Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 37. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, tukaj imam kolega Andreja Hoivika, nadomešča kolega Jožef Lenart, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji in pa naj vam na začetku tudi povem, da je danes odsoten zaradi službene odsotnosti kolega mag. Janez Žakelj.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in pa seveda Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, torej kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZBIRANJU IN PRENOSU PREDHODNIH INFORMACIJ O POTNIKIH ZA PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE, PREISKOVANJE IN PREGON TERORISTIČNIH IN HUDIH KAZNIVIH DEJANJ TER O SPREMEMBI UREDBE EU 2019/818.

Gradivo od 1. do 7. točke dnevnega reda smo prejeli od Vlade 16. marca 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo omenjenega gradiva v Državnem zboru je jutri, 31. marca 2023.

Gradivo k 1. in 2. točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, torej, kot matičnem delovnem telesu. Slednji je omenjeni gradivi obravnaval na 19. nujni seji 24. marca 2023 in sprejel mnenje, ki ste ga tudi prejeli. Ker gradivo k 1. in 2. točki je v bistvu vsebinsko povezano, bi pri tej točki opravili predstavitev in razpravo o obeh predlogih stališč, nato pa bi seveda kot v praksi ločeno glasovali.

Sedaj bom prosil ministra, vidim, da ni državne sekretarke, gospa Helga Dobrin, z nami je državna sekretarka z Ministrstva za notranje zadeve.

Gospa Helga Dobrin, izvolite, beseda je vaša.

Lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za besedo.

Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog stališča do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj ter Predlog stališča o predlogu Uredbe o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za izboljšanje in olajšanje nadzora zunanjih meja. Oba predloga uredb sta v rednem zakonodajnem postopku na evropski ravni. Oba predloga stališč sta bila odboru posredovana tudi pisno. Torej z namenom zagotovitve večje varnosti v državah članicah EU, kar hkrati pomeni tudi zagotovitev večje varnosti v Republiki Sloveniji, Vlada Republike Slovenije tako predlaga, da se v obeh primerih podpre prizadevanja, da se bo z navedenima uredbama zagotovilo učinkovito varnostno orodje tako organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje hudih in terorističnih kaznivih dejanj kot organom mejne kontrole, saj se bodo tako tako določila jasna pravila za zbiranje, prenos in kasnejšo uporabo predhodnih informacij o potnikih, prijavljenih na let, to so tako imenovani API podatki.

V zadnjem obdobju se v EU ugotavlja, da se organiziran mednarodni kriminal vse bolj poslužuje tudi potovanj z letali, pri čemer se uporabljajo tako glavna letališča kot manjša regionalna letališča. Prav tako je Evropska unija še vedno izpostavljena terorističnim grožnjam. Zaznane varnostne vrzeli je tako potrebno odpraviti. Predlagani uredbi izboljšujeta varnost v letalskem prometu in tudi sicer pomembno prispevata k zagotavljanju varnosti znotraj EU, saj omogočata lažje preprečevanje, preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj in pa terorizma. Sedanji pravni okvir EU namreč ureja le uporabo tako imenovanih PNR podatkov, to so podatki iz sistema rezervacij letalskih vozovnic za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Ne ureja pa posebej uporabe podatkov API, to je predhodnih informacij o potnikih, prijavljenih na let. To pa povzroča varnostno vrzel pri letih znotraj Evropske unije. Komisija je v strategiji iz junija 2021 že pozvala države članice, da je za delujoče schengensko območje potrebno zagotoviti večjo uporabo podatkov API v kombinaciji s podatki PNR za lete znotraj EU, ker bi le tako okrepili notranjo varnost. Cilj obeh uredb je tako zagotoviti večjo ravnost na ravni EU na način, da države člani uporabijo enotna pravila za zbiranje in prenos podatkov API. Z uveljavitvijo obeh uredb se bodo zbirali tudi kakovostnejši podatki in pa vzpostavil se bo pregled nad zbiranjem, prenosom in pa tudi kasnejšo uporabo teh podatkov. V ta namen bo zagotovljeno tudi centralno zbiranje podatkov v usmerjevalniku, ki ga bo gostila oziroma upravljala eu-LISA, to je agencija za upravljanje velikih IT sistemov. Vsaka kasnejša uporaba teh podatkov bo tako strogo nadzorovana in bo morala biti v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU. Kot že rečeno, Vlada Republike Slovenije tako predlaga, da Slovenija v obeh primerih podpre prizadevanja, da se bo z navedenima uredbama zagotovilo učinkovito varnostno orodje pri zaščiti notranje varnosti v EU, s tem se podpirajo predlogi, ki določajo jasna pravila zbiranja, prenosa in obdelave podatkov API, izboljšuje se mednarodno operativno sodelovanje med organi in se znižujejo tudi s tem povezani stroški.

Tako da, hvala lepa.

Najlepša hvala za dodatno predstavitev, gospa državna sekretarka.

Naj povem, da je Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve obravnavala gradivo k 1., 2., 4. točki. Obravnava je na 6. seji, 21. marca 2023, k 3., 5., 6. in 7. točki pa na 7. seji, 28. marca 2023 je sprejela mnenje, ki smo ga tudi prejeli.

Sedaj bom prosil za predstavitev mnenj Komisije Državnega sveta k 1. in k 2. točki. Prosim člana komisije, gospoda Andreja Poglajna.

Gospod Andrej Poglajen, državni svetnik, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

En lep pozdrav tudi v imenu Državnega sveta!

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je predloga obravnavala ločeno, in sicer, pri 1. predlogu je sprejela sklep: »Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za preprečevanje odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in hudih kaznivih dejanj ter o spremembi uredbe EU 2019/818.

Prav tako je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za izboljšanje in olajšanje nadzora zunanjih meja ter spremembe uredbe EU 2019/817 in uredbi EU 2018/1726 ter razveljavitvi direktive Sveta 2004/82/ES.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za mnenje Državnega sveta.

Sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki, spoštovani? (Da.) Kolegica Rajbenšu izvolite. Še kdo želi?

Izvolite, kolegica.

Hvala lepa za besedo.

Tako kot ste povedali, obstajata ti dve vrsti teh podatkov, eno so API in pa PNR in pri teh PNR podatkih v bistvu gre za, kot je rečeno, kot sem zasledila, za nepreverjene informacije bolj, pri API pa v bistvu za preverjanje, ter jih preverjajo tudi potem organi, ki so za to določeni. Ostalo je tudi, da v bistvu uporaba teh PNR podatkov, v bistvu sedanji, tako kot ste rekli, ta pravni okvir uporablja zdaj te PNR podatke, te API pa samo kadar gre za lete iz tretjih držav, kar pomeni, da pristojni organi za preprečevanje, odkrivanje teh hudih kaznivih dejanj teh rezultatov trenutno ne morejo izkoristiti za obdelavo podatkov recimo na notranjih letih, kar bi mogoče včasih bilo tudi zelo primerno, bom rekla. Zasledila sem tudi, da bi se naj to zbiranje podatkov še razširilo kasneje na ladijski, pa tudi železniški promet, sicer tu bi naj bile, potem nekako prilagojene kasneje notri neke vozovnice in tako dalje. Zdaj, kaj mene tukaj zanima? V bistvu, glede na to, da je komisija v tej strategiji junija 2021 že pozvala k večji uporabi teh API podatkov v kombinaciji s PNR podatke, me zanima, kako to kombinacijo podatkov uporabljamo pri nas v Republiki Sloveniji oziroma če jo že, sploh to kombinacijo? In če je ne, mislim, kje vidite probleme, da je ne?

Hvala lepa. To bi bilo moje vprašanje.

Gospa državna sekretarka, izvolite.

Hvala lepa za vprašanje.

Zdaj odgovor na to bo bosta podala vodja Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Suzana Ivanovič in pa morebiti tudi policija, gospod Gabrijel Gajšek, tako da bi predlagala, če se jima lahko da besedo?

Predstavite se samo za magnetogram.

Izvolite.

Lep pozdrav. Hvala za besedo, predsedujoči za vprašanje, spoštovana poslanka.

(Gabrijel Gajšek iz policije - Uprava kriminalistične policije.)

Ja, tako je, ti podatki, ki bodo, se pravi v tej novi uredbi tudi API priključenih PNR za notranje lete, seveda za izbrane, kjer bodo to ocenjevalna merila določala, ne vse povprek, bodo obdelani skupaj in dali dodano vrednost našim organom preiskovanja, odkrivanja, preprečevanja in pa pregona kaznivih dejanj. Trenutno pa uporabljamo za notranje lete samo PNR podatke.

Hvala.