Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, ki se udeležujete današnje seje Komisije za nadzor javnih financ, lepo pozdravljeni. Torej pričenjamo 6. redno sejo komisije.

Obveščam vas, da so prispela naslednja nadomestila poslank in poslancev, in sicer Andreja Živic nadomešča nadomešča Rastislava Vrečka in Janez Žakelj nadomešča poslanca Jožefa Horvata.

S sklicem ste prejeli tudi dnevni red same seje, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s samim s sklicem.

Torej pričenjamo s 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER GLEDE GRADNJE NOVE JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO (JEK 2).

Kot gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli obrazložitev in predloge sklepov z dne 14. 3.

K točki so bili vabljeni: mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, gospod Uroš Bržan, minister za naravne vire in prostor, dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energija, mag. Žiga Debeljak, predsednik uprave SDH, potem Slovenski državni holding, dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, dr. Leon Cizelj, predsednik Evropskega jedrskega združenja, ki se je zaradi službene poti v tujini opravičil, gospod Janez Kerin, župan mestne občine Krško, gospod Srečko Ocvirk, župan občine Sevnica in tudi predsednik sveta regije Posavje, ki se je zaradi drugih obveznosti opravičil, in gospod Ivan Molan, župan občine Brežice. Ter naknadno še Piratska stranka Slovenije. Ne vem, če se tukaj, izrazili so željo, da bi sodelovali na seji … A, so prisotni, tako da so. Kar lahko se bližje usedete, boste lažje razpravljali kot pa v ozadju. Vse goste lepo pozdravljam. Verjetno vas zanima, zakaj občine Krško, Sevnica in Brežice. Zaradi tega, ker je tudi Svet regije Posavje o drugem bloku nuklearne elektrarne v Krškem razpravljal na eni izmed sej. Mislim, da se je te seje udeležila tudi Gen energija in mi zdaj vis a vis temu so dobili vabilo na današnjo sejo.

Torej predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej uvod samega sklica seje, potem diskusija, najprej predstavniki Vlade, ostali povabljeni gostje, nato poslanke in poslanci diskutiramo. Ker imamo časa približno 3 ure do naslednje seje Komisije za nadzor javnih financ. Verjamem, da bo razprava dinamična in bo dovolj časa, da lahko in gostje pa tudi poslanci večkrat razpravljajo. Se pravi, ne bomo se držali ustaljenih poti, ampak je to tudi tako pomembna tema, da lahko o tem večkrat nekdo seveda razpravlja in odgovarja na zastavljena vprašanja na tej strani.

Torej, gospe in gospodje. Slovenija ima z jedrsko tehnologijo pozitivne izkušnje. Zdaj, že prvi blok nuklearne elektrarne v Krškem obratuje že polnih 40 let, je v bistvu nuklearka ključna za zagotavljanje pomembnega stebra električne energije v Sloveniji, brez nje si ne moremo predstavljati proizvodnje električne energije v Sloveniji in v tem obdobju se je, kar je zelo pomembno, izobrazilo tudi veliko število jedrskih strokovnjakov, ekspertov, ki na drugi strani spet zagotavljajo varno, zanesljivo obratovanje nuklearke. Potem pa je prišlo do pomembnih mejnikov, zlasti v zadnjem obdobju. Pomembno je to dojemanje nuklearne tehnologije na evropski ravni, in sicer, naj spomnim, 2. februarja 2022 je tudi Evropska komisija izdala delegirano uredbo, ki jedrsko energijo in zemeljski plin vključuje med tehnologije, ki jih taksonomija določa kot trajnostne. Torej to je zelo, zelo pomemben vidik tega, ko se pogovarjamo o tem, zakaj jedrska tehnologija tudi pri tem, ko želimo doseči ne le energetsko neodvisnost, ampak tudi prispevati k razogljičenju, prispevati k temu, da bomo podnebno nevtralna družba leta 2050. Ti cilji niso dosegljivi, po našem trdnem prepričanju, ne prvi cilj energetska neodvisnost, ne drugi cilj podnebje niso dosegljivi brez nuklearne, brez nuklearne tehnologije. Zdaj komisija prav tako meni, da imajo pač v času zelenega prehoda zasebne naložbe v dejavnosti povezane z jedrsko energijo in plinom pomembno vlogo in zato je takrat v tem aktu predlagala, da se nekatere dejavnosti, povezane s fosilnimi, s fosilnim plinom in jedrsko energijo vključijo med prehodne dejavnosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb. Torej, zaradi tega smo danes tukaj, zaradi dveh točk. Prva točka zagotavljanja energetske neodvisnosti vizavi tudi temu, da hvala bogu je obratovanje prvega bloka dobilo vsa soglasja in dovoljenja, tudi Arsa, da je prelongirano do leta 2043, torej za 20 let, na drugi strani pa vemo, da imamo sprejet akt, strategijo izstopa iz premoga leta 2033, jaz si tega zelo želim, da dosežemo ta cilj 2033. Ni bilo lahko, veste, ni bilo lahko doseči to strategijo in glede na to, da Slovenija ima več kot 25 % proizvodnje električne energije iz termo divizije. In vse to je ključen dejavnik, kako zagotavljati energetsko neodvisnost v Republiki Sloveniji tudi po letu 2043. Zaradi tega je moje prvo in ključno vprašanje za predstavnike seveda najprej Vlade, potem pa pridemo na samega investitorja: Ali je nuklearna tehnologija intimna opcija te Vlade? Govorimo o drugem, zlasti o drugem bloku, tukaj so nove tehnologije, o katerih je seveda minister tudi včeraj govoril na Dorstepu izjavi, modularni reaktorji, ampak staviti na to ta trenutek, ko je tehnologija tega še v samih povojih ali pa v razvojih, mislim, da ne več v povojih, ampak da se pospešeno razvija, ampak ne vemo, kdaj bo to na trgu, v kolikšni meri. Se pravi, ali je nuklearna tehnologija oziroma drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem in izgradnja le tega intimna opcija te Vlade? In druga stvar je, kako je s časovnico? Predstavnica ministrstva je v enem soočenju na eni izmed televizij dejala, da potencialno je lahko to letnica 2043, to je tudi tista letnica, ko bo prvi blok nuklearke ugasnil. To je 20 let. Pa me zanima, minister, ali je ta letnica 2043 tista, ki jo pripravljate na ministrstvu, torej 2043? In to je tudi vprašanje za investitorja. Ali se bodo postopki kot vas, kot investitor res zavlekli do te mere, da bomo lahko prišli do leta 2043 do drugega bloka? Prav zaradi tega zavedanja, da je pač energetska res neodvisnost ključnega pomena, naj povem, da je bila tudi leta dva tisoč enaindvajset sprejeta zakonska podlaga - nisem je pripravljal jaz kot minister, ampak nek drug minister, minister za okolje in prostor takrat -, ki omenja in opredeljuje jedrsko energijo. In na podlagi tega je Ministrstvo za infrastrukturo junija 2021 izdalo energetsko dovoljenje za Jedrsko elektrarno Krško. Minister je v intervjuju za N1 dejal, da ni nič narobe, če se postopki zavlečejo in da si pustimo prostor za razmislek. Jaz mislim, da v obdobju energetske krize, ki smo ji še priče, ne več v tolikšni meri kot recimo leto ali dve nazaj, je prišlo absolutno, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod, v drugih državah Evropske unije, do spoznanja, da ni časa, da se lahko časovnica bistveno zamika tudi vizavi geopolitičnim dogodkom, ne le v naši soseščini, na ozemljih Evropske unije, ampak tudi na Daljnem vzhodu in tako naprej. Se pravi, geopolitična situacija narekuje, da bi morala biti jedrska opcija in izgradnja drugega bloka prioritetni projekt ne le ene vlade, ne le te Vlade, ampak naše družbe. Izgradnja drugega bloka je strateška naložba ne le te generacije politične garniture, družbe, ampak je projekt za naslednje generacije, to je projekt stoletja. In pri tem, ko razpravljamo o drugem bloku, mislim, da je že okrog dvanajst, trinajst let, smo še vedno pri tem, da nismo začeli bistvenih dodatnih postopkov, ki bi jih lahko. In tu imam vprašanje, ker je tudi predstavnik ministrstva prisoten na seji, ki je že dolga leta na ministrstvu vodja direktorata. Zanima me, kdaj je bila prvič s strani Gen Energije podana pobuda za energetsko dovoljenje. To pa sprašujem zato, ker je bilo v tem istem intervjuju rečeno, da se ne da popraviti stvari v enem letu, ki so jih naredili predhodniki v preteklih letih. Pri tem pa se pozablja, da je nekdo bil na odgovornih funkcijah dalj časa kot jaz in tudi moja predhodnica na tem istem položaju.

Torej, izgradnja drugega bloka je res ključna za Slovenijo, da doseže zastavljeni cilj podnebne nevtralnosti, kar smo že dejali. Če danes pogledate sliko v Evropi glede ogljičnega odtisa, boste videli, v kakšni prednosti je Francija pred recimo Nemčijo na drugi strani, ki ima celoten pogon, se pravi, popolnoma drugačen miks, no, ampak boste videli, koliko manj ogljičnega odtisa recimo Francija pusti. Tu imam še eno vprašanje, in sicer Vrbina. Vizavi temu, da se je včeraj predsednik Vlade sestal s predsednikom Vlade Hrvaške, je bilo tudi govora o vstopu Hrvaške, kar nimam nič proti, da ne bo pomote, jaz mislim, da se je potrebno pogovarjati s sosednjimi državami, tudi kar se tiče partnerstva. V času, ko smo se mi srečevali na komisiji, je bilo sodelovanje s Hrvaško v redu, zgledno, ampak še vedno odprto vprašanje odlagališča in tudi s strani Hrvaške prevzemanja odpadkov. Tako me zanima, ali so kakšni postopki hitrejši pri tem. Mislim, da vzporedno s tem, ko se pogovarjamo s Hrvaško glede njihovega dela odlaganja odpadkov, je prav, da prevzamejo svoja bremena že z zdajšnjo situacijo, preden se karkoli lahko pogovarjamo o tem, da se lahko sodeluje pri drugem bloku. Ampak Vrbina najprej, mene zanima, kje je iz oziroma koliko časa bo še Arso potreboval za izdajo vseh dovoljenj. Jaz mislim, da pri Vrbini dvostopenjski razpis, ki je, če se jaz ne motim, v fazi priprav, tisti prvi razpis je bil razveljavljen, ponudbe so bile absolutno predrage za izgradnjo za izgradnjo odlagališča. Ampak bi vprašal predstavnike ministrstva, kje so postopki na Arsu za izdajo dovoljenja. A veste, mi se ukvarjamo z Vrbino, z Vrbino in tem dovoljenjem, ne vem, bo Gen Energija povedala, ampak preveč dolgo časa. Pa veste vsi, da to potrebujemo, vsaj 5, 6, 7 let se s tem ukvarjamo. Nuklearne odpadke moramo nekam spraviti, ne in za to imamo lokacijo, za to je že potekel razpis, pripravlja se zdaj dvostopenjski razpis s strani ARAO-a in mene res to zanima, koliko časa bomo še potrebovali, da DARS izda dovoljenje. Torej, gospe in gospodje, jaz ne kupim tega, da se odmika časovnica izgradnje drugega bloka in zaradi tega želim, da se ravno danes o tem pogovarjamo. Se pravi o prvi stvari, ali in kako nuklearna tehnologija, drugič, kako je s časovnico. Včeraj je bilo rečeno v izjavi predsednika Vlade takole, časovnica: »Problem nuklearne tehnologije je v tem oziroma drugega bloka je v tem, da se postopki gradnje, umeščanja v prostor in tako naprej zavlačujejo ne le pri nas, povsod po Evropi«. Zdaj, to drži. Zdaj, roko na srce, to drži. Ampak z letom 2020 ali pa 2021 je prišlo do nekih novih dimenzij, minister, ne? In sicer na evropski ravni zavedanja o pomembnosti nuklearne tehnologije, ki v preteklosti ni bilo, in tudi zagotavljanja finančnih virov, če želite, v mnogo večji meri. Zaradi tega 20 let za izgradnjo drugega bloka, gospe in gospodje, jaz rabim tukaj ta odgovor ali bo minister to potrdil, kar je predstavnica ministrstva dejala ali ne. In drugič, ali se investitor s tem strinja in kakšne postopke vodi tukaj investitor. Časovnica, ki je bila, ki je rečeno bilo, da je pač preoptimistična, ne, je opredeljevala postopke, da bi lahko prišli do leta 2035 ali pa da se zavleče 2037 do drugega bloka. Boli pa to, kako poteka recimo umeščanje, kako poteka recimo korespondenca med ministrstvi. In ne trdim, da je to problem samo te Vlade, to je birokracija in birokratske ovire so bile in postopki so bili problem vedno v zgodovini Republike Slovenije, ampak res je nerazumljivo, da si en dokument podajamo z enega ministrstva na drugega v enem letu in da pri tem ne pride do dopolnitev vlog in da se pogovarjamo o tem, kaj je v prilogi in kaj je v osrednjem dokumentu. Se pravi, tukaj ne gre za nobene piar poteze, kot je bilo rečeno, ki so bile narejene v kakšnem prejšnjem mandatu za izdajo energetskega dovoljenja, ampak gre zlasti za to, za skrb za okolje in podnebje na prvi strani in na drugi strani za zagotavljanje energetske neodvisnosti. In zaradi tega je bilo izdano energetsko dovoljenje. Zdaj predstavnik Ministrstva za okolje oziroma prostor bo zagotovo vedel povedati, koliko časa se lahko predvideva umeščanje v prostor brez posebnega zakona. To je zelo pomembno vprašanje, ker vam samo povem en primer, ne pri nuklearki, ampak a veste, da mi umeščamo drugi tir železniške proge Ljubljana - Jesenice že dobrih 12 let? Ej, 12 let. S takim tempom se umešča v prostor. Bomo res nuklearko umestili samo v naslednjih 30 letih? se pravi, zaradi tega apeliram tukaj zlasti na državnega oziroma na predstavnika Ministrstva za prostor, da se ti postopki pohitrijo pri strateških infrastrukturnih in energetskih projektih. Jaz mislim, da tukaj so vsi relevantni ljudje na drugi strani in na tej strani zelo dobro razumevanje, da se naredi in sprejme vsa potrebna zakonodaja, ki lahko te postopke pohitri, da se potem lahko pride tudi do same druge faze, splošne faze gradnje. Če bomo pa mi postopke vodili na takšen način, da se bomo zapletali eden drugega in da med ministrstvi pač bo bila komunikacija takšna kot je in bodo list papirja, dokumenti potovali eno leto dni, potem pač bo to slabo.

Torej, jaz imam še vrsto drugih vprašanj na to temo, zagotovo pa bomo ta vprašanja odprli, odprli v nadaljevanju. Me pa zanima zlasti zdaj stališče še investitorja, in sicer, kako vi gledate res na oziroma kje ste zdaj s fazami pri drugem bloku, kje so zdaj postopki z vaše strani, koliko časa po vašem mnenju. Vi ste investitor, ne, drugo je pač Vlada, ampak investitorji, Gen energija, koliko časa pa po vaši časovnici, če je ta približno izdelana, bi potrebovali, da bi do drugega bloka prišli. Zdaj en član uprave je tukaj že dalj časa, ne, ki je tudi - hvala - danes prisoten in bo lahko primerjal recimo časovnice v preteklosti, izdajo oziroma od izdaje prvega energetskega dovoljenja pa vis a vis naprej in tudi kako bo SDH na primer kot skupščina Gen energije spremljal drugi blok nuklearne elektrarne. Jaz mislim, da če se bomo zgodbe, če bomo zgodbo nadaljevali v takem tempu kot smo zastavili, bo to zelo težko, zelo težko, da bi tudi do leta 2043, ko bo že prepozno, prišli do drugega bloka.

Še ena pomembna stvar oziroma pomembno sporočilo pa je za javnost, ne. Jaz si želim in res verjamem v to, da je politika pri tej odločitvi, ko bo do nje prišlo, da ne bo pomote, jaz sam sem za to, da pride tudi do referenduma in da ljudje odločijo o tem ali želijo ali pa ne želijo imeti drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem, zaradi tega ker je to zelo velika investicija, ki ima zelo močne posledice tudi za proračun, finančna sredstva in tako naprej, in je prav, da so ljudje vključeni v tovrstne odločitve in želim si tukaj. Na drugi strani seveda verjamem, da tukaj je tudi politika tista, ki bo bila potem enotna, zaradi tega ker druge opcije kot to, če želimo doseči ta dva ključna cilja, o katerih sem govoril, jih praktično, jih praktično ni. Torej odlaganje odločitev, če povzamemo, o gradnji drugega bloka nuklearne elektrarne je po našem trdnem prepričanju napačna, strateško napačna odločitev, ki jo bomo pač davkoplačevalci še naprej, potem ko TEŠ enkrat ugasne, pač drago plačali in takrat smo vprašali, kje so modularne reaktorje. Jaz upam, da bodo DB bili in da je tudi Slovenija ena izmed tistih, ki bo, ki jih bo imela, ampak enostavno na podlagi sprejete strategije tudi o rabi premoga bo Slovenija pač premog opustila 2033 in vsaj 2035, 2036 bi mi potrebovali drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem. Torej o tem pričakujem, da se danes vije tudi diskusija.

Najlepša hvala, sedaj pa besedo dobi minister za, minister za okolje, no, bivša Ministrstvo za infrastrukturo. Gospod Kumer, izvolite.

Ja, hvala lepa. Dobro jutro, dober dan. Hvala predsedniku za dosti obširen in pa širok uvod. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem Komisije za nadzor javnih financ in tudi vsem vabljenim gostom.

Absolutno se strinjam z uvodno ugotovitvijo, da je tematika zelo pomembna in je prav, da se o njej diskutira. In Državni zbor je absolutno pravo mesto, da se odpre dialog. Se pa absolutno ne strinjam, da se točka širi na celo neka energetska dovoljenja, na pridobivanje ne vem kakšnih dovoljenj s strani ostalih ministrstev, da bomo danes razglabljali o vseh energetskih vprašanjih, ampak ravno to sem se bal. Jaz upam, da boste, predsednik komisije, vodili skladno s sklicem, skladno z dnevnim redom, kjer piše, 1. točka - Zavlačevanje s postopki za izgradnjo nove jedrske elektrarne Krško (JEK 2). To je točka današnjega dnevnega reda, brez glasu proti je bila sprejeta in jaz mislim, da se dajmo osredotočiti na to točko dnevnega reda. Seveda pa absolutno je točka zelo široka, sprejemam vse povezane neposredno in pa posredno vprašanja in absolutno se bom potrudil, da sam s svojimi sodelavci lahko odgovorimo na vsa vprašanja, ker zgodovina dogajanja je dolga in veliko ljudi se je zamenjalo na tem položaju. Tudi vi ste bili, predsednik, bivši minister, ki ste bili pristojni za energijo, vi ste neposredno povezani verjetno še vedno v to tematiko.

Jaz bi za začetek vsekakor dve stvari dal za izhodišče. Najprej pristojnost Komisije za nadzor javnih financ, poudarjam, javnih financ, v skladu z 39. členom Poslovnika Državnega zbora je komisija pristojna za nadzor porabe sredstev iz državnega proračuna, zato ministrstvo za katerega sem pristojen ocenjujem, da predlagana točka dnevnega reda in predlagani sklepi ne sodijo v pristojnosti komisije, ampak absolutno sprejmem izziv in je prav, da se v primeru kakršnekoli bojazni, da bi bil kakršenkoli evro iz državnega proračuna v nevarnosti, lahko diskutiramo in je prav, da se diskutira. Ampak vseeno dajmo se držati tudi pravil in jaz se zelo rad držim pravil.

Drugo. Točka dnevnega reda je moja izjava za intervju ne ena. Pa dajmo pogledati natančno za magnetogram, kaj je spraševalec oziroma spraševalka mene vprašala in kaj natančno dobesedno je prepis. Spraševalec je vprašal ali mislim, da so vsi v energetiki kar enotni, da se glede na povpraševanje po jedrskih elektrarnah v Evropi časovnica lahko zamakne. Moj odgovor, dobesedni prepis, »Ja, nič narobe, če se zamakne, ključno je, da to vemo, ker če si na drugi strani danes ne priznamo, da realni rok 2035, 2036, 2037 in se prepričamo, da je 2032, bomo tega leta točno vedeli kdo je bil minister, ki je zavajal javnost.« Naprej nadalje citiram, »Jaz si tega ne želim.« Pika. »Imamo pa tehtne podatke zakaj je treba predložiti določena dokazila. Bolje je, da povemo resnico na podlagi znanih dejstev, da se nam ne zgodi kaj takega kot pred meseci s tretjo razvojno osjo. Zelo podobna zadeva, spet strateški projekt države. Treba je realno načrtovati vse aktivnosti, ukrepe in pa seveda tudi, koliko časa vzame posamezen ukrep.« Na podlagi tega je bil minister, ki je to izjavo, deležen določenih napadov in danes imamo sklic Komisije za nadzor javnih financ, ampak samo, da imamo opravičilo za magnetogram, kaj sem bil vprašan in kaj sem jaz izjavil. Že na uvodu je predsednik komisije dal mnogo vprašanj, ki se sicer po mojem mnenju ne dotika tematike sklica in same točke, ampak vseeno bom skozi svoje izvajanje se dotaknil mnogo teh in jih bom pokril, ampak zato, da bom imel strukturo svojega odziva, je fajn, da se tega držim in bom se poskušal res maksimalno tudi skoncentrirano osredotočiti na vsebinsko povezane in nepovezane točke.

Zdaj želim odgovoriti predvsem na določene očitke, ki so v gradivu, namreč, da se Vladi očita, da so se postopki ustavili, da je jedrski program države v nevarnosti, da je pri načrtovanju JEKA-2 moramo vzeti določene uzance in tako dalje in pa da je seveda treba, da se je treba držati določenih že izdanih dovoljenj. In na koncu bom podal tudi zaključne misli.

Zdaj, najprej prvi očitek. Postopki pod to Vlado se nikakor niso ustavili, daleč od tega. Veste, na eni strani imamo tako hitro promoviranje in oportuno prodajanje nerealnih časovnic, potem pride pa nekdo kasneje pa reče: »opsa, na podlagi česa se je pa ta nerealna časovnica planirala?« To je moje vprašanje bivšemu ministru. Kje so podatki? Kje so strokovne podlage? Kje so vsa dejstva? Kje so analize, da je ta časovnica je bila tako narejena? Ker zdaj, ko imamo podatke, ki smo jih pogledali in za nazaj in za naprej, so strokovne podlage že takrat kazale in zdaj, če poveš resnico in si zaradi tega napaden, je seveda eno stvar, ampak jaz nikakor nisem kritiziral predhodne aktivnosti, si pa absolutno ne bom dovolil, da da pa dobim kritike, če povem resnico, ampak lahko se to sooči to še večkrat v prihodnosti.

Zdaj zakaj bom utemeljil, zakaj se pod to Vlado nikakor postopki niso ustavili, jaz mislim celo, da so se v marsikaterem segmentu pospešili, da se strateško ukvarjamo z strateškim dokumentom. Seveda moramo pa določene nerealna planiranja, zavajanja se moramo pa seveda s tem ukvarjati, pa novinarska vprašanja pa poslanska vprašanja in seveda to upočasni absolutno. In določene napake, ki so bile narejene v preteklosti, jih je treba sanirati, je bila napačna smer, pa smo šli v drugo smer, ampak okej, to vzame čas. Zdaj priprave pobude, priprava pobude je ves čas potekala, so pa zdaj tisti koraki, to sem tudi v intervjuju omenil, ki so medijsko manj zanimivi, ne, ampak jih je pa zelo veliko in je zelo veliko nevidnega dela. In tudi ni bil namen, da se bomo zdaj z vsako aktivnostjo na ministrstvu pohvalili, mogoče za razliko marsikoga, ki je v preteklosti drugače ravnal. Včasih je potrebno narediti zelo veliko dela in potem seveda se pozna v nekem posebnem mejniku, ko se to prepozna v javnosti. Zdaj za ministrstvo, ki je pristojno za prostor, takrat je bil to Ministrstvo za okolje in prostor oziroma krajše MOP, danes je to MNVP - Ministrstvo za naravne vire in prostor, je predlog pobude, ki je bila poslana s strani takratnega Ministrstva za infrastrukturo, torej MZI, pristojnega za energijo, tik pred iztekom mandata in je bila po interni presoji pristojnega direktorata v marsičem pomanjkljiva. Poslana je bila pa izključno po navodilu vodstva ministrstva. To me zanima, zakaj je bilo to tako. In seveda mora, strokovno osebje mora absolutno proučiti strategijo oziroma dokumente, podlage in zahtevati dopolnitve v primeru, da je ta vloga pomanjkljiva. Jaz mislim, da si je treba vzeti čas, gre za zelo veliko investicijo, gre za jedrsko varnost in to ni umeščanje, da bi to recimo jedrski objekt umeščali vsakih 5 let v prostor, to se zgodi enkrat na nekaj let in potrebno in to previdnostno načelo je tukaj še posebej izrazito. Jaz mislim, da ne smemo pritiskati, da je treba to hitro početi, ampak je treba biti, si vzeti čas in strokovno utemeljeno, s posebnimi analizami in utemeljitvami priti pred javnost in si naliti čistega vina.

Drugo, preden smo zahtevo predali naprej investitorju v dopolnitev, je teklo še interno usklajevanje. Seveda ministrstva se med seboj pogovarjamo, vsako ministrstvo je za kaj pristojno, v obeh dveh ministrstvih je bil aktivno potekal strokoven dialog. In seveda so določena vprašanja vzniknila in jih je bilo potrebno izpostaviti in na je seveda utemeljeno odgovoriti.

Tretjič, investitor je bil pozvan k dopolnitvi, ko so se ugotovile vse pomanjkljive, pomanjkljive, pomanjkljivi dokumenti, ki niso bili predloženi oziroma pomanjkljiva dejstva, in jih je moral seveda za dopolnitev izvesti določena javna naročila za dopolnitev pobude. To dokazuje tudi, da pobuda ni bila popolna v bistvenih elementih ne pa zgolj v nekih nebistvenih prilogah. Ampak ključno je, še vedno pohvalim, investitor in pa pristojna ministrstva so zgledno sodelovala med seboj. To je ključno. Jaz še vedno menim, da danes ne glede na to, da se mogoče kaže, kaj je kdo rekel, kaj je kdo izjavil, mi dejansko smo na isti strani, mi si želimo res strateško čim prej priti do odločitve. Ta odločitev mora biti strokovna, mora biti utemeljena, mora biti absolutno v korist vseh državljanov, v korist države Slovenije in postopki do tja pa seveda je potrebno jih absolutno spoštovati in pa biti zelo previden pri tem. Zdaj, ko bo javno naročilo zaključeno, bo investitor moral ustrezno dopolniti pobudo, nismo še tam, jo poslati na ministrstvo, ki je pristojno za energijo, torej na MOPE, ki bo na to to pobudo seveda moral pregledati - jaz upam, da ne menite, da bo to v enem dnevu - in si vzame to določen čas. Absolutno bomo temu pomenili, namenili prvo prioriteto in se bomo tega lotili in bo seveda potem, če bo vse v redu, samo če bo vse v redu, če bo pobuda spet popolna, poslali na ministrstvo, pristojno za prostor, to dopolnjeno pobudo. V vmesnem času, ves ta čas, vseh teh 9 oziroma skoraj že 10 mesecev aktivno teče zaključek postopka priprave nove prostorske strategije, ki se mora opredeliti do vprašanja jedrskih reaktorjev v prostoru, novih jedrskih reaktorjev v prostoru. Razen če kdo meni, da pač v novi prostorski strategiji Slovenije ne rabimo se opredeljevati v nove jedrske reaktorje v prostoru. By the way, gre za zelo velik jedrski reaktor. Tudi ta mnenja so dobrodošla in je potrebno jih tudi seveda primerno utemeljiti.

Nadalje, ministrstvo je v vsem tem času izvedlo številne sestanke z drugimi jedrskimi državami, za razliko mogoče v preteklosti. Tako s tistimi, ki so v teku prenove svojega jedrskega programa, kot tudi s tistimi, ki sodijo med potencialne dobavitelje. Govorim o Franciji, govorim o Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija. Z vsemi smo imeli in še imamo aktivne stike in smo opravili sestanke, vse z namenom, da pridobimo adekvatne, natančne, strokovno utemeljene informacije, ki so potrebne nam kot ministrstvo, ki smo pristojni za energijo, pridobimo najboljše prakse, kaj se v realnosti dogaja pri njih in seveda s to prakso bomo absolutno tudi nadaljevali. Pridobljene informacije so pa zelo zanimive.

Ministrstvo se je proaktivno vključevalo v vse evropske pobude za zaščito dolgoročne rabe jedrske energije. Redna koordinacija podobno mislečih držav, kjer smo zelo aktivni. Nadaljujemo tovrstno preteklo zelo dobro pobudo in v marsikaterem smo jo še nadgradili. Usklajujemo in se tudi v pristopu k številnim pobudam aktivno vključujemo. Dejansko smo tudi sokreator marsikaterega pisma podpore »non paper«. Ustrezno tudi po strokovnih dialogih, posvetovanju z investitorjem zastopamo stališča pri Evropski komisiji, vključitev Slovenije kot stranskega udeleženca v postopek tožbe Avstrije proti Evropski komisiji v primeru taksonomije, tu smo bili zelo aktivni in absolutno se v zaščito jedrskega programa Slovenije.

Druga točka, ki je letela iz gradiva, jedrski program države oziroma investicija JEK2. Dajmo si eno razčistiti, imamo jedrski program države, Slovenija je jedrska država in JEK2 je precej ožji kot pa sam jedrski program države. Jedrski program države je mnogo širša zgodba, mnogo več kot JEK2 in se mi zdi preveč ozkogledno, da se osredotočamo samo na JEK2, ker zanemarjamo bistvene sestavine in pa spremljajoče aktivnosti, ki potekajo v državi. Zelo veliko nevidnih aktivnosti in pa dela, ki se ga opravlja. V prvih devetih oziroma skoraj desetih mesecih mandata, seveda brez 100 dni miru in pa vključujoč avgust kot mesec dopustov, ampak itak nismo imeli dopusta, je ta Vlada kljub energetski krizi, to zato navajam, ker boste lahko imeli vzporednice s preteklo Vlado, ki je bila dve leti, kaj je ona naredila, pa kaj smo mi v desetih mesecih, skoraj desetih mesecih proaktivno pristopili k reševanju vseh jedrskih vprašanj, ki so odločilnega pomena za zanesljivo, za varno rabo jedrske energije v državi. Kaj smo sprejeli? Nov Zakon o skladu nuklearne elektrarne Krško, ki smo ga morali temeljito amandmirati in s tem rešiti desetletno agonijo uskladitve z zahtevami Računskega sodišča. Meddržavne pogodbe in pa Evropske unije, zakonodaje na tem področju - nekaj, kar ni bilo rešeno in pa kar ni bilo sposobno prej dobiti nekega res zdravega strokovnega političnega konsenza.

Drugič, aktivno smo delali na procesu presoje vplivov na okolje - zelo zahteven proces - za podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka NEK1 in pa januarja smo to tudi uspešno zaključili postopek. Zelo veliko nevidnih aktivnosti, javnosti mogoče skrito, ampak to nam je bilo ključno, da smo obstoječi blok podaljšali in imamo zdaj rešeno. To se nam zdi za jedrsko varnost in pa energetsko zadostnost Slovenije vitalnega pomena in pa seveda tudi za samo ohranjanje jedrskega programa v državi.

Tretjič, rešili smo desetletno odprto vprašanje z občino Krško in podpisali protokol s katerim smo omogočili, da je Arao - Agencija za radioaktivne odpadke - pridobila služnostno pravico in s tem možnost, da dobi gradbeno dovoljenje za infrastrukturne objekte v korist lokalne skupnosti.

Naprej, nadalje, tekle in koordinirale so se številne aktivnosti v povezavi z gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na Vrbini. To je neločljivo povezano tako z NEK-1 ena za podaljšanje življenjske dobe kot za JEK 2. Kaj tu mislim? V teku je novelacija investicijskega programa. Na novo je vzpostavljena koordinacija in sodelovanje med Arao, Gen kot investitorjem, NEK, za naslavljanje vseh izzivov, ki so povezani z gradnjo odlagališča. Pripravlja se nov razpis za izvedbo gradnje, številne aktivnosti v zvezi s tožbo Evrosada, ki vse blokirajo, zato da lahko pospešujemo na eni strani za Vrbino kot odlagališče NSRAO. In vse to je bilo pomembno v teh mesecih uskladiti. Številni sestanki in delo koordinacijskega odbora v okviru meddržavne komisije NEK, ki nadzira izvajanje obstoječega programa razgradnje in ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter pripravljajo nove programe ter bilateralna srečanja, povezana s tem, ki so potrebovala koordinacijo številnih akterjev.

Nadalje, sprejeli smo nov nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023-2032. Zdaj pa pri načrtovanju časovnice, ki je bila tudi očitana, moramo biti previdni, moramo biti absolutno ambiciozni in kar se da učinkoviti, seveda, ampak jaz menim, da bi bilo zelo prav, da se učimo od tistih držav članic in najboljše prakse, ki so jih vzpostavile, in pa predvsem tistih držav, ki so pa to pot že prehodile, ker vemo, kaj se je pri nas dogajalo z investicijo v Teš 6, ko se je hitelo, ko se je nerealno načrtovalo in se je oportuno medijsko prikazovalo nekaj, kar se je potem itak kasneje izkazalo, da ni okej. Razen, če želite, v JEK 2 isto, kajne, kot v Teš 6, potem je najboljša garancija, da se nadaljuje tako, kot se je mogoče v preteklosti nerealno načrtovalo. Časovnica investitorja je bila postavljena tako, kot sem rekel, nerealno. Me res zanima, na podlagi katerih podatkov je prišlo do letnice 2032, kar se JEK 2 tiče. To so strokovne službe ministrstva ves čas opozarjale vodstvo ministrstva, ampak je to preslišalo. V vlogi za izdajo energetskega dovoljenja, ki je bila vložena januarja 2020, je bila predvidena izdaja gradbenega dovoljenja v letu 2025 in predviden začetek obratovanja 2030. Me zanimajo strokovne podlage, na podlagi česa se je to tako načrtovalo. Drugič, v pobudi iz decembra 2021, ki je skoraj dve leti kasneje, ki je izdala gradbeno dovoljenje 2028, izdaja gradbenega dovoljenja 2028 in začetek obratovanja 2034. Časovnica ni upoštevala realnih rokov za umeščanje v prostor, marsikatera aktivnost je bila sploh spregledana. Seveda si pa napake v postopkih ne smemo dovoliti, ker vemo, kaj se zgodi, ker se potem kakšen stranski udeleženec pritoži. Še danes imamo hidroelektrarno Mokrice, kjer sodišče odloča zaradi procesne, razen če si to želimo, da bo sodišče odločalo o kakšni procesni opustitvi ali pa dolžnega ravnanja kakršnegakoli organa. Časovnica tudi ni upoštevala realnega časa, ki je potreben za certificiranje ali licenciranje, ki je potrebno s strani organa, pristojnega za jedrsko varnost, sploh ni bilo navedeno, absolutno je pa treba to opraviti. In zdaj, če v primeru jedrskega objekta na Vrbini, ki je neprimerno manjši in pa manj zahtevnejši objekt, že tam se je načrtovalo vsaj štiri leta; sem šel gledat, niti ne vem, koliko let, ampak vsaj štiri leta. To pa sploh ni bilo upoštevano noter. Lahko se ta časovnica prekriva, kajne, ampak nekdo, ko je to videl, bi moral to opaziti, da certificiranje sploh ni bilo zajeto oziroma planirano v časovnici, z Uprave za jedrsko varnost.

Poleg tega so bili tudi roki za gradnjo postavljeni nerealno kratko, brez posvetovanja s potencialnimi dobavitelji. Kolikor vem, posvetovanje s potencialnimi dobavitelji ravno zdaj poteka, in je prav, da poteka. Delujemo z roko v roki v smislu informiranja, ker na podlagi teh podatkov bomo lahko potem tudi sestavili bistveno bolj realne čase, za katerimi bodo tudi potencialni dobavitelji lahko stali.

Časovnica priprav - za intermeco -, za primerjavo, v preteklosti drugih držav članic Evropske unije, Francija, Flamavil 3, samo faza gradnje, pazite, samo faza gradnje 2007 do predvidoma 2024. Samo faza gradnje. Francija. Finska, Olkiluoto 3, samo faza gradnje brez predhodnih odločitev 2005-2022. Velika Britanija, Hinkley Point C, odločitev je bila sprejeta 2008, predpostopki so trajali od 2010 do 2016, gradnja 2017 do predvideno 2028. Madžarska, Paks II, odločitev oziroma mnogo teh odločitev je bilo potrebnih, to ni samo ena odločitev, 2009-2012 proces odločevanja, nato pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj 2012 do 2022. Niti niso začeli še z gradnjo, pa so rekli, da bo danes že stala leta 2009. / nerazumljivo/, ZDA, 3 in 4, gradnja 2009 do 2023. Enota 3 je sinhronizirana z omrežjem, medtem ko enota 4 je še v načrtovanju.

Eden od mnogih očitkov je tudi to, da naj bi bil JEK 2 zamenjava za TEŠ 6. Me res zanima, kje to piše v kakršnemkoli energetskem dokumentu. Ampak lahko se pa to piarovsko zelo všečno sliši. Absolutno je potrebno skrbeti za energetsko zadostnost. Jaz mislim, da so mnogi energetski strokovnjaki opozarjali v preteklem desetletju, da je treba energetsko infrastrukturo drugače umeščati v prostor, še posebno obnovljive vire energije, jih je pozitivno diskriminirati v smislu hitrejšega pospeševanja postopkov umeščanja v prostor, ker imajo na najmanjši negativni vpliv na okolje, pa ne samo obnovljivi viri energije, ampak tudi brezogljični viri in pa ostala energetska infrastruktura kot je recimo daljnovod srednje pa visoke napetosti. Zdaj nujno je potrebno tudi razklopiti to navidezno povezanost gradnje JEK 2 z izstopom iz premoga, ker sta to dva popolnoma ločena dokumenta. In se lahko bi se prekrivala, vendar ni nobene utemeljitve, da bi se, da bi se to dvoje prepletalo oziroma utemeljevalo. Namreč opustitev rabe premoga nima nobene povezave z investicijo v nadaljevanje jedrskega programa v Sloveniji, ima pa marsikatero drugo posledico, ki jo je potrebno zagotoviti. Kar se tiče alternativ, jaz mislim, da je potrebno Slovenkam in Slovencem ponuditi alternative. Trditev, kot je bila marsikje že napisana pa tudi v samem gradivu, da samo z OVE ne bo šlo, zanimiva trditev. Jedrska energija bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju, s tem se strinjam, že igra, ne da bo igrala, ampak že igra. Kdaj in kako še ni popolnoma jasno, ker je na podlagi znanih podatkov težko izdelati kredibilno časovnico, da bi lahko razumeli njen prispevek k ciljem razogljičenja 2040 oziroma 2050. V Evropski uniji se je večina zahodnoevropskih držav odločila za pot razogljičenja s stoprocentnim deležem obnovljivih virov / nerazumljivo/. Govorim o Španiji, govorim o Portugalski, govorim o Nemčiji, govorimo o Avstriji, Danski, Italiji, Belgiji. Lahko naštevam naprej, gremo ven iz Evrope. Tako da trditev »Samo z OVE ne bo šlo,« je zelo smela in me res zanima, na podlagi katerih strokovnih podlag je pa ta trditev se rodila.

Tretjič, strokovne podlage za novelacijo nacionalnega energetskega podnebnega načrta bodo vsebovale tudi sto procentov obnovljivih virov energije. Ta scenarij moramo obdelati zaradi tega, ker marsikatera zahodnoevropska država, pa tudi ne samo zahodnoevropska država, dela aktivno na tem scenariju. Ampak še vedno alternative za izbor je potrebno imeti, ker izpademo bolj kredibilni. Zdaj, ali so alternativa za Slovenijo tudi tako imenovani SM, majhni modularni reaktorji ali je velika jedrska enota napredne tretje generacije, eventualne četrte, edina možna, edina prihodnost Slovenije in edina smiselna za Slovenijo? Danes pravzaprav ni analize, ki bi na to vprašanje odgovorila, da bi vse ostalo prečrtala, ni analize. Razen če imamo kakšno analizo, ki za katero mi ne vemo adekvatno. Ampak ne glede na to delamo na tem, da so vse opcije odprte, ker nikoli ne veš v prihodnosti katera opcija bo tista, ki bo prevladala. In absolutno je Slovenija jedrska država in je delati in delati potrebno maksimalno usmeriti, da tudi jedrska država ostane, ostanemo, ker je to vir, ki je zanesljiv, ki je varen, ki je stabilen in je konkurenčen vir in tako moramo tudi temu primerno postopati. Zdaj, kakšno vlogo bodo imeli SMR-ji na trenutni, eventualno na trenutni jedrski lokaciji ali pa kjerkoli drugje v soodvisnosti s časovnico, ki upošteva naše specifike postopnega razogljičenja in pa hkrati seveda tržne dostopnosti teh tehnologij, to je treba ugotoviti, to je ta analiza, ki jo manjka in potrebno seveda tudi narediti kredibilno potem časovnico sovpadanja raznoraznih aktivnosti, ki sploh niso bile preučevane, še manj pa utemeljene. Jaz sem zdaj pokril to, kar se v gradivu očita, pa to, kar je bilo tudi na začetku izpostavljeno. Ne morem pa odgovoriti na ta pojem intimna opcija te Vlade, ne vem točno, kaj mislite s tem, intimna opcija. Absolutno je pa za nas strateško prioriteta, da delujemo strokovno, delujemo učinkovito in si vsekakor želimo, da bodo postopki kar se da kar se da čisti, strokovno utemeljeni in pa seveda sloneli na adekvatnih podatkih in pa strokovnih podlagah. Želimo si odgovorno in pa realno načrtovati in tudi resnico povedati javnosti, če bomo za to kritizirani bomo kritizirani, ampak za to imamo odgovore in seveda tudi želimo finančno utemeljeno časovnico, tehnološko utemeljeno časovnico, energetsko utemeljeno časovnico, želimo, da časovnica zajame vse vidike jedrskega programa Slovenije in to moramo narediti z roko v roki z vsemi jedrskimi deležniki, tako neposrednimi kot posrednimi v državi, tako delajo, to je najboljša praksa po pogovorih z ostalimi jedrsko razvitimi državami, ki imajo trenutno aktivne programe. Želimo biti transparentni, resnicoljubni, da ne zavajamo javnost, če je resnica oportunistično manj popularna jo vseeno povemo, če smo za to kritizirani bomo povedali kakšno je dejstvo. Ne želimo zavajanja in pa eventualnega kasnenja in kasnejših postopkov na sodišču in pa potem seveda se opravičevati: »smo mislili, to pa če bi mi bili, bi bilo to« pa ne vem, pa nekih očitkov. Jaz mislim, da se politični prostor v Sloveniji počasi konsolidira in si vsi želimo, da delamo maksimalno hitro, previdnostno, vendar v dobro naše prihodnosti. Konec koncev gre za največji projekt v zgodovini samostojne Slovenije in temu primerno je potrebno ravnati od vseh deležnikov odgovorno. Zakaj največji? Investicijsko absolutno zelo zahteven projekt, finančno absolutno zahteven, ne poznamo večjega investicijskega projekta v Sloveniji. Izvedbeno, kadrovsko daleč najbolj zahteven projekt, vidimo kako potekajo in kakšne izzive imajo ostale države in vse institucije, ne samo investitorji, ne samo tisti, ki gradijo, ampak tudi vse državne institucije, kar se samo kadrov tiče. In sam bom vedno odgovoren in bom vedno deloval transparentno in resnicoljubno in enako bom tudi zahteval od drugih strani, od upravljavcev kapitalskih naložb, od investitorja in pa tudi seveda od drugih strokovnih deležnikov.

Toliko zaenkrat, pa sem še na voljo v naslednjih treh, štirih urah sem si vzel cel dan, tako da hvala lepa.

Najlepša hvala. Zdaj glede samega postopka, preden dam besedo naprej, ker je bil omenjen postopek, pa je to. Glejte, KNJF je komisija, ki obravnava vrsto tem, ki so posredno ali pa neposredno se dotikajo javnih financ in tudi ta tema se dotika javnih financ v vsakem primeru. Moram povedati, da tudi je bilo že veliko denarja danega v ta namen s strani Gen energije, in se to dotika javnih financ, ker gre za davkoplačevalski denar, ne, nad katerim mora bdeti ta komisija. In v preteklosti je bil ta 39. člen Poslovnika tudi tako razumljen in je to parlamentarna praksa. Sam sem bil tukaj, v tej komisiji sem od leta 2014, vmes 2 leti sem pa sem hodil na teden dni. Toliko o sto dni miru.

Dajem besedo naprej predstavniku ministrstva za … Bi želeli vi ali … Izvolite.

Hvala lepa. Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Želim malo razjasniti glede postopka umeščanja nove jedrske elektrarne v prostor ter časovnice, katere je bilo do sedaj omenjeno. Ministrstvo za okolje in prostor, sedaj MNVP, - Ministrstvo za naravne vire in prostor je 1. 4. prejelo pobudo za obravnavo vloge, katero je podalo investitor Gen energija. Sama vloga je bila obravnavana in preverjena njena ustreznost ter utemeljenost in na podlagi tega je bila podana zahteva po dopolnitvi vlog dne 19. 7. 2022. Vloga sama do sedaj ni dopolnjena. Po informacijah, katerih smo jih prejeli v februarju 2023, se pravi letos, smo dobili obvestilo, da bo vloga v kratkem dopolnjena, predvidoma maja. Tako da zdaj v tem trenutku pričakujemo dopolnitev vloge, na kar se bo potem postopek tudi nadaljeval.

Določena pojasnila glede Vrbine oziroma odlagališča NSRAO. Gradbeno dovoljenje za ta objekt, za ta poseg v prostor je bilo dano 27. 7. leta 2022. V tem primeru je stranski udeleženec Eurosat uporabil pravico in je v upravnem sodišču sprožil tožbo. Ustna obravnava še ni bila izvedena, predvidena je, da bo izvedena v mesecu maju, tako da nadaljevanje tega postopka bo rezultat samega sodišča.

Toliko na kratko okrog same časovnice in postopkov, kateri se vodijo na našem ministrstvu. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj pa predlagam besedo Gen energiji. Izvolite, direktor.

Hvala lepa. Lep pozdrav še z moje strani.

Skladno z usmeritvami SDH in aktom o ustanovitvi naše družbe, torej družbe Gen energija, smo mi nosilec priprav in razvoja projekta drugega bloka nuklearke v Sloveniji. Hkrati, kar je bilo tudi danes že večkrat omenjeno, je pa ta projekt tako velik, da je moj pogled, da JEK ni projekt Gen energije, tudi JEK 2 ni projekt Posavja, ampak je JEK 2 celoten projekt celotne slovenske energetike oziroma nacionalni projekt. Ta projekt je tako velik, da je to v bistvu največji infrastrukturni projekt v zgodovini Slovenije. Par tednov nazaj smo si ogledali gradbišče Hinkley Point C, to gradbišče je trenutno edino največje delujoče gradbišče jedrskih novih jedrskih blokov v Evropi, v Veliki Britaniji. Za primerjavo v Hinkley Point C gradijo dve enoti, skupna moč bo 3 tisoč 300 megavatov, načrtovana moč je pa 2 tisoč 100, se pravi, približno trikrat večji projekt je to, ampak bom samo nanizal par podatkov, kako velik projekt je to za Veliko Britanijo. Gradbišče je na 176 hektarjih, to je 250 nogometnih igrišč veliko, zgradili bodo za približno 400 kilometrov cevovodov, 9 tisoč kilometrov električnih kablov, vlili bodo 3 milijone ton betona, noter bodo dali 50 tisoč ton železa in dnevno je na gradbišču 10 tisoč delavcev. To je mega infrastrukturni projekt za Veliko Britanijo, največji, ker so to takšni projekti, gradnja jedrskih elektrarn, ta projekt ima tudi na Britanijo zelo močan vpliv. Preko 3 tisoč 600 britanskih podjetij je znotraj dobavne verige. Se pravi, projekt jedrske elektrarne ni, da ti naročiš pri enemu dobavitelju pa on pride in postavi, dejansko je, sploh dobavne verige, ki dejansko sodelujejo pri tej gradnji, so ključne, da je ta projekt uspešen in tam noter je tudi veliko razlogov zakaj se stvari lomijo oziroma podaljšujejo, ker preprosto smo na tem področju praktično na zahodnem svetu imeli v zadnjih 30. letih, 40. letih preveč vakuuma in zdaj, ko se vse te stvari zaganjajo, so potrebne, da se vzpostavijo, da bodo ti projekti tekli čim bolj tekoče. Posledično, ker je to tako velik projekt, bi rad opozoril na par pasti, katerim se je potrebno izogniti in ker preprosto sicer predstavljajo tveganja za samo izvedbo projekta.

Prva taka past je, da je katerikoli, sploh pa tak nacionalni projekt, ne sme biti polje obračunov dnevne politike. V / nerazumljivo/ primeru je to, saj mi ocenjujemo tveganje za projekt in za njegovo uspešno izvedbo.

Druga past je, kar se tudi moramo izogniti, na kar sem tudi sam osebno večkrat izpostavljal, da napačno je kakorkoli se spuščati v bitko jedrska proti obnovljivim virom. Jedrska in obnovljivi viri so komplementarne tehnologije. Naš sistem deluje na tak način in upam, da bo naš sistem tudi v bodoče deloval na tak način.

In tretja past kateri tudi se je potrebno izogniti, če želimo ta projekt čim bolj učinkovito peljati naprej je, da odločitve ne smejo temeljiti na enoumjih, ker ta enoumja niso strokovna. Se pravi, kakršnakoli enoumja od tega, da JEK 2 je edina alternativa ali pa sončne elektrarne so edina alternativa, karkoli lahko izberete, to ni strokovno in rešitve v energetiki so vedno kombinacija različnih tehnologij, se pravi, so zmeraj nek energetski miks. Ena tehnologija v energetiki nikoli ne bo nič sama rešila.

Kaj pravi stroka na to temo? Štirinajst dni nazaj smo imeli tiskovno konferenco, trije direktorji velikih energetskih družb, gospod Mervar iz Elesa, gospod Štokelj s HSE in moja malenkost. Tam smo predstavili ukrepe Vlade in energetskih družb za soočanje z energetsko krizo in draginjo, ki je bila seveda pereč problem zadnje zime, da so ti ukrepi delovali, da so razmere pod nadzorom, ampak te zahtevne razmere še nikakor ni konec.

Hkrati smo tudi opozorili, da dolgoročno Slovenija nujno potrebuje investicije v nove nizkoogljične proizvodne enote in obnovljive vire, ker je več kot 30 % povprečno uvozno odvisna v zadnjem letu in ta uvozna odvisnost je nekaj kar v preteklosti ni bilo tako eksplicitno izraženo. Na njo se opozarja že dlje časa in to narekuje, da absolutno obstaja potreba po novih brezogljičnih virih, kjer seveda JEK 2 dva ima tudi svojo pomembno vlogo.

V preteklem letu je bila tudi izdelana študija v okviru SAZU, kjer tudi se je dejansko zložilo in pokazalo, da obstaja scenarij razogljičenja za Slovenijo, in da je ta za Slovenijo tudi glede na njene danosti kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije tehnično najbolj primeren in izvedljiv.

Prav tako trenutno poteka prenova dokumenta NEPN, to je nacionalno energetski in podnebni načrt. Ta dokument bo, jaz upam tako, postregel z dodatnimi izračuni, z natančnejšimi izračuni in dejansko še jasneje začrtal kam plujemo in katere stvari potrebujemo. Se je pa potrebno zavedati, da je prihodnost seveda zelo negotova, in da takrat kadar imamo negotovo prihodnost, je preprosto, če hočemo obvladovati tveganja, potrebno delati paralelno, graditi več opcij in raba jedrske energije je definitivno zelo realna opcija in na njej moramo maksimalno pospešeno delati in graditi.

Končna odločitev, sploh v primeru, konkretno, projekta JEK 2, to je ta »final investment decision« pa je postavljena v prihodnost takrat, kadar bodo ustrezni postopki iztekli, in ko bomo zbrali vse ustrezne podlage, imeli zavezujoče ponudbe na mizi in takrat bomo seveda sklenili pa to končno dokončno odločitev, pred tem pa sledi vrsta drugih odločitev, kjer skrbimo, da na tej opciji maksimalno resno delamo in jo gradimo. Kaj na tem področju delamo v skupini Gen? V skupini Gen energija v skladu s pripravljenimi analizami in scenariji iz, ki terja zahtevanje ali pa doseganje podnebnih ciljev, prenavljamo lasten strateški razvojni načrt. Ta bo v skladu s poslanstvom pa s pričakovanji upravljavca SDH zajemal pospešene investicije, obnovljive vire in jedrsko energijo v Sloveniji in posledično ima JEK 2 seveda osrednjo vlogo v naši strategiji. Vsled temu krepimo naše ekipe, zaposlujemo zato, da bomo lahko podpirali celoten ta proces. Je pa potrebno povedati, da kljub temu, da se na projektu na takšen ali drugačen način dela preko 10 let ali pa 15 let, da je, da se je projekt 2 šele dobro začel glede na svojo velikost in kompleksnost, kar sem tudi na začetku povedal. Zaključena je tako imenovana prva faza priprave podlag za, sploh da začnemo s procesom strateškega odločanja. Ta se je zaključila z izdajo energetskega dovoljenja. Sledi prvi formalni postopek umeščanja objekta v prostor. Ti postopki so seveda v domeni odločevalcev, torej pristojnih ministrstev in mi kot družba bomo seveda dosledno spoštovali te procese. Z ministrstvi sodelujemo, komuniciramo, da ti procesi potekajo čim hitreje. Prav tako, kar je izjemno pomembno, je, da je v teku tehnični dialog s potencialnimi dobavitelji. Šele zdaj dobivamo od potencialnih dobaviteljev, zato, ker smo ta tehnični dialog spravili čez prve konkretne pisne podatke o tovrstni investiciji, šele zdaj dobivamo prve podatke o okvirni vrednosti, o potrebnih časih izgradnje in še tako naprej, pri čemer so tudi ti podatki, seveda vsi nezavezujoči, so zgolj informativni, izjemno obsežni. Naše ekipe jih pregledujejo. Potrebna bo potem dodaten dialog z dobavitelji, da bomo videli, kje, ali pravilno razumemo, kje so možne optimizacije, na kakšen način stvari zastavimo. Zaradi tega bi se zdaj na tem mestu lahko tudi dotaknil malo večkrat omenjene časovnice. Po zdajšnjih informacijah je kakorkoli govoriti ali pa operirati s časovnico ali pa s pričakovanjem, da bi lahko tako kompleksen projekt priklopili priključni na mrežo pred koncem 2035, nerealno. Točna časovnica še vedno ni znana, tako kot sem povedal, ker obstaja preprosto preveč negotovosti in bo dejansko vsled ali pa s potekom projekta se gradila in postala vse bolj, vse bolj jasna. Zaradi tega je bistveno, bistveno pomembneje, da mi te korake, ki so pred nami, jasno zastavimo, da imamo jasen odločevalski proces in jih izvajamo. Je to bistveno bolj pomembno kot da se pogovarjamo in ukvarjamo s časovnico in letom, 2035, 2036, 2037, 2032, kakorkoli, ker je preprosto preveč negotovosti, da bi lahko z gotovostjo trdili kdaj, kdaj točno bo projekt ali pa elektrarna vključen v omrežja in da bi potem za tem tudi direktno stali.

Tako da, če mi dovolite, bi jaz zaključil s tem, da je jedrska energija zagotovo del rešitve za prehod v samooskrben in brezogljičen elektroenergetski sistem. Da pa je, da pa bomo to res izvedli na učinkovit način in prišli do želenega cilja, je potrebno veliko dela in tudi paralelnega delovanja na večjih ravneh. Na ravni EU-ja, kjer se je naredil pomemben korak naprej preko taksonomije, ko se je jedrska energija vključila med trajnostne vire, kar absolutno zagovarjamo, je je pred nami potrebno vzpostaviti ustrezen evropski okvir za podporo razvoju jedrskih tehnologij pri proizvodnji električne energije, ki bo naslovil tri ključne točke ali pa vsaj tri ključne točke, ki predstavljajo tudi največja tveganja za tovrstne projekte. Eno je razvoj dobaviteljskih verig, kar sem že omenil, da to ni projekt, ki bi bil kot škatlica, ki ga nekam postavimo. Druga stvar je področje umeščanja v prostor. In tretja stvar, ne smemo pozabiti, financiranje. Tudi tukaj so pač potrebne ustrezne rešitve na evropski ravni in tudi tukaj se stvari odvijajo v to smer, na primer reforme delovanja trga vpeljujejo določene nastavke, ki bodo tudi to vprašanje naslovile. Na ravni Slovenije je vsekakor smiselno zastaviti jasno razvojno usmerjen program porabe jedrske energije v Republiki Sloveniji s širitvijo proizvodnih kapacitet in usklajen odločevalski proces s tem povezano. Smiselno je tudi, po naši oceni, da Vlada za vodenje tega oblikuje ustrezno skupino, ki je dedicirana in fokusirana na to problematiko. In na ravni Gen-a, to je, se pravi to, kar je pa v naši domeni, pa moramo naprej delati in si pač prizadevati, da sledimo načelom transparentnosti, odgovornega delovanja in strokovnega vodenja projekta in pripravimo vse ustrezne podlage za to, da bomo podpirali odločevalski proces. Hvala.

Najlepša hvala. Želi še član poslovodstva, gospod Levičar? Ne? Ker za vas je par vprašanj imam, tudi kar jih je minister … naslovil…

Mislim, da je, kar se tiče teh obstoječih točk, da je generalni direktor zelo dobro povzel, tako da ni kaj veliko za dodati na tem delu.

Okej, v nadaljevanju. SDH?

Hvala lepa za povabilo in za besedo. Kar se SDH tiče smo doslej in bomo tudi v bodoče z našimi upravljavskimi mehanizmi podpirali vse aktivnosti, ki jih mora Gen izvajati v zvezi z izgradnjo drugega bloka nuklearke, pri čemer pa seveda gre v tej fazi za pripravljalne aktivnosti, kot je bilo pojasnjeno. Tu ima Gen energija celotno podporo SDH. Ko pa bo projekt šel v izvedbeno fazo, bo pa seveda potrebno definirati tudi pravni in finančni okvir in takrat bomo izvedli vse ustrezne aktivnosti, ki so potrebne za to, da se projekt lahko normalno izvaja. Nato pa bomo tudi zelo podrobno spremljali porabo sredstev in potek tega projekta.