Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 5. sejo Odbora za obrambo.

Lepo pozdravljam vse prisotne, še posebej državnega sekretarja dr. Damirja Črnčeca, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorja Roberta Glavaša, in vse ostale vabljene!

Na seji kot nadomestni člani sodelujejo: Predrag Baković namesto Damijana Zrima, Dejan Premik namesto Mihe Lamuta, Lenart Žavbi namesto Sandre Gazinkovski in Franc Breznik namesto Antona Šturbeja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko Predragu Bakoviću.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 26. sejo Odbora za zunanjo politiko sejo Odbora za zunanjo politiko in vse lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora in namesto njih na seji s pooblastili sodelujejo: Andreja Rajbenšu nadomešča Leno Grgurevič, Jožef Jelen nadomešča Janeza Janšo in Jožef Lenart nadomešča dr. Anžeta Logarja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Besedo predajam predsedniku Odbora za obrambo dr. Martinu Premku.

Hvala lepa.

Obveščam vas še, da je službeno odsoten gospod Žan Mahnič.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOPOLNJENI IZVEDBENI NAČRT ZA IZPOLNJEVANJE KRITERIJEV IN ZAVEZ REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STALNO STRUKTURNO SODELOVANJE NA PODROČJU VARNOSTI IN OBRAMBE EVROPSKE UNIJE (PESCO) ZA LETO 2022.

Gradivo k tej točki smo prejeli s strani Vlade dne 9. 3. 2023.

Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo dr. Damirju Črncu. Izvolite.

Hvala.

Spoštovani predsednik Odbora za obrambo dr. Premk, spoštovani predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Baković, poslanke in poslanci, vsi navzoči!

Dovolite, da v tem uvodnem delu kratko predstavim material, ki je danes pred nami oziroma ki smo ga posredovali v Državni zbor.

Kot vemo, je Republika Slovenija skupaj s 24 državami članicami Evropske unije leta 2017 pristopila v stalno strukturno sodelovanje na področju varnosti in obrambe Evropske unije, to je tako imenovani PESCO. S svojo zavezo, s svojo vključitvijo smo se tudi zavezali, da bomo izpolnjevali te zaveze, in sicer preko izvedbenega načrta izpolnjevanja kriterijev in zavez Republike Slovenije. Vsako leto Slovenija kot vse ostale članice Evropske unije posreduje visokemu predstavniku za skupno zunanjo varnostno politiko posodobljen izvedbeni načrt. Predloženi načrt je torej dopolnjen in zajema poročilo o doseganju zavez za nazaj iz nacionalnega izvedenega načrta za leto 2022, zajema pa tudi nacionalni prispevek za doseganje zavez za leto 2023 ter okvirne predhodne opombe glede prispevanja k doseganju zavez za obdobje 2024-2025.

Ta Vlada seveda nadaljuje angažiranje Slovenija v obrambno varnostnih strukturah Evropske unije in eden izmed pomembnih inštrumentov ostaja tudi za nas vse skupaj PESCO kot takšen. Zato Slovenija sodeluje kot članica v projektih PESCO, v sedmih projektih PESCO in v šestih, kjer imamo status opazovalke. Torej, članica smo v projektu vojaške mobilnosti. Vojaška mobilnost je pomemben projekt ne samo za Ministrstvo za obrambo, ampak tudi za Republiko Slovenijo kot takšno. Kot veste, smo se večkrat o tem pogovarjali tudi v okviru obrambnih izdatkov in načina, kako bomo le-te uporabljali. In seveda v prihodnje bomo še intenzivneje peljali svoje aktivnosti skozi tako imenovano vojaško mobilnost v Republiki Sloveniji.

Drug pomemben projekt je mreža logističnih vozlišč v Evropi in podpora za operacije, kjer je nosilna država članica Nemčija in cilj projekta je izboljšati strateško logistično podporo. Če nas so, nas kaj v zadnjem, torej zadnje leto, dobro leto vojne v Ukrajini in agresije Rusije na Ukrajino, nas je naučilo, je tudi to seveda, da logistika je še kako pomembna in seveda Slovenija kot država je tudi sama tista, ki je na nekem presečišču logistične smeri zahoda na vzhod in ta projekt je tudi pomemben s tega vidika za nas.

Posebno pozornost namenjamo tudi tako imenovani kemični, biološki, radiološki in jedrskemu nadzoru kot storitev, torej RKBO, po domače povedano, je pomembno, pomembno področje tudi v ministrstvu in skozi ta projekt EU-ja, PESCO, kakor tudi skozi določene aktivnosti, ki jih peljemo doma, krepimo te zmogljivosti, zavedajoč se, kako pomembno je to vse skupaj za našo državo.

Integriran evropski center za skupno usposabljanje in simulacije. Ta… namen tega projekta je vzpostaviti vozlišče za taktično usposabljanje in simulacije, da bi skozi razpršeno vodenje in vključujoč več nacionalnih zmogljivosti za usposabljanje lahko vzpostavili taktično usposabljanje in simulacijska spletna mesta v Evropi. Torej, izdelava različnih načinov usposabljanja, ki ni fizično, je seveda tisto, kar je nek sodoben trend in tudi tukaj v Ministrstvu za obrambo za potrebe predvsem Slovenske vojske krepimo te zmogljivosti in jih bomo še v prihodnje, torej, razne oblike simulatorjev.

Enote za hitro odzivanje in kibernetske grožnje in medsebojno pomoč na področju kibernetske varnosti je seveda naslednji projekt, 5. projekt znotraj Evropske unije. O kibernetskih napadih, kibernetski obrambi, kibernetskih zmogljivostih, je, je mogoče tukaj, zdaj ni čas, da o tem na veliko razpravljamo, ampak vendarle, torej tudi Evropska unija kot Zveza Nato, kot posamezne države članice so vedno znova predmet različnih kibernetskih napadov in krepitev zmogljivosti na eni strani in seveda izmenjava izkušenj, pomoči, podpore je tisto, kar je najboljši način, da se zoperstavljamo zoper to permanentno vojno, kot ji lahko rečemo, kibernetsko vojno.

Energetska operativna funkcija je 6. projekt, kjer sodelujemo. Namen tega projekta je razvoj in implementacija operativne funkcionalnosti na energetskem področju in 7. projekt, nova generacija malih brezpilotnih letal. O brezpilotnikih smo veliko že govorili, tukaj gre seveda za prepletanje tako nacionalnih zmogljivosti, nacionalnih projektov, ki jih razpisujemo, kakor tudi vpetost Slovenije v PESCO, konkretno evropski projekt na področju brezpilotnikov in tukaj tudi, to je tudi eno tako področje, ki bo seveda v prihodnje še, v katerem, kateremu bomo v prihodnje tudi na Ministrstvu za obrambo namenili še več pozornosti.

Status opazovalke pa imamo na tako imenovanih projektih Posredna strelska podpora. Tu je, tukaj gre za vzpostavitev mobilne natančne platforme za artilerijo, ki bo prispevala k bojnim potrebam EU v vojaških operacijah, ne. Torej, če se spomnimo nazaj, velikokrat je bilo tudi govora, kako daleč bo Evropska unija šla na področju klasične vojaškosti, vizavi tega, da je seveda tukaj v evropskem, evroatlantskem prostoru Zveze Nato. Treba je povedati, da Evropska unija tudi tukaj krepi te zmogljivosti, Slovenija sodeluje in bo tudi sodelovala pri teh tako imenovanih bolj vojaških projektih.

Operativno jedro za odzivanje na krize pri EUFOR je naslednji projekt. Prva faza tega projekta bo predvsem implementacijska študija, Slovenija tukaj ima status opazovalke, kot sem že napovedal. Akademsko in inovacijsko vozlišče EU za kibernetsko varnost, torej še eno, še en projekt s področja kibernetske varnosti, ki je seveda na mizi in tudi, kot sem dejal, tukaj bodo stvari se razvijale v prihodnje.

Strateški zračni prevoz velikega tovora, torej cilj projekta je zagotoviti strateško napotitev vojaških sil, predvsem velikega tovora. Tukaj kot država seveda uporabljamo tako imenovani strateški »air lift« zmogljivosti znotraj Zveze Nato in bomo in bomo te, te, torej in, to financiramo, sofinanciramo in tudi uporabljamo, da rečemo, tako imenovane ure naleta s strani velikih letal, ki nam omogočajo te strateške premike.

Matične postaje za roj brezpilotnih letalnikov, torej še en projekt ker imamo status opazovalke, torej v ministrstvu pa tudi imamo zunaj oziroma je že v izvajanju projekt zoperstavljena, roju brezpilotnih letalnikov. To je torej še nadgradnja vseh teh brezpilotnih zmogljivosti, ko si seveda predmet napada roja, torej velikega števila, večjega števila brezpilotnih letalnikov in ti projekti, torej imamo status opazovalke tako na EU kakor tudi doma razvijamo, podpiramo projekt, ki se dogaja pri nas in jaz mislim, da tukaj bo kar en dober izplen vsega tega.

Manjša prilagodljiva orožja z daljšim časom zadrževanja je pa projekt, katerega cilj je zagotoviti Ministrstvu za obrambo novo majhno orožje cenovno nižjega ranga z običajnimi in rotacijskimi zračnimi sistemi s posadko ali brez posadke, ki lahko v realnem času ciljajo oklepna vozila z zanemarljivo stransko škodo in samodejnimi funkcijami. Torej govorimo v bistvu o razvoju novih orožij, ki so seveda ciljno usmerjena zoper tarčo in pri tem povzročajo minimalno, tako imenovano kolateralno škodo. Torej, to so ti projekti kjer sodelujemo kot članica ali pa kot opazovalka Torej vidimo, da Slovenija je tukaj aktivna, in da bo tudi bolj aktivna v obdobju, ki prihaja.

Torej, če še na kratko povem par izhodišč glede samih zavez in kriterijev v obdobju 2023 - 2025 znotraj tega, znotraj PESCO, je prvi sklop zavez in kriterijev seveda obsega redno letno povečanje obrambnih proračunov, srednjeročno rast obrambnih investicijskih sredstev do višine 20 % in povečanja deleža za razvoj in raziskave do 2 % procenta odstotkov. Torej tukaj vidimo, da v bistvu nekako Evropska unija sledi smernicam, ki jih imamo tudi znotraj zveze Nato, torej 20 % za investicije aktualnega proračuna in seveda znotraj tega 2 % za raziskave, razvoj in inovacije in kot smo lahko tudi, smo se tukaj na Odboru za obrambo večkrat pogovarjali, Slovenija je presegla v lanskem letu, torej prvič 20 % za raziskave, razvoj, pardon, za investicije, ob tem, da seveda ta odstotek je celo 29 %, če upoštevamo zraven še investicije v infrastrukturo, kajti po novem ta statistika, ki je včasih zajemala tudi investicije v infrastrukturo, ne zajema več tega, ampak zgolj investicije v zmogljivosti, torej v bojne sisteme in podobne zadeve. To je teh 20 %, medtem ko 2 % proračuna je namenjeno, torej je ciljno stanje za raziskave, razvoj in inovacije in letos bomo tam na 1,5 % plus v Sloveniji in naslednje leto bomo glede na sprejeti že proračun Ministrstva za obrambo zanesljivo presegli 2 %, torej tega ciljnega stanja, kar pomeni, da seveda nekako Slovenija skuša tukaj oziroma lovimo zaostanke iz preteklosti. Samo primerjalno, torej v lanskem letu je bilo za raziskave, razvoj slaba 2,5 milijona, letos je 12,5, torej govorimo ob skoraj 6-kratnem povečanju indeksov v letošnjem proračunu in naslednjem letu 23 milijonov, kar potem pomeni to preseganje teh 2 % in s tem nekako smo na zemljevidu znotraj obeh organizacij kot tista država, ki se zaveda izzivov prihodnosti, predvsem skozi raziskave, razvoj in inovacije.

Tretji sklop o katerem bi pa želel še nekaj povedati, je pa seveda sklop zavez in kriterijev glede razpoložljivosti, interoperabilnosti in pripravljenosti sil za uresničevanje ravni ambicij z znatnimi prispevki v misiji na operacije skupne varnostne in evropske politike EU ter v EUBG, torej razvijanje instrumentov za ugotavljanje razpoložljivo zmogljivosti preveden v nacionalni postopek odločanja, kakor tudi hitrejšega premika vojaških sil znotraj Evropske unije. Tukaj seveda se gre za to, da če smo v preteklosti govorili, da predvsem zveza Nato je tista, ki izvaja bolj kot ne tako imenovane klasične vojaške operacije v podporo miru. In da Evropska unija tega ne bo počela, je na primeru Bosne in Hercegovine ta najlepši primer, kako so EU sile vstopile v zaključek aktivnosti zveze Nato. In seveda ti razmisleki znotraj Evropske unije, da je potrebno delati na tem, da so zmogljivosti, ki so namenjene samo za potrebe Evropske unije, da je te zmogljivosti potrebno razvijati. Seveda pa ni Slovenija tukaj edina, saj se veliko držav članic, torej tako EU kot Nato, spopada s tem, da seveda težko deklarira zgolj samo ene sile za eno aktivnost, torej se uporablja torej enake sile za eno in drugo aktivnost, bodisi v Nato bodisi v EU.

Četrti sklop zavez in kriterijev obsega določanje primanjkljajev, ki bodo zaznani z načrtom razvoja zmogljivosti, s ciljem upoštevanja evropskega pristopa za zapolnitev zmogljivosti in primanjkljaj na nacionalni ravni ter da mora država članica sodelovati vsaj v enem PESCO projektu, ki razvija in zagotavlja strateško pomembne zmogljivosti EU. Torej, to gre pa v ta kontekst, kjer govorimo, ko damo na mizo skupaj število vseh sil, ki jih imamo v Evropski uniji po državah članicah, pridemo do ogromne številke. Seveda vprašanje, torej izziv, ki tukaj pa je, da seveda stvari se prekrivajo, kajne, prekrivajo in imamo potem nišne zmogljivosti, ki jih pa nimamo. In torej ta mehanizem je namenjen tudi temu, da se detektira, kjer kot zavezništvo oziroma Evropska unija imamo pomanjkljivosti in da jih potem skupaj naslovimo, da pridemo vsi skupaj do tega, da bomo imeli na razpolago določeno zmogljivost, ki jo posamezna država nima oziroma da se krepi tisto, kar potrebujemo vsi skupaj.

Peti sklop zavez in kriterijev obsega zavezanost za uporabo Evropske obrambne agencije (EDA) kot foruma za razvoj skupnih zmogljivosti, prizadevanje za krepitev konkurenčnosti evropske obrambne industrije in pozitiven vpliv na razvoj evropske obrambe, industrijske in tehnološke baze. Kot veste, Slovenija zelo intenzivno sodeluje v EU v različnih projektih in tudi gostimo različne konference v Sloveniji, tudi na področju recimo zelenih tehnologij, ki smo jo imeli v lanskem letu v Sloveniji. Tako smo tu aktivni in tudi v prihodnje bomo nadaljevali te svoje aktivnosti v skladu z nekimi načrti, ki jih imamo in seveda tudi v skladu s tem načrtom, ki je danes tukaj pred nami.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo mag. Mateja Norčič Štamcar, generalna direktorica Direktorata za politične zadeve na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve? Izvolite.

Lepa hvala.

Spoštovana predsedujoča obeh odborov, poslanke in poslanci!

Z naše strani, z Ministrstva za zunanje zadeve, bi samo kratko povedala, da Slovenija ostaja naklonjena nadaljnji krepitvi Evropske unije, vključno na področju varnosti in obrambe. Sprejete odločitve tako teh PESCO, ki smo jih slišali zdajle s strani državnega sekretarja, strateškega kompasa, vsa druga usklajevanja na področju civilnih misij, Obrambnega sklada za financiranje skupnih projektov in tako naprej, vse to vidimo v smislu večje varnosti Evropske unije kot tudi njene globalne vloge v podporo stabilnosti, miru in razvoja multilateralizma in na pravu temelječih redih svetovnega reda. PESCO za nas poleg razvoja zmogljivosti in krepitve sodelovanja ostaja eden od ključnih gradnikov nadaljnjega razvoja Evropske unije, njene varnosti in obrambe in je tudi za nas pomemben simbolen korak naprej v smislu poglabljanja in krepitve sodelovanja na področju obrambe in varnosti. In skupaj z ostalimi odločitvami PESCO tvori po našem mnenju celosten in zaokrožen nabor projektov, ki so pomembni tudi v kontekstu razprave o prihodnosti Evrope, kot smo tudi že slišali. Za Slovenijo ostaja ključnega pomena tudi natalna krepitev partnerstva z Natom in močna transatlantska povezava. Slovenija nasploh zagovarja krepitev sodelovanja s partnerji na področju varnosti in obrambe in kot pomembne partnerje vidimo tudi države Zahodnega Balkana, ampak se zavedamo, da v danem geopolitičnem kontekstu Evropska unija mora krepiti odnose s partnerji, iskati nove, in Slovenija v tem tudi vidi priložnost.

In samo še na koncu, s strani Slovenije pri tem ne gre zgolj za izpolnjevanje po našem mnenju prevzetih obveznosti, ampak tudi za aktivno iskanje priložnosti, tako v smislu promocije naših političnih in varnostnih interesov kot tudi gospodarskih in drugih interesov. Lepa hvala.

Hvala.

Odpiram razpravo, če želi kdo razpravljati. Martin Marzidovšek, izvolite, vi ste najprej, imate besedo.

Hvala lepa predsednik.

Spoštovani predstavniki ministrstva, hvala za te predstavitve!

Najprej bi me zanimalo, do kdaj pa se predvideva, da se bo ta 20 % delež celotnega obrambnega proračuna namenil PESCO, samo okvirno, da vemo, kdaj bi, kdaj bo to doseženo?

Potem bi me zanimalo glede tega obsega sredstev za raziskave in tehnologijo. Tukaj je navedeno, da, sicer vidimo, da je res velika porast teh sredstev in da bo tudi do 2024, nekje 2,45 % celotnih obrambnih izdatkov namenjenih raziskavam in bi rad samo opozoril, da v luči tega, da smo tudi v pred kratkim v parlamentu odobrili te večje izdatke za obrambo v Sloveniji do 2030, bi seveda tudi rad poudaril, da bi seveda morali tudi delati na širših, nekih, recimo sinergijskih učinkih, teh sredstev in bi seveda bilo smiselno, da se večja, večja sredstva še vlagajo v raziskave in tudi v tehnologije, ki bi mogoče tudi siceršnjo, imele neke učinke, pozitivne učinke, tudi na gospodarstvo in samo sam razvoj določene tehnologije, posebej izpostavljam recimo kapacitete Slovenije na področju umetne inteligence, ker pač seveda imamo neko prednost in bi z dodatnim spodbujanjem tovrstnih raziskav, tudi, ki so namenjene obrambi, lahko imele tudi siceršnje širše gospodarske in družbene učinke.

Tako da bi vsekakor spodbudil Ministrstvo za obrambo, da tukaj smo še v bistvu bolj ambiciozni in da dejansko v raziskave namenjamo še več, se pa zavedamo, da ne more to biti tako skokovito, glede na to, da smo še pred letom samo 2 milijona vložili v to, ne. Tako da to.

Pa mogoče bi, me samo zanima, ker imamo državnega sekretarja tukaj, kakšno je vaše tudi videnje bodočnosti PESCA, glede na to, da žal ni kako, prav dosti v medijih se ga ne omenja, mislim pa, da je dolgoročno to zelo zanimiva v bistvu obrambna strategija Evropske unije, ker se dejansko mogoče nekako tudi članice še toliko bolj poenotene kot pa v nekih širših severnoatlantskih povezavah in mislim, da bi, da bi kot Evropska unija morali tukaj v bistvu še, še bolj aktivno sodelovati in tudi mogoče tudi v bodoče še večja sredstva vlagati glede na celoten proračun, ki ga pač vlagamo v obrambno politiko.

Hvala lepa.

Hvala.

Gospod Miha Kordiš, izvolite, imate besedo.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Zdaj PESCO se pogosto v javni razpravi, kadar beseda na to nanese, izpostavlja in opredeljuje kot nek zametek potencialne evropske vojske. Neka tiha premisa tega pozdravljanja PESCA je, da bi na ta način Evropa lahko prelomila z dominacijo Združenih držav Amerike znotraj evroatlantskih integracij in prelomila torej s svojo zunanje, politično in vojaško podrejenostjo Združenim državam.

Žal to ne drži. Organizacija PESCO vsebinsko za sabo potegne dve stvari, eno je podobno kot Nato, eno je pritisk in zaveza za metanje denarja za orožje in nakupe vojaške opreme, drugo pa je, čeprav zaenkrat zgolj v potencialu, sodelovanje držav članic PESCA s svojimi vojaškimi enotami. Hkrati je pa zelo jasno razvidno in PESCO teh ambicij niti ne skriva, da je namen tovrstne mobilizacije, tako vojaške tehnike kot tudi vojaškega kadra delovanje izven meja Evropske unije. Skratka, ne gre za neko obrambno alternativo Evropske unije, ki naj bi prelomila z ameriško hegemonijo, ampak za njen podaljšek in v veliki meri tudi za njen obvod. PESCO namreč omogoča, da se v trošenje za nabave pri zahodno, vojaško zahodnih vojaškoindustrijskih kompleksih vključujejo tudi države, ki so bile oziroma so še vedno nevtralne, kot je recimo naša severna soseda Avstrija. To mislim, da dovolj jasno podčrta, izpostavlja in dokazuje, kako PESCO ni kakršnakoli evropska alternativa Natu, ampak zgolj nekoliko širša platforma, skoraj lahko rečemo paravan ali proksi Nato pakta, ki lahko k trošenju za nepotrebne nabave orožja pritegne tudi države in javne finance držav, ki v temu trenutku neposredno NATO paktu niso podrejene. Kot taki seveda v Levici tudi PESCO nasprotujemo. Zgovorno je, da se Slovenija v PESCO ni vključila skozi kakršnokoli široko javno razpravo. Pri tej odločitvi ni sodeloval niti Državni zbor. Pisal se je november leta 2017, ko smo morali iz medijev izvedeti, da so se vladni predstavniki odločili, da bodo v PESCO pristopili in to je to. To je bil začetek in konec zgodbe. Podobno nedemokratično držo se na tem področju nadaljuje tudi v današnji dan, spet, ne zgolj na področju siceršnjega napotovanja pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske na nelegitimne Natove misije v tujini, ampak tudi prav danes na tem odboru. Mi danes obravnavamo kaj je izvedbeni dokument za leto 2022, piše se pa april 2023. Pa še to ga obravnavamo tako, v seznanitev. Skratka, neka zelo formalna ceremonija brez kakršnegakoli vsebinskega vpliva, brez kakršnekoli javne razprave in brez kakršnekoli dejanske teže državljank in državljanov, celo nas poslank in poslancev, ki jih predstavljamo v Državnem zboru. Tako kot iz NATO pakta bi morali tudi iz PESCO organizacije izstopiti. Kot nam priča eskalacija v vzhodni Evropi, nakane zahodnih držav, njihovo povezovanje, nakupi orožja in pritiski po pošiljanju fantov in deklet izven meja naše domovine, vodijo v nadaljnjo eskalacijo konfliktnih razmer v svetu, pri katerih je bistveno vlogo odigral ravno evroatlantski intervencionizem. Pa ne zgolj v Evropi, ključnega bavbava, ki nam ga NATO pakt slika na horizontu, in ki ga tudi vojaški establishment zahodnih držav prepoznavajo kot takega, Kitajska, Združene države Amerike aktivno in agresivno obkoljujejo. Sto vojaških baz imajo vzpostavljenih v obroču okrog Kitajske, pa še novo postavljajo na Filipinih, v Južnokitajsko morje, tudi to so vsa nedavna dogajanja. Pošiljajo celo floto vojaških ladij, vključno takih, ki imajo potencial, da nosijo jedrske konice. Zdaj, kako bo sodelovanje Slovenije v teh strukturah in vgrajevanje naše obrambne in zunanje politike v te evroatlantske strukture, ki so največja grožnja svetovnemu miru, prispevalo k temu istemu svetovnemu miru, odgovora na to vprašanje ne zna podati nihče. Poslušamo zgolj o zunanjepolitičnih bavbavih in o nujnosti stopnjevanja novih in nadaljnjih nabav orožja, ki ne le, da vodijo v nadaljnje stopnjevanje in eskalacijo na mednarodnem prizorišču, državam članicam, ki posegajo po tovrstnem prioritiziranju javnih financ, te iste javne finance izčrpava za potrebe njihovih državljank in državljanov. Govorim o množini, ker se ne pogovarjamo zgolj o slovenskih javnih financah in slovenskih državljankah in državljanih, ampak o vseh socialno-varnostnih mrežah v zahodnih državah, vključno z Združenimi državami Amerike. Že države zberejo denar z davki, ki so lahko bolj pravični, lahko so manj pravični, potem ga pa v veliki meri mečejo za orožje, ne pa za potrebe teh istih državljank in državljanov. In tudi pri nas, saj ljudje ne plačujejo davkov zaradi tega, da jih bo ta ali oni politični establishment vrgel, ne vem, General Motorsu ali pa kakšnemu drugemu vojaškemu proizvajalcu, ampak za to, da imajo zagotovljeno solidarno prihodnost. In zdaj drugače, kot da prekinemo s stopnjevanjem vgrajevanja oziroma podrejanja Slovenije v evroatlantske integracije na tak način, kot so zastavljene v tem trenutku, torej kot agresivne politične in vojaške operacije. S tem neusmiljenim korakanjem v svetovni konflikt na eni strani in v izčrpavanje javnih financ, ki bi morale iti v izgradnjo solidarne družbe za državljanke in državljane, ne bomo mogli prekiniti.

Hvala.