidimo, kot je bilo že omenjeno tudi s strani Zakonodajno-pravne službe, da se torej glavnina členov predloga zakona nanaša torej na koncept odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih. Ukinja se torej obveznost izdaje pisne odobritve s strani upravne enote v primeru, ko torej Zavod za zaposlovanje poda soglasje za zamenjavo, torej, to soglasje zavoda bi naj torej nadomestilo to upravno odločbo in bi morda tukaj tudi zapisala, zdaj glede na to, da so bili dani amandmaji koalicije, ki sem jih sicer zdaj v tem času malo na hitro preletela, pa vendarle bi tukaj zelo poudarila to mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki pravi, da torej s tem soglasjem zavoda se izgublja, torej soglasje za zamenjavo izgublja svojo akcesorno naravo, zato bi bilo treba odločitev zavoda šteti za samostojen, konkreten upravni akt, ki ima kljub drugačnemu poimenovanju lahko le pravni učinek odločbe. In zaradi tega je torej treba v okviru predloga zakona razmisliti o ureditvi vročanja soglasja za zamenjavo, ki v predlogu zakona sploh ni predvideno, temveč naj bi o soglasju za zamenjavo zavod zgolj obvestil upravno enoto in Zavod Republike Slovenije za zdravstveno zavarovanje. Stranki pa na podlagi danega soglasja vročil le tako imenovani informativni list. Torej, zdaj zaradi težav pri zaposlovanju ustreznega kadra, predvsem, kot je bilo rečeno, na področju zdravstva in socialno varstvenih ustanovah, novela zakona uvaja torej kategorijo tujcev, za katero ta zakon torej ne velja. To je tista 20. točka v 5. členu. Torej, to so tisti, ki se bodo zaposlovali pri delodajalcih, ki svojo dejavnost izvajajo v javnem, torej recimo temu državnem sektorju, torej v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah, torej zdravniki, negovalke, medicinske sestre. No, in to je zmotilo tudi Gospodarsko zbornico Slovenije in o tem govori tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. In kolikor sem pregledala tudi amandmaje koalicije o tem, tukaj ni sprememb, da se torej z novelo predlaga, da za tujce, ki se bodo zaposlovali v državnem oziroma javnem sektorju, v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ne bo več potrebno soglasje Zavoda za zaposlovanje. No, in če delodajalci z drugih področij pravijo tukaj in tudi Zakonodajno-pravna služba tako pravi, gre za obliko neenake obravnave. Nenazadnje nujna potreba torej pokazati tudi v drugih sektorjih in ne zgolj v teh omenjenih. In pravi tudi, torej pravijo, tudi v gospodarstvu torej obstajajo takšni kadrovski deficiti, ki že načenjajo poslovanje podjetij, zato bi bilo treba iskati rešitve oziroma poenostavitve za vse deficitarne poklice na splošno in ne parcialnih rešitev. Treba je torej zasledovati cilj, da vsi delodajalci delajo pod enakimi pogoji. O tem torej piše tudi Zakonodajno-pravna služba na strani 3. Pa bi morda tukaj samo en del prebrala. Predlagano izjemo, ki bi veljala samo za zaposlovanje v javnem sektorju je bilo zato treba s tega vidika dodatno utemeljiti, saj je v obrazložitvi zgolj navedeno, da je v javnem sektorju na področju zdravstva in socialnih storitev veliko pomanjkanje ustreznega kadra, pri čemer vsaj za določene kadre na tem področju velja, da je njihovo pomanjkanje splošno, na primer družinski zdravniki. Dodatno je treba opozoriti, da je javno službo zdravstvene dejavnosti mogoče opravljati tudi na podlagi koncesije, pri čemer koncesionarji kljub navedenemu predlagano izjemo niso vključeni. Torej, tukaj bi bilo eno vprašanje, kaj mislite o tem? Kajti kolikor je videti iz amandmajev koalicije tega ni, tudi ne zdaj dodano. Zahtevnost postopkov na zavodu pa prav tako ne more biti stvarno utemeljen razlog za različno obravnavo, saj zahteve glede izobrazbe, jezikovnega znanja in usposobljenosti vsaj za nekatere kadre veljajo torej enako kot za zaposlitev oziroma opravljanje dela v javnem kot v zasebnem sektorju.

In še, kar imamo v Slovenski demokratski stranki en tak pomislek, zato pravim, da bi morali torej celovito in tudi zelo natančne v celoti. Zato nas malo zmoti ta skrajšan postopek. Torej, prosilci za azil, ki imajo po Zakonu o mednarodni zaščiti pravico do dostopa na trg dela bodo lahko to pravico uveljavljali torej že po treh mesecih statusa. Sedaj je bilo pač tri mesece. Zato… Prosim? Pardon, ja, torej zdaj po treh, do zdaj je bilo pa tri mesece. In zato smo tudi vložili ta naš amandma… /oglašanje iz klopi/ pardon, devet mesec, saj razumete, torej smo dali amandma k 3. členu tega, torej enako kot za uporabo nujnega postopka pri tem predlogu spremembe zakona ne obstaja razumen in pravno upoštevan razlog za skrajšanje tega roka. V treh mesecih se tujci pač sploh ne bo težje na področju storitev v javnem sektorju, na področju zdravstva pri vsem svojem delu zelo težko naučili osnov komunikacije v slovenskem jeziku in bodo torej že lahko prosto dostopali na trg dela. Torej v kratkem obdobju bo na trg dela na ta način lahko stopilo veliko število tujcev, ki ne bodo jezikovno ne kulturno asimilirani, bodo pa verjetno povzročali torej nek tako imenovani plačni dumping, kar bo morda postavljalo v slabšo situacijo tudi slovenske delavce. Še, če spregovorimo o 8. členu, ki smo ga torej vložili, torej amandma k o 8. členu, to pa je ta člen, o katerem govori tudi Zakonodajno-pravna služba, zdaj, če želite, ga preberem ali pa morda samo obrazložitev zakaj. Torej v Slovenski demokratski stranki z namenom preprečevanja zlorabe pravic tudi iz sistema socialnega zavarovanja zagovarjamo stališče, da izpolnjevanja pogojev za življenje in delo tujcev in njihovih družinskih članov v naši državi treba periodično preverjati in ne, da se s predlagano zakonsko spremembo, to, kar tudi opozarja Zakonodajno-pravna služba, namesto odločbe uvaja nekakšno soglasje za zamenjavo, ki naj bi ga torej izdal Zavod za zaposlovanje in torej tako imenovani informativni list. Kot utemeljeno torej opozarja Zakonodajno-pravna služba, je tudi informativni list kot informacija, okoliščina zaposlitve, ki naj bi se po predlogu koalicije izdal na podlagi soglasja za zamenjavo, opredeljen vsebinsko preveč odprto in splošno, kajti kot je rečeno, okoliščine so zelo širok in relativno nedoločen pojem, kar je v nasprotju s pravno varnostjo in pravno predvidljivostjo, poleg tega pa se vsebina informativnega lista na različnih mestih, zdaj predvidevam, da je to z novimi amandmaji urejeno, pač ureja različno, kar pomeni tudi, da je zakon znotraj, kar smo pa dobili, neskladen.

Morda bi še povedala naslednje, ker se pač sprejema po nujnem postopku, po skrajšanem postopku, sem jaz v mnenju Zakonodajno-pravne službe si izpisala prav, recimo temu, neke glagole ali pa tudi še kakšno drugo besedno vrsto, ki zelo pogosto omenja, torej pravi: »Ponovno preveriti, dodatno pojasniti, bi bilo treba izrecno določiti, bi bilo treba preučiti, Zakonodajno-pravna služba opozarja ali zaradi pomanjkljive obrazložitve je treba opozoriti, v obrazložitvi niso navedeni razlogi…« torej to so vse besede, ki pač vzbudijo posebno pozornost pri tem, kar pač je v zakonu zapisano, zato bomo v Slovenski demokratski stranki zelo pozorno zdaj še poslušali naprej tudi verjetno te amandmaje koalicije, podali še kakšne pomisleke in se potem odločili, kako.

Hvala lepa.