Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, pričenjam 27. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani naslednja poslanka oziroma poslanci. Tako sem prejel naslednja pooblastila, in sicer poslanec Jožef Jelen nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanec Teodor Uranič nadomešča poslanca Lenarta Žavbija. Lepo pozdravljam vse prisotne.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 7. 4. ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1.a, 1.b in pa 1.c. Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a. Glasujemo. Navzočih je 14 članic in članov, za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1b.

Glasujemo. Navzočih je 14 članic in članov, za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1c.

Glasujemo. Navzočih je 14 članic in članov, za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in izglasovanimi širitvami.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste seznanjeni, je ta točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Glede poteka te točke naj ponovno vas spomnim, da ob smiselni uporabi 245. in 246. člena Poslovnika ustna postavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot tri minute, odgovor predstavnika Vlade pa lahko traja največ pet minut. Tako kot običajno tudi tokrat obveščam, da lahko poslanke in poslanci na seji postavijo največ dve ustni vprašanji, možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ dve minuti, in pa dopolnilni odgovor predstavnika Vlade, ki lahko traja največ tri minute.

Tako kot vedno bi zbrali sklop vprašanj, pet, recimo, potem pa bi besedo za odgovore predali državnemu sekretarju, ki je danes z nami. Kdo želi besedo? Dr. Logar, izvolite.

Hvala.

Po medijih smo spremljali kar precej diplomatskega vrenja v zvezi z odnosi Evropske unije, držav članic Evropske unije, pa tudi Rusije s Kitajsko. Pa me zanima, kakšno videnje oziroma kakšen pogled ima državni sekretar oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve na politiko Evropske unije do Kitajske in na politiko posameznih držav, ki morda imajo malce drugačen pogled do Kitajske. Torej, da se opredeli do izjav francoskega predsednika, gospoda Macrona, v zvezi s posebnim odnosom ali pa drugačnim odnosom s Kitajsko v primerjavi s transatlantskim partnerjem.

V luči tega me zanima še, glede na to, da smo danes brali v medijih, da so na Ministrstvu za zunanje zadeve kar mesec dni nedovoljeno pregledovali serverje oziroma interno komunikacijo znotraj ministrstva in zunanjimi partnerji, da temu odboru poda zelo natančno obrazložitev o dimenziji in ukrepih, ki jih je Ministrstvo za zunanje zadeve sprejelo na podlagi tega v bistvu kibernetskega zločina, največjega v zgodovini Slovenije, če se ne motim.

Hvala.

Hvala lepa za vprašanja.

Naslednji bo postavil vprašanje mag. Tonin. Izvolite.

Dober dan! Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

V zadnjem obdobju smo lahko ogromno stvari poslušali o tako imenovani slovenski kampanji za nestalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov, da je seveda Afrika za ta naš uspeh ključna. In me zanima ocena državnega sekretarja, kje trenutno smo, ali kampanja napreduje uspešno, ali si lahko junija obetamo ta sedež ali se kjerkoli zapleta. Ta dva zagotovljena glasova v Afriki najverjetneje še ne prinašata končne zmage. Me zanima, če je obisk ministrice za zunanje zadeve vendarle tudi na tej točki premaknil kakšne stvari naprej in drugo vprašanje, ali se ministrstvo, za, zdaj se že reče za zunanje in evropske zadeve, pogaja z zavezniki o morebitni izmenjavi tako imenovanih vohunov oziroma ljudem, ki se jim sodi zaradi vohunskih aktivnosti. V preteklih dneh in tednih smo lahko v svetovnih medijih prebrali različne članke, kako naj bi potekala pogajanja o izmenjavi vohunov. V igri so bili, sta bila tudi tista dva, ki sta bila ujeta pri delu v Sloveniji in sta trenutno v pridržanju, priprtju, čakata na začetek sodnega postopka, in seveda tukaj, ob tako imenovani izmenjavi, seveda ključna vloga Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, pa me zanima, če tukaj tečejo kakršnikoli pogovori v tej smeri?

Hvala lepa.

Še kdo? (Ne.) Vidim, da ni več interesa, zato bi, spoštovani državni sekretar, vam predal besedo, v kolikor pa bi želeli glede na odgovore na vprašanja, ki ste jih dobili, zapreti za javnost, morda v kakšnem delu, me pa, sejo zapreti za javnost v kakšnem delu, me pa o tem opozorite. Hvala lepa.

Hvala lepa, predsednik.

Hvala lepa za vprašanje, pa bom šel po vrsti.

Najprej glede odnosa Slovenije do Ljudske republike Kitajske, vezano na zadnje obiske oziroma nasploh na dogajanje v zvezi s Kitajsko. Slovenija v dvostranskih odnosih s Kitajsko redno izpostavlja svoja stališča glede Ukrajine in tudi apelira na Kitajsko, da uporabi svoj vpliv na Rusko federacijo zato, da pride do končanja vojne. Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta ima zato tudi posebno odgovornost in na to jih stalno opozarjamo. Tudi sam med svojim obiskom na Kitajskem v začetku leta sem o tem govoril, tako z namestnikom ministra kot z ministrom samim.

Kitajska je pred obiskom oziroma ob obisku v Moskvi objavila načrt za reševanje krize v Ukrajini. Kjer so pomembne točke, kjer je pa, kjer pa tudi manjkajo določene točke. Pomembne točke so ta poziv k spoštovanju teritorialne neodvisnosti in suverenosti držav. Pomembno je, pomemben je poziv k neuporabi jedrskega orožja kot tudi grožnjam za jedrsko orožje. Pomemben oziroma del, s katerim bi se lahko tudi strinjali, je poziv k zaščiti civilistov in vojnih ujetnikov, manjka pa seveda zelo pomemben del v teh točkah, to je pa poziv Ruski federaciji, da se umakne iz Ukrajine in s tem tudi zaključi vojno.

To glede naših recimo pogovorov s Kitajsko, vezano na Ukrajino, sicer pa je, sicer pa je Kitajska že nekaj časa prepoznana kot tekmec in kot rival tako Evropske unije kot Zvezi Nato. Znotraj Evropske unije potekajo razprave o bodočih odnosih s Kitajsko, kot pomembno svetovno silo v vse bolj multipolarnem svetu in v tej smeri verjetno gre gledati tudi izjave predsednika Macrona ob obisku na Kitajskem. Mi ocenjujemo, da ne gre za nasprotja med stališči Evropske komisije, ki jih je predstavila predsednica komisije pred obiskom, in sedanjimi stališči Macrona, bolj gre za nianse, o katerih še potekajo pogovori znotraj, znotraj Evropske unije in bodo tudi potekali na pogovorih na Gymnichu, ki bo, ki bo potekal kmalu v Stockholmu. Tako da glede tega se nam ni treba opredeljevati, ali smo bolj na strani Macrona ali bolj na strani Evropske unije. Mislim, da smo za suvereno in avtonomno Evropsko unijo, ki je v najtesnejšem zavezništvu z Združenimi državami Amerike kot tradicionalnemu partnerju, s katerim delimo skupne vrednote, ki pa hkrati razvija neko avtonomno politiko do Kitajske kot ene od velikih sil, ki se vse bolj vzpostavlja v mednarodni skupnosti.

Glede kibernetskega napada v tem trenutku jaz kaj dosti od tega, kar je rekla ministrica v petek, ministrica Fajon v petek za medije, ne morem še komentirati. Tudi ni potrebe, da zapiramo za javnost, ker takih podatkov še nimam. Gre, mi smo še vedno v fazi ocenjevanja razsežnosti in posledic aktivnosti. Prvi korak je, da delujemo preventivno in zato smo najprej izklopili cel komunikacijsko-informacijski sistem in ga sedaj čistimo tega virusa ali karkoli pač to je in to še vedno traja ob tem, ko vzpostavljamo ponovno varnostni sistem v svoji mreži. Prezgodaj je še za poročilo o izvoru ali o storilcih tega kibernetskega napada. Verjamem, da ko bo ta faza najprej ponovne dokončne vzpostavitve delovanja mreže in polnost zavarovanja mreže in potem tudi analize celotne razsežnosti in od kje je napad prišel, verjamem, da potem bomo prišli z neko celovitejšo informacijo na OZP.

Glede Varnostnega sveta. Resnično, kampanja je zdaj v polnem teku oziroma resnično v finalu zadnji mesec pred glasovanjem 6. junija. Kot je opaziti, se zelo fokusiramo na Afriko, kjer smo ocenili, da smo zaradi svoje neprisotnosti mogoče šibkejši kot smo na drugih kontinentih. Zato tudi smo podprli obisk predsednice Državnega zbora v Afriki, trenutno je v Etiopiji in kasneje v Tanzaniji ministrica za zunanje zadeve, sam sem bil v Bocvani in Namibiji. Prihodnji teden organiziramo v Sloveniji tradicionalne afriške dneve s prisotnostjo osmih zunanjih ministrov, tako da mislim, da nam gre tudi na afriškem kontinentu sedaj v redu. Tako da za oceno, kje smo s kampanjo, mislim, da smo lahko še vedno previdno optimistični, seveda so pa volitve tajne in počakati bomo mogli 6. junij. Smo pa, smo pa, mislim, da previdno optimistični, no, tako.

Glede dveh ruskih vohunov, ki sta v sodnem procesu v Sloveniji smo, lahko rečem, da Slovenija oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve ne vodi preko zaveznikov oziroma zavezniki za nas ne vodijo nobenih pogajanj, vsaj ne, da bi mi o tem vedeli. Smo pa tudi sami prebrali to v medijih, v tujih medijih, ampak kot rečeno, mi ne pogajamo, zunanje ministrstvo ne pogaja in tudi mi nismo zaprosili zaveznikov, da se v našem imenu pogajajo.

Hvala lepa.

Še kdo želi postaviti vprašanje, dopolnitev? Izvolite, gospod dr. Logar.

Ja, hvala.

Zdaj odgovor je bil zelo splošen, praktično brez vsebine. Pa je moje vprašanje naprej. Po poročanju medijev je šlo za največji vdor v informacijsko strukturo resorja, ki je državotvoren. En mesec, en mesec naj bi spremljali interne komunikacije znotraj ministrstva. Pa če se malce navežem na temo glede Varnostnega sveta in glede na to, da vemo, da je recimo Kitajska močan igralec v Afriki, lahko hipotetično preko spremljanja internih informacij ta država zelo natančno ve, kakšno je stanje podpor znotraj afriškega kontinenta. Kar pomeni, da v kolikor ima kakšne drugačne cilje kot ima Slovenija, zelo enostavno vpliva s svojim močnim arzenalom vplivnih orodij na odločitev posameznih držav pri glasovanju o Varnostnem svetu. Ki je pomembno vprašanje, vendar ne tako pomembno kot vprašanje nacionalne varnosti. In moram reči, da nisem zadovoljen z odgovorom državnega sekretarja glede na dimenzijo in težo zgodbe, ki se je očitno zadnji mesec odvijala na Ministrstvu za zunanje zadeve. Naj povežemo to vprašanje še z vprašanjem spreminjanja zakonodaje o elektronskih komunikacijah. Kot vemo, je v parlamentarni proceduri prišlo do spremembe določenih določil, kjer Urad za informacijsko varnost nima več pristojnosti, da se odloči o, torej ponudniku opreme z dvomljivim varnostnim sistemom, ampak lahko odloča samo še o opremi, kar bistveno zožuje vplivno območje organov državne varnosti na zagotovitev informacijske infrastrukture oziroma arhitekture, ki zagotavlja informacijsko neprebojnost. In hkrati s tem, da očitno določena država zelo ekspanzivno izvaja svoje, bom rekel, informacijske ali pa aktivnosti pri svojih partnerjih oziroma državah, ki jim omogoča dostop do dodatnih informacij, zato me še enkrat zanima, kdaj je Ministrstvo za zunanje zadeve izvedelo, da so njeni strežniki oziroma da obstaja sum, da nek tuj s slabim namenom operater oziroma skupina IT strokovnjakov spremlja interno komunikacijo, pa tudi eksterno komunikacijo Ministrstva za zunanje zadeve. Ali Ministrstvo za zunanje zadeve v tem času že ve, do kakšnih baz in do katerega levela so uspeli te IT zlonamerneži pristopiti? In zelo enostavno, ali je Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske zadeve zahtevalo sklic Sveta za nacionalno varnost? Nobena od teh informacij ni tajna, vse lahko podate, vse so pa skrajno pomembne glede na dimenzijo afere, ki se odpira v zvezi z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. In tu me še zanima zelo konkretno glede na to, da je ministrica v petek to komentirala in da ste dali, da nimate kaj za dodati, me vseeno zanima, a se vam, ali se vam zdi primerno, da glede na težo in nevarnost tega dogodka je smiselno hoditi okoli po afriških državah, ne pa najprej narediti vse, da se najprej vsi, ki odločajo v Sloveniji, podrobno seznanijo z dimenzijo te afere oziroma tega kriminala, tega IT kriminala in da se nemudoma takoj sprejmejo vsi ukrepi in da so tudi vsem odločevalcem jasno izpostavljeni, da se bo zajezila škoda tovrstnega prisluškovanja. In še zadnje vprašanje, ali ste kakorkoli stopili v stik oziroma poklicali na zagovor ali pa samo na konzultacije kitajskega veleposlanika na katerikoli ravni in ga povprašali za komentar v zvezi na očitke, ki so se pojavili v medijih. Hvala.

Hvala lepa.

Ima še kdo vprašanje? Če ne, državni sekretar, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Veste, veliko vprašanj izhaja iz članka, ki je bil danes napisan, kot da je to, kar je v članku, že dejstvo. Jaz nič od tega, kar je v članku, ne morem potrditi, ker enostavno še nismo prišli do tja, da bi ugotovili vse zadeve; bom šel po vrsti.

Kdaj smo ugotovili - v petek smo ugotovili, da je bilo ministrstvo bilo napadeno. Napadeno je bilo pa že nekaj časa prej, to je res, ampak v petek smo izvedeli.

Drugič, do kje so segli - to se sedaj ugotavlja in to bo potem v poročilu navedeno.

Kateri računalniki so bili napadeni in kaj je bilo napadeno in ali bo mogoče ugotoviti, do kje vse so imeli dostop. SNAV - ministrstvo še ni zaprosilo za sklic SNAV, ker potekajo trenutno… prvič, ker še nimamo poročila o vseh elementih tega napada, ker se prvenstveno ukvarjamo s čiščenjem sistema in vzpostavitvijo ponovnega varnostnega sistema znotraj naše komunikacije. Potekajo pa pogovori na ekspertski ravni članov SNAV, tako da vsi uradi in ministrstva, ki morajo biti vključena, so že vključeni v tej izmenjavi.

Ministrica je trenutno v Afriki, ker je kandidatura za Varnostni svet skupna prioriteta. To ne pomeni, da ukrepi niso sprejeti doma, kot so potrebni. Z ministrico bomo tudi danes popoldne imeli ponovno telefonski pogovor. Tako nadzoruje zadeve od tam, kjer je, medtem ko tukaj tehniki in drugi delajo to, kar je potrebno, da se dela.

Kitajskega veleposlanika nismo povabili na pogovor, ker trenutno nimamo še nobene potrditve, katera država stoji za tem napadom.

Hvala.