Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 10. sejo Odbora za finance.

Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili sodeluje Dušan Stojanovič namesto Lenarta Žavbija.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Zato prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NEKATERIH KONCESIJSKIH POGODBAH, skrajšani postopek.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 33. seji, 10. 2. sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je v poteku 24. 3. 2023 in amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 2., 3., 5., 6., 8. in 12. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah je bil sprejet januarja 2019 in ureja postopke za sklenitev koncesijske pogodbe za gradnjo in koncesijske pogodbe za storitev na način, kot jih opredeljuje direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb. V Sloveniji koncesijo tradicionalno razumemo kot podelitev posebne oziroma neke izključne pravice, v direktivi pa so koncesije razumljene bolj kot nadgradnja javnih naročil, ker gre za dolgoročnejše razmerje, v katerem koncesionar prevzame operativno tveganje, kar pomeni, da se mu vložena sredstva, ki jih je moral vložiti v izvajanje koncesije, nujno ne povrnejo, v času izvajanja koncesije.

Zakon in direktiva se tako ne uporabljata za nekatere slovenske koncesije, ki se na primer nanašajo na oskrbo s pitno vodo, elektronsko komunikacijo, linijske potniške prevoze, vzdrževanje državnih cest in negospodarske storitve splošnega pomena, kot na primer javne zdravstvene storitve, vključno z veterinarskimi in lekarniškimi storitvami. Zakon že v letu 2019, ko je bil sprejet, ni prinesel nekih večjih novosti, v sistem in postopke podeljevanja koncesij, saj že veljavna zakonodaja zahteva javni razpis za podelitev koncesije, na primer, Zakon o gospodarskih javnih službah in Zakon o javno zasebnem partnerstvu.

Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah je izključno postopkovni zakon, ki je uvedel postopek izbire koncesionarja nad mejno vrednostjo, ta je v tem trenutku približno 5,3 milijone evrov, z obvezno objavo, torej na portalu javnih naročil in v uradnem glasilu Evropske unije. Prav tako ureja pravno varstvo v postopkih izbire koncesionarja na enak način, kot je to predvideno pri javnih naročilih. Za koncesije, katerih vrednost je nižja od navedene mejne vrednosti, se pa še naprej uporablja področna zakonodaja na tem področju.

Osnovni zakon torej predstavlja pravzaprav prenos direktive in glede na navedeno ni povzročil nekih večjih sprememb v obstoječem sistemu podeljevanja koncesij v Sloveniji. Po našem vedenju so na podlagi tega zakona bile, so do sedaj podeljene koncesije predvsem na področju energetske sanacije javnih stavb, tiste, ki so bile vredne več kot 5,3 milijone evrov. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah pa upošteva predvsem pravno tehnične pripombe Evropske komisije, ki je Sloveniji očitala, da prenos direktive v naš pravni red ni bil povsem skladen.

S predlogom zakona se tako ureja razlikovanje med splošnim, tako imenovanim javnimi koncendenti in koncedenti, ki delujejo na infrastrukturnem področju in podelijo koncesijo za izvajanje dejavnosti na tem področju. Trenutno v zakonu tega razlikovanja ni, so pa postopki poročanja nekoliko drugače urejeni. Dopolnjujejo se tudi določbe zakona glede izvajanja koncesije s podizvajalci. Spreminja se rok za imenovanje podizvajalcev. Dodaja se tudi obveznost izpolnjevanja določenih pogojev tudi za podizvajalce podizvajalcev, predvsem z vidika upoštevanja delovnopravne zakonodaje. Ustrezno se tudi zapiše izračun najdaljšega trajanja koncesijske pogodbe oziroma se uskladi z izvirnim angleškim besedilom direktive, ker je bil slovenski uradni prevod(?) neustrezen. Torej za določitev najdaljšega trajanja koncesije nad 5 let je določal povrnitev dobička, ki po naravi po definiciji šteje za nekaj pozitivnega, namesto donosa na sredstva, ki je pa lahko tudi negativen, no, kar je tudi bistvo za prevzemanje operativnega tveganja za koncesionarja.

Uredi se tudi izločilne pogoje v primeru koncesij na področju obrambe in varnosti, kljub temu, da teh oblik koncesije pri nas niti ne poznamo, jih oziroma jih ne predvidevamo, ampak moramo to narediti za to, da prenesemo določbe direktive v naš pravni red. Dopolnjene so tudi določbe glede spreminjanja koncesijske pogodbe v času trajanja na način, da se jasno zapiše, da je za vse druge spremembe, ki niso izjeme po zakonu, potrebno izvesti nov postopek izbire koncesionarja. Torej predlagani amandmaji s strani koalicije sicer ne spreminjajo vsebine zakona, ampak izboljšujejo besedilo, da se dodatno sledi izvorni angleški različici direktive, tako da se z njimi strinjamo. Predlog zakona vsebinsko ne spreminja obstoječega zakona, ampak le upošteva pripombe iz uradnega opomina Evropske komisije glede neskladnosti slovenske zakonodaje z direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb, tako predlagam, da predlog zakona podprete.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Sladjana Ješić.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili in pripravili pisno mnenje. Ugotovim lahko, da so pripombe iz mnenja ustrezno upoštevane z vloženimi amandmaji in to bi bilo z moje strani vse.

Hvala.

Hvala lepa.

Medtem sem prejela še eno pooblastilo; pridružil se nam je mag. Matej Tonin in nadomešča Jerneja Vrtovca.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja in prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

V razpravo dajem 2. člen, amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 9 je glasovalo za, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 2. člen in amandma poslanskih skupin, pardon, 3. člen amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 9 je glasovalo za, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 4. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

Prehajamo na 5. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 9 je glasovalo za, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 6. člen, amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 9 je glasovalo za, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 7. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

V razpravo dajem osmi člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 9 je glasovalo za, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 9. do 11., katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

V razpravo dajem 12. člen in amandma k temu členu Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 10 članic in članov, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 13. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ne vidim želje po razpravi.

S tem zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 10 članic in članov, za je glasovalo 10, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.

Določili bomo še poročevalca in predlagam, da sem to jaz. Ali kdo nasprotuje? (Ne.)

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 34. seji, 17. 2. 2023, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Kot dodatno gradivo ste prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 24. 3. 2023. Amandma so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 3. členu predloga zakona.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dodatno obrazložitev? (Da.)

Izvolite, gospa državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa.

S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu se v prvi vrsti posodabljajo zneski iz direktive o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja, tako imenovana Solventnost Dve. 300. člen navedene evropske direktive namreč predpisuje, da se zneski v direktivi posodobijo vsakih pet let, in sicer se prilagodijo za stopnjo inflacije oziroma za odstotek spremembe harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin vseh držav članic Evropske unije. Gre za povišanje najnižjih zneskov zahtevanega minimalnega kapitala zavarovalnice, to je tako imenovani absolutni prag, in za minimalne zneske oziroma najnižje meje za določitev velikih nevarnosti, pri katerih je potrebno sozavarovanje. Ker je direktiva Solventnost Dve pričela veljati 1. 1. 2016, je to prva tovrstna posodobitev.

S predlogom zakona se tudi dodatno ureja pravne podlage za izplačilo redne delovne uspešnosti direktorjev Agencije za zavarovalni nadzor, ker ta ni ustrezno urejena s predpisi, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, ter odpravlja neprimerno oziroma s splošnimi pravili neskladno ureditev pravnih posledic prisilne likvidacije zavarovalnice.

Vlada se je v postopku obravnave predloga zakona seznanila tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, na podlagi katerega je tudi predlagan amandma k 3. členu predloga zakona; z njim se seveda strinjamo. Tu bi želela samo opozoriti, da iz mnenja Zakonodajno-pravne službe ne izhaja tudi, kako se pri določitvi redne delovne uspešnosti upošteva Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju. Namreč, po tej uredbi so tako direktor kot namestniki in pomočniki uvrščeni v isto plačno skupino B in tudi isti postopki določanja redne delovne uspešnosti so določeni tako za direktorja kot namestnike. In zato je prišlo sploh do te dileme, kako oziroma iz katerega, bom po domače povedala, žaklja se ta delovna uspešnost izplačuje in kdo je tisti, ki to soglasje da. Absolutno bomo sledili Zakonodajno-pravni službi in tudi upoštevali vaše pripombe v drugi zakonodaji, ki podobno rešuje redno delovno uspešnost za direktorja. Bo pa lahko mogoče v praksi povzročilo nekaj manjših težav.

Kakorkoli, na podlagi navedenega predlagam, da se zakon oziroma predlog zakona in predlog amandmaja podpre.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Sladjana Ješić.

Hvala za besedo.

Tudi k temu predlogu zakona je Zakonodajno-pravna služba pripravila pisno mnenje. V mnenju smo torej poudarili, da institutov namestnikov, namestnika in pomočnika direktorja Zakon o zavarovalništvu ne ureja in bi se v bistvu, če bi ostala, prvič v zakonu v bistvu omenjala, kar je seveda neustrezno, torej, treba bi ju bilo umestiti od samega začetka v pojmovnik, določiti njuno funkcijo na zakonski ravni. Ker torej tega ni, je bil pripravljen amandma, ki mnenju ustrezno sledi. Bi pa še vedno izpostavila to, da je teh primerov v pravnem redu še nekaj, torej direktorjev je še nekaj, ne samo Agencije za zavarovalništvo, zato še vedno drži pripomba, da bi bilo najustrezneje ta problem urediti s spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 118. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženem amandmaju.

V razpravo dajem 1. in 2. člen, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje.

Prehajamo na razpravo o 3. členu in amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 10 članic in članov, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še 4. in 5. člen, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

S tem zaključujem razpravo o členih in vloženem amandmaju.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 10 članic in članov, za je glasovalo 10, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Sprejeti amandma bo vključen v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Kot poročevalko predlagam, da sem to jaz. Hvala.

S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – 45., 46., 47. IN 48. POROČILO O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODOBRENI FINANČNI POMOČI IRSKI, PORTUGALSKI REPUBLIKI IN HELENSKI REPUBLIKI.

V okviru te točke gre za obravnavo poročil, ki jih je Vlada Državnemu zboru posredovala na podlagi šestega odstavka 4. člena Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju. Na podlagi navedene določbe Vlada četrtletno obvešča Državni zbor o danih poroštvih in o odobreni finančni pomoči državi članici evroobmočja, ki se financira iz instrumentov financiranja zavarovanja s poroštvom Republike Slovenije.

K tej točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance.

Kot dodatno gradivo ste prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki Nikolini Prah.

Izvolite.

Hvala lepa.

Torej, predstavila vam bom vsebino združenih poročil o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski in Grčiji za leto 2022.

Vse države, torej prejemnice finančne pomoči s strani Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, tako imenovani EFSF, so uspešno zaključile svoje programe pomoči, tako da se sedaj izvaja le še po programski nadzor, ki bo trajal, dokler 75 % posojenih sredstev ne bo vrnjenih. Skupen obseg poroštva Republike Slovenije je določen v Zakonu o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju in znaša do skupne višine glavnic 3 milijarde 664 milijonov in 300 tisoč evrov ter pripadajoče obresti. EFSF je imela na dan 30. septembra 2022 izdanih 67 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 197 milijard evrov, za katere znaša poroštvo Slovenije milijardo evrov, torej, to je glavnica, oziroma se poveča s povečanjem deleža v posamezni izdaji iz bonitetnih razlogov na približno 1,6 milijarde evrov.

Najprej bi začela z Irsko, ki je od EFSF prejela 17,7 milijarde evrov posojil. Do sedaj je bilo z Irsko opravljenih 17 poprogramskih pregledov, zadnji se je zaključil oktobra lansko leto. Iz poprogramskega poročila, ki ga pripravljajo pristojne institucije, torej Evropska centralna banka, Evropska komisija in Evropski mehanizem za stabilnost, izhaja relativno uspešno delovanje irskega gospodarstva glede na trenutno globalno situacijo. Krizo, ki jo je povzročila pandemija, je Irska dobro obvladala z ukrepi za podporo gospodarstvu. Tudi irski finančni sistem ostaja zdrav in ni utrpel večjih nazadovanj med pandemijo. Tveganje, da Irska ne bi bila torej sposobna poplačati posojil oziroma svojih obveznosti do EFSF, ostaja nizko.

Portugalska je od EFSF prejela 26 milijard evrov pomoči v obliki posojil. Tam je bilo opravljenih 16 poprogramskih pregledov, zadnja misija pristojnih institucij pa se je zaključila septembra 2022. Tudi portugalsko gospodarstvo nadaljuje, sicer z nekoliko počasnejšo rastjo, ampak javne finance so okrevale tudi v letu 2022, tako na račun močne gospodarske rasti kot tudi postopnega ukinjanja ukrepov fiskalne politike zaradi pandemije. Banke so v prvi polovici 2022 izboljšale svoje finančne rezultate. Previdnost zaradi geopolitičnih negotovosti ostaja. Razmerje med javnim dolgom in BDP naj bi se še naprej zmanjševalo v letih 2023 in 2024. Tudi tveganja glede sposobnosti odplačevanja Portugalske ostajajo nizka.

Še Grčija. Ta je v okviru EFSF v drugem programu pomoči prejela 141,8 milijarde evrov. Po izhodu iz programa avgusta 2018 je bila Grčija podvržena tako imenovanemu okrepljenemu nadzoru, kar pomeni, da so institucije opravljale kvartalne misije, s katerimi so nadzirale Grčijo, da nadaljuje z izvajanjem reform. Za Grčijo so institucije zaključile, da uspešno izvaja reforme, s čimer se je izboljšala odpornost grškega gospodarstva in okrepila njegova finančna stabilnost. Zato je bilo avgusta lani, leta 2022, opravljen okrepljen nadzor nad Grčijo. Evroskupina je na podlagi poročil institucij ugotovila, da je Grčija sprejela potrebne ukrepe za dokončanje svojih posebnih reformnih zavez kljub zahtevnim geopolitičnim okoliščinam. Zato je Evroskupina konec lanskega leta sprejela odločitev o sprostitvi zadnje, torej osme tranše ukrepov za lajšanje vzdržnosti grškega dolga v višini 725 milijonov evrov. Sedaj je Grčija podvržena rednemu šestmesečnemu programskemu nadzoru. Poleg tega pa se bodo sprejemale večje reforme in naložbe v okviru izvajanja načrta za okrevanje in odpornost v Grčiji.

Ključna ugotovitev torej je, da nobena prejemnica pomoči, torej Irska, Portugalska oziroma Grčija, nima zapadlih neporavnanih obveznosti do EFSF. Iz izrednih pregledov, ki jih opravljajo pristojne institucije, tudi izhaja, da ni povečanja tveganja bodočih neplačil.

Hvala.