Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni in ostali prisotni, pričenjam 8. sejo Odbora za finance.

Obveščena sem, da bodo na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelovali Janez Cigler Kralj namesto Jerneja Vrtovca, Jani Prednik namesto Soniboja Knežaka in Miroslav Gregorič namesto Tineta Novaka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Članice in člane obveščam, da ste 17. 3. 2023 prejeli predlog za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora, to je s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, skrajšani postopek. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za širitev? (Ne.) Ali želijo stališča o predlogu predstaviti poslanke in poslanci, predstavnici, predstavniki? Ne vidim želje, zato prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Ugotavljam, da je 10 poslank in poslancev glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Hkrati ste prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda s 3., 4. in 5. točko na podlagi 114. člena Poslovnika, ki ureja zadeve EU.

Dne 20. 3. 2023 ste prejeli tudi predlog za širitev z A1 točko dnevnega reda seje odbora, in sicer zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18. in 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za širitev? (Ne.) Ali želijo stališča o predlogu pred predstaviti predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)

Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z A1 točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Ugotavljam, da je 11 poslank in poslancev glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Dodatno imam še pooblastilo, da gospoda Lenarta Žavbija nadomešča Tamara Vonta. In še eno, da gospo Andrejo Živic nadomešča Mojca Šetinc Pašek.

V skladu s 65. členom Poslovnika bi na prošnjo Ministrstva za finance predlagala, da odbor obravnava točke v naslednjem vrstnem redu, in sicer 1., A1., 3., 4., 5. in na koncu 2. točko, da bo lahko zagotovljena ustrezna prisotnost ministrstva pri obravnavi posameznih točk. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nobenega nasprotovanja.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedenimi širitvami ter s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – SEZNANITEV Z IZVAJANJEM NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST TER KORIŠČENJEM SREDSTEV IZ MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Gradivo glede načrta za okrevanje in odpornost je objavljeno na vladni spletni strani. Kot dodatno gradivo ste prejeli tudi izhodišča Vlade Republike Slovenije za prilagoditev načrta za okrevanje in odpornost z dne 23. 3. 2023 in predlog sklepa Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica z 23. 3. 2023 na seji.

Na sejo so bili k točki vabljeni Ministrstvo za finance, Urad za okrevanje in odpornost in dodatno še predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem, šport, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Najprej bi predstavila razloge za uvrstitev te točke na dnevni red današnje seje odbora, nato pa predlagam, da besedo dobijo predstavniki Vlade oziroma ministrstev, da predstavijo stanje na področju izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter glede koriščenja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Nato bi sledila razprava članic in članov.

Preden nadaljujemo, smo prejeli še eno pooblastilo, in sicer namesto Suzane Lep Šimenko prisostvuje seji mag. Karmen Furman.

Spoštovani, na začetku naj poudarim, da se veselim današnje razprave, saj verjamem v njeno dobronamernost in pa koristnost. Prepričana sem, da vsi prisotni brez zadržkov soglašamo, da so evropska sredstva za našo državo izjemno pomembna, v nekaterih primerih tudi odločilna za nadaljnji razvoj Slovenije. Tako v Vladi, koaliciji kot opoziciji, si upam, brez fige v žepu prizadevamo za isti cilj, to je, da Slovenija čim bolj učinkovito izkoristi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Vse prisotne zato pozivam, naj namen razprave ne bo kritiziranje in prelaganje krivde na nasprotno stran, temveč informiranje parlamentarnega Odbora za finance in javnosti o trenutnem stanju slovenskega načrta in izzivih, s katerimi se soočajo njegovi izvajalci. Današnja razprava naj pripomore tudi k ozaveščanju vseh deležnikov in javnosti o pomenu črpanja evropskega denarja za podporo reformam in naložbam.

Naj na kratko spomnim, voditelji držav članic Evropske unije so 21. julija 2020 dosegli dogovor o obsežnem svežnju sredstev za obnovo Evrope. Večletni finančni okvir do leta 2027 so povečali za kar 750 milijardami evrov vrednim svežnjem, katerega osrednji del je prav mehanizem za okrevanje in odpornost. Gre za začasni instrument, s katerim bodo države članice okrepile svoja gospodarstva, družbene sisteme ter s tem skupaj ustvarjale Evropo, v kakršni želimo vsi skupaj živeti. Slovenski načrt je pripravila prejšnja vlada. V njem je opredelila za 1,78 milijard evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Načrt bi moral vsebovati ukrepe, reforme in naložbe za pospešitev okrevanja države po zdravstveni krizi zaradi covida-19 in za povečanje njene odpornosti pred prihodnjimi krizami. Logika načrta je jasna, najprej reforme, mejniki in cilji, nato pa sredstva za naložbe. Ne želim dvomiti v dober namen prejšnje vladne ekipe, a vendar se je dokument, ki ga je pripravila, pokazal kot premalo razvojno naravnan. V njem je preveč klasičnih infrastrukturnih projektov, zastavljeni mejniki in cilji so razpršeni in časovno nerealni, pa tudi organizacijsko je načrt zastavljen preveč zapleteno. Poleg tega po zadnjih izračunih, ki jih je junija lani predstavila Evropska komisija, Sloveniji zaradi boljšega rezultata oziroma boljšega bruto domačega proizvoda v letu 2021 pripada manj nepovratnih sredstev kot je bilo sprva predvideno. Tako je sedaj Slovenija upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je kar za 286 milijonov evrov manj od prvotno dodeljenih. Slovenija mora torej nacionalni načrt za okrevanje in odpornost prilagoditi tako zaradi zmanjšanja teh sredstev kot zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, med razlogi za prilagoditev pa so tudi objektivne okoliščine, kot so na primer inflacije in pa tudi druge nepredvidljive, predvidljive okoliščine. Obseg predvidenega črpanja posojil zaenkrat ostaja pri 705 milijonih evrov, torej prilagoditev načrta ni prostovoljna izbira sedanje vlade, ampak zahtevna naloga, ki se ji ne more in se ji tudi ne želi izogniti. Učinkovitost izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev je seveda najbolj odvisna od vsebinske in časovne realnosti načrta.

Kot je v javnosti že bilo predstavljeno, je Ministrstvo za finance pripravilo izhodiščni seznam naložb, ki bodo ali izločene iz posodobljenega načrta ali pa bo njihovo financiranje z nepovratnimi sredstvi v načrtu zmanjšano. V javnosti se je razširila po moji oceni zmotna razlaga, da izločitev projekta iz načrta nujno pomeni tudi njegovo zaustavitev, zato pričakujem poglobljeno predstavitev o tem s strani Vlade. Prilagoditev načrta bo seveda dokončna šele, ko bo usklajena z Evropsko komisijo, ta pa bo zagotovo trda pogajalka. Naloga je zahtevna, zato je potreben temeljit razmislek, kakšna naj bo prilagoditev, da bomo, da dobimo realen in čim bolj učinkovit načrt. Sicer velja biti tudi optimist na tej točki. Pred dobrima dvema tednoma nas je namreč razveselila novica, da je Slovenija prejela pozitivno oceno za prvih 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je namreč ocenila, da je naša država uspešno dosegla 12 mejnikov, ki vključujejo ukrepe za digitalizacijo podjetij, krepitev upravljanja z digitalizacijo javne uprave ter tudi reform za krepitev trga in poslovnega okolja. Po dokončni potrditvi v Bruslju bi bil denar lahko izplačan v aprilu.

Da bo razprava Odbora za finance čim bolj koristna, prosim predstavnike Vlade, naj predstavijo aktualno stanje glede Načrta za odkrivanje in odpornost. Kaj bo prinesla informativna izločitev nekaterih projektov in kako namerava ministrski zbor prepričati evropsko komisijo v utemeljenost slovenskega predloga prilagoditve načrta. Menim, da bo vladna predstavitev dobra iztočnica za odprt in pa nadaljnji konstruktiven pogovor na tokratni seji. Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnikom Vlade, mogoče želi najprej besedo minister za finance? (Da.)

Izvolite, gospod Boštjančič.

Hvala lepa.

Spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Načrt za okrevanje in odpornost je bil v preteklih dneh ena od pomembnejših tem, ki je polnila časopise, spletne strani, tudi dnevne rede in zato sem vesel, da vam lahko danes predstavim zadnje stanje.

Ker je koriščenje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost pogojeno z doseganjem mejnikov in ciljev na načrtovanih ukrepih, ko je naložbah in reformah, zahteva izvajanje načrta za okrevanje in odpornost vso našo pozornost in angažma, ne zgolj deležnikov, ki aktivno sodelujemo v izvajanje, ampak tudi širše. Le tako bomo lahko v največji meri realizirali zastavljene cilje in posledično maksimalno izkoristili razpoložljiva evropska sredstva za okrevanje in odpornost, časa namreč ni veliko, le do konca leta 2026.

Mehanizma za okrevanje in odpornost je, to je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost Next Generation EU. Po podatkih, po izračunih pravzaprav, ki jih je lani junija objavila Evropska komisija, bo Slovenija lahko iz tega naslova koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde, kot je bilo sprva predvideno julija 2021. Takrat so bila seveda z načrtom sprogramirana vsa potencialno možna sredstva. Ta so bila izračunana na osnovi ocene razvitosti države in ne na konkretnih izračunih, na katerih bazira končna ocena razpoložljivih sredstev.

Na voljo so nam tudi povratna sredstva. Planiranih je za 705 milijonov evrov. V trenutni verziji načrta je predvidenih 86 naložb in reform, z njihovo izvedbo pa je povezanih 209 mejnikov in ciljev, ki so pogoj za priliv evropskih sredstev ta bo Slovenija črpala v 10. obrokih za nepovratna in 6. za povratna sredstva.

Septembra 2021 je Slovenija prejela 231 milijonov evrov pred plačila, nedavno pa je Evropska komisija podala tudi preliminarno pozitivno oceno zahtevka za plačilo prvega obroka za nepovratna sredstva v višini 50 milijonov evrov. Ocenila je, da smo zadovoljivo izpolnili vseh 12 mejnikov, povezanih s tem prvi obrokom. Plačilo bo realizirano predvidoma sredi aprila.

Slovenija je z Evropsko komisijo v začetku izvajanja načrta dogovorila predvideno okvirno časovnico pošiljanja zahtevkov za plačilo, skladno s katero naj bi Slovenija za izplačilo prvih dveh obrokov za nepovratna sredstva zaprosila že do konca junija 2022, zahtevek za tretji obrok za nepovratna sredstva in prvi obrok posojil pa naj bi zaprosila do konca decembra 2022. Ker mejniki v tem času niso bili izpolnjeni, pretekla in aktualna Vlada zahtevkov za plačila navedenih obrokov ni posredovala v Bruselj, saj bi to pomenilo samo delno izplačilo.

Vlada se zaveda zamud pri koriščenju evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. S ciljem pospešitve izvajanja načrta se mesečno informira o napredku in morebitnih izzivih. Vlada si prizadeva pospešiti doseganje mejnikov in ciljev na ukrepih ter s tem pošiljanje zahtevkov za plačilo. V procesu spremljanja izvajanja načrta skupaj z odgovornimi ministrstvi identificiramo tveganje, mejnike in cilje, kar bo smiselno, kar bomo smiselno upoštevali tudi pri pripravi oziroma smo že pri pripravi tega prilagoditvenega načrta. Tega se je Vlada lotila predvsem zaradi nižje lokacije nepovratnih sredstev, torej teh 286 milijonov evrov in ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov.

Izhodišča za pripravo predloga prilagoditve načrta je Vlada sprejela prejšnji četrtek in jih bo uskladila z Evropsko komisijo in drugimi deležniki. Prilagoditev načrta bo lahko pomenila tudi prilagoditev nekaterih mejnikov in ciljev ter s tem sestavo obrokov. Drugi zahtevek za plačilo bomo v Bruselj posredovali predvidoma v drugi polovici leta. Vanj bomo najverjetneje združili več obrokov, saj so postopki obravnave posameznega zahtevka zelo dolgotrajni. Iz katerih obrokov bo zahtevek sestavljen, bo odvisno od doseganja mejnikov oziroma ciljev na drugem in tretjem obroku za nepovratna sredstva ter na prvem obroku za posojila. Na časovnico pošiljanja zahtevka in njegovo vsebino bo vplivala tudi prilagoditev načrta. Na podlagi podatkov ministrstev je trenutno na drugem obroku za nepovratna sredstva, tam beležimo izpolnitev 18 mejnikov od 27, na tretjem obroku za nepovratna sredstva 12 od 24 in na prvem obroku za povratna sredstva 3 od 9. Končno oceno uspešnosti doseganja mejnikov in ciljev posameznega obroka pa bo podala Evropska komisija ob ocenjevanju zahtevka za plačilo.

Države članice se pri izvajanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost soočajo z različnimi izzivi. Slovenija pri tem ni izjema, kar se skuša včasih prikazati. Slovenija je

bila med prvo polovico držav EU, ki so oddale svoj prvi zahtevek za plačilo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Kar nekaj držav članic prvega zahtevka še ni oddalo, na primer Finska, Nemčija, Estonija ter Belgija ter države, ki tudi še niso prejele predplačila, to so Madžarska, Poljska, Nizozemska, Irska in Švedska. Le sedem držav je oddalo drugi zahtevek za plačilo, med katerimi sta dve oddali tudi tretji zahtevek, Italija in Španija.

Da ne ostanemo zgolj pri zamudah na mejnikih in ciljih, svojo predstavitev zaključujem z učinki evropskih sredstev za okrevanje in odpornost in ki so motivacija za nadaljnja prizadevanja. Zamik časovnice pošiljanja zahtevkov za plačila zaenkrat ne ogroža izvajanja načrta naložb, država nastale stroške pokriva iz naslova predplačila. Nekateri projekti so že zaključeni, številni so v teku. Tako za predstavo naj izpostavim nadgradnjo železniških prog Ljubljana - Jesenice, Ljubljana - Divača, projekte na področju digitalizacije gospodarstva in stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru, ki je eden od 34 tovrstnih projektov, ki jih bomo izvedli v okviru načrta. Eden od vidnejših projektov bo tudi dograditev Infekcijske klinike UKC Ljubljana.

Zdaj pa, če dovolite, bi besedo predal še kolegom iz teh resorjev, ki ste jih prej omenila, da predstavijo svoja ta nova poglavja v okviru REPowerEU ter mejnike, cilje in časovnico vezano na novo.

Hvala.

Ja, kar lepo prosim, pa lepo bi prosila, če se vsak, ki bo, da se predstavi za magnetogram, da ne bi tukaj prišlo do pomote. Hvala, kar izvolite.

Ja, hvala za besedo. No, moje ime je Klemen Košir, sem vodja Urada za spodbujanje zelenega prehoda na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in tukaj nadomeščam ministra, ki se žal pač same seje ni mogel udeležiti.

Torej zelo na kratko. Kot je minister že povedal, imamo pravzaprav na eni strani prilagoditev obstoječega načrta za okrevanje in odpornost, na drugi strani pravzaprav določena dodatna sredstva, katerih namen ni več pravzaprav boj in okrevanje po epidemiji, ampak pravzaprav soočanje z rusko-ukrajinsko krizo. Tako smo pravzaprav pripravili osnutek izhodišč za samo ločeno poglavje v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki se bo financiralo iz dodatnih sredstev iz naslova pobude REPower. Kot verjetno veste, Slovenija je v tem delu prejela slabih 118 milijonov evrov, dodatno smo na teh 117 milijonov evrov dodali še 5 milijonov iz sredstev iz naslova Brexit, tako da skupaj pravzaprav načrtujemo okvirno dobrih 120 milijonov evrov pravzaprav za nove ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v naslednje cilje, se pravi zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, predvsem seveda od ruskih energentov zaradi znanih razlogov, s tem v bistvu hkrati boj proti sami energetski draginji, ki jo sicer naslavljamo tudi z drugimi komplementarnimi ukrepi iz nacionalnih sredstev, potem zmanjševanje odvisnosti od tujih energentov in pa hkrati želimo v bistvu pospešiti pravzaprav sam zeleni prehod kot tak.

Zdaj pa zelo na kratko. Pri programiranju izhodišč nas je poleg obstoječih ciljev pravzaprav vodila še ena, še ena pomembna stvar, to je v bistvu sama izvedljivost. REPower mora biti sprogramiran in izveden v istih okvirih kot načrt za okrevanje in odpornost. Se pravi, 2026 je v bistvu zadnje leto, ko so možni pač izdatki in certificiranje tako rekoč do komisije in povrnitev teh sredstev. Se pravi, časa je izjemno malo. Zaradi tega v bistvu smo na reformnem delu pravzaprav se osredotočili na poglobitev pravzaprav dveh že obstoječih reform, in sicer na področju brezemisijske mobilnosti, se pravi, nadgradnja Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in pospeševanje v bistvu brezemisijske mobilnosti in pa na področju obnovljivih virov energije pravzaprav poglobljen Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Oba dva zakona, kot verjetno veste, sta bila že sprejeta s strani Vlade Republike Slovenije in oba sta trenutno v proceduri sprejemanja v Državnem zboru. Na podlagi pravzaprav poglobljenih teh dveh reform smo pa pač sredstva razdelili, se pravi teh 120 milijonov, nekako v štiri sklope naložb, pri čemer sta gre v bistvu za dva sklopa, kjer pravzaprav sredstva dodajamo obstoječim ukrepom iz načrta za okrevanje in odpornost. In sicer, povečujemo za 20 milijonov pravzaprav sredstva, ki bodo šla v nadgradnjo nizkonapetostnega omrežja, predvsem iz razloga pospeševanja tako polnilnih mest kot na drugi strani tudi pospeševanja priklopa naprav na obnovljive vire energije, tam, kjer vemo v bistvu, da število, število pravzaprav zavrnitev priklopov predvsem sončnih elektrarn raste. Medtem ko drugi sklop, ki se nadgrajuje, pa pravzaprav javni razpis za prestrukturiranje obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja, kjer želimo dodatna sredstva nameniti temu, da se pravzaprav ta daljinska ogrevanja čim hitreje preidejo na obnovljive vire energije, z opuščanjem pravzaprav obstoječih energentov kot je zemeljski plin, mazut, nafta in tako naprej. Poleg teh dveh nadgrajenih ukrepov predlagamo še dva nova ukrepa, ta dva sta finančno približno enako obsežna, in sicer vsak po 40 milijonov evrov,. In sicer, prvi ukrep je razogljičenje gospodarstva, kjer bomo skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport oblikovali inštrument, zelo verjetno pač ustrezno shemo, državne pomoči in pa javni razpis pravzaprav za, predvsem za industrijo, da bo na podlagi pač obstoječih energetskih pregledov pravzaprav pospešila naložbe v, bom rekel, obnovljive vire energije oziroma tudi v zmanjšanje obstoječe pač porabe energije, s čimer v bistvu poskušamo komplementarno naslavljati tudi samo energetsko draginjo, ki vemo, da je, da je za gospodarstvo ključnega pomena, predvsem za konkurenčnost gospodarstva. In pa v bistvu drugi ukrep, spet v vrednosti približno 40 milijonov evrov, ki bo namenjen različnim ukrepom na področju brezemisijske mobilnosti, se pravi in pospeševanju javnega potniškega prometa na obnovljive vire energije kot tudi pač razširjanje infrastrukture polnilnih mest in tako naprej.

To je z moje strani na kratko to,. Mogoče samo še dodam, da gre seveda za osnutek, ki je še v usklajevanjih in da pač trenutno javna razprava o predlogu še teče. Hvala.

Hvala lepa.

Naprej, kdo želi besedo? Izvolite.

Pozdravljeni. tudi z moje strani. Sem Klančar Sibil, predstavljam Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, opravičujem naše vodstvo, ki se danes ni moglo udeležiti.

Da ne ponavljam tega, kar je gospod Košir že predstavil, jaz bi samo nekaj besed še rekla o eni izmed naložb bodočega REPower, novega poglavja načrta za okrevanje in odpornost. Kot rečeno, naše ministrstvo želi nasloviti gospodarstvo z nepovratnimi sredstvi v višini dobrih 40 milijonov evrov. Zaenkrat razmišljamo o industriji, želimo pa industrijo razogljičiti oziroma vpeljati učinkovitejše ravnanje z energijo, tudi večjo uporabo energije iz obnovljivih virov v same proizvodne procese. Iskali bomo tukaj sinergijo z Ure in Ove in pač razogljičenjem, ob tem, da si bomo seveda prizadevali v projektih podjetij tudi poiskati noto na temo produktivnosti in konkurenčnosti. Ta ukrep vidimo kot eno od nadgradenj vsega tega, kar je Vlada v preteklih mesecih sprejemala tudi na področju interventne zakonodaje, ko vemo, da je bilo slovensko gospodarstvo deležno interventne pomoči za to prvo rast cen energentov. No, ta ukrep iz REPower bo pa pravzaprav bolj transformacijski oziroma za preobrazbo, za učinkovitejše ravnanje z energijo in razogljičenje. Tako kot je gospod Košir povedal je ukrep šele v fazi priprave. Bo tudi prediskutiran z deležniki. Mi imamo trenutno v fazi priprave neko manjšo analizo vrzeli, zato da vidimo kje v gospodarstvu je tisti manko, ki najbolj ga je treba nasloviti skozi ta ukrep in da ne podvajam naprej tistega, kar je že gospod Klemen povedal, se tukaj ustavim. Hvala.

Hvala lepa. Izvolite naprej.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora! Hvala za besedo. Moje ime je Matej Skočir, sem državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor in pravzaprav to ministrstvo je tudi eno od nasilnih ministrstev, ki pravzaprav sodelujejo pri izvajanju ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost.

Zdaj, če na kratko ponazorim, torej alokacija sredstev, ki je namenjena za naše politike, znaša 156,2 milijona evrov nepovratnih sredstev in 380 milijonov evrov povratnih sredstev. Torej, če tako skupaj seštejemo, govorimo o 536,2 milijona evrov v obdobju do leta 2026.

Če na kratko ponazorim tudi posamezne projekte, torej gre za ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti v višini 310 milijonov evrov. Gre za ukrepe za zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče. Torej, v tem primeru plazove v višini 25 milijonov evrov. Za projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v višini 54 milijonov evrov. Za projekte oskrbe in varčevanja s pitno vodo v višini 53,7. Za zeleni slovenski lokacijski okvir kot del EMOPA v višini 33,5 milijonov evrov. In za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj v višini 60 milijonov evrov, ki je po reorganizaciji Vlade prešlo na Ministrstvo za solidarno prihodnost in so iz tega naslova pravzaprav tudi vse odločbe že pravzaprav lansko leto bile sestavljene in izdane.

Zdaj kar se tiče prilagoditev. Prilagoditve so bile pravzaprav izvedene na dveh ukrepih. Torej govorimo o ukrepu za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Iz tega naslova so bile, je bil znesek zmanjšan iz 310 milijonov evrov na 300 milijonov evrov ter na projektu oskrba s pitno vodo, kjer je znesek bil iz 53,7 milijona evrov bil zmanjšan za dodatnih 27 milijonov evrov na nepovratnem delu. Razlogi za zmanjšanje teh dveh ukrepov so pravzaprav enostavni. Torej, na protipoplavnih ukrepov je prišlo do znižanja števila projektov, ker so pravzaprav tri lokalne skupnosti odstopile od načrtovanih projektov. Razlogi za odstop so bili različni. Predvsem je šlo pa za ugotovitve občin o neizvedljivosti projektov oziroma tudi v bistvu nasprotovanju s strani različnih iniciativ. V drugem delu, ki je pa vezan na oskrbo s pitno vodo, torej govorimo o projektih v višini 53,7 milijonov evrov, lahko ugotovimo, da mejnik 25 odločb je bil dosežen in tudi v bistvu s tega naslova je še na poti še kar nekaj pozitivnih odločb. Vendar kar lahko zagotovimo, da na tem ukrepu kljub znižanju ostaja dovolj sredstev za sofinanciranje vseh prejetih pozitivnih vlog. Vendar na drugi strani zaznavamo dva trenda. Prvi je ta, da zanimanja za ta ukrep s strani dodatnih občin ni. Pa tudi zneski, ki so bili predvideni za ta ukrep, so nižji od pričakovanj. In tudi v primeru, da bi kakršnakoli sredstva v tem primeru ostala, bi tudi preverili možnosti za kakršnekoli spremembe pogojev, pa da bi na ta način tudi lokalne skupnosti omogočili sofinanciranje dodatnih projektov. Toliko z moje strani.

Hvala lepa. Kdo želi besedo naprej? Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Poslanke in poslanci! Andrej Rajh, državni sekretar Ministrstvo za infrastrukturo.

Na Ministrstvu za infrastrukturo v sklopu načrta za okrevanje in odpornost gradimo, obnavljamo in digitaliziramo našo infrastrukturo in lahko z veseljem povemo, da na tem programu ne beležimo zamud pri doseganju mejnikov in ciljev. V teku so tako investicije za povečanje železniške zmogljivosti, železniške infrastrukture in realizacija. Do konca februarja 2023 znaša skupaj že preko 173 milijonov evrov, kar predstavlja kar 61 % vseh razpoložljivih sredstev na tem ukrepu. V letošnjem letu je predvideno še skupaj za slabih 23 milijonov evrov izplačil, od tega 4,2 milijona evrov povratnega vira za nadgradnjo železniške postaje Ljubljana. V teku pa je tudi digitalizacija avtocestnega omrežja, ki jo izvaja podjetje Dars. Je v zaključni fazi uskladitev pogodbe o sofinanciranju, na podlagi katere načrtujemo v letošnjem letu 6,5 milijonov evrov izplačil. Glede prilagoditve nacionalnega programa za okrevanje in odpornost prihaja do spremembe ali pa predloga spremembe za doseganje cilja T-61. Gre za operativne lokomotive z dodatno opremo / nerazumljivo/. To gre za sistem, evropskega sistema kontrole in podpore pri prometu za dosego homogeniziranih evropskih standardov. Opravičujemo pa to v smislu tega, da tudi na evropski ravni še ni dokončno določena končna rešitev in zato predlagamo, da se po presoji potencialno ta program izloči in za izvedbo tega javnega razpisa je bilo predvidenih osem milijonov evrov sredstev.

Hvala lepa.