Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 9. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. aprila, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela in zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 80.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 32 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva 3 vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja in prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora predstavite v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Še posebej vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da na postavljeno vprašanje poslanec ne bo dobil danes odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister 30. dneh predložiti pisni odgovor, poslanec pa, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili Klemen Boštjančič, minister za finance, mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, od 18. ure dalje ter dr. Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje, od 12 do 14.30 ure. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, dr. Robert Golob, poslanska vprašanja pa mu bodo postavili v tem vrstnem redu, kolega Jernej Vrtovec, kolegica Alenka Helbl, kolega Aleksander Reberšek in kolega Jani Prednik.

Sedaj pa prosim kolega Jerneja Vrtovca, da postavi poslansko vprašanje predsedniku Vlade, dr. Robertu Golobu.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade!

Moje vprašanje je na temo davčne reforme. Davčna reforma je temelj vsega, se pravi, je hrbtenica vseh reform, da vemo, se pravi, kako zapolniti državni proračun, se pravi, za vse večje izdatke in tudi za že dane obljube o drugih reformah. Zaradi tega se tukaj po 14. marcu, v vrhu koalicije na Brdu pri Kranju, odpirajo številna vprašanja. Se pravi, na tem vrhu koalicije je bilo rečeno, da se s 1. 1. 2024, razbremeni plače, davčno razbremeni plače. Torej, da bi davkoplačevalcem ostalo več v denarnicah in to je prav. Hkrati je bilo rečeno, da s 1. 1. 2025, se dodatno obdavči božičnica, regres, začne se z obdavčevanjem, progresivnim obdavčevanjem nepremičnin in tako dalje. Potem se je zgodil velik preobrat po enem vašem javnem nastopu na eni izmed komercialnih televizij, češ, davčna reforma bo ali pa je ne bo, slabo smo komunicirali, bomo videli, kako bomo to izpeljali, nekako na tak način. Ključno je vprašanje, kako zagotoviti davčno predvidljivo okolje in, ali si sploh lahko privoščimo, da ne izpeljemo davčne reforme zaradi vse večjih izdatkov na drugi strani v državnem proračunu. Samo za plače v javnem sektorju smo v bistvu v zadnje pol leta namenili okrog 600 milijonov evrov finančnih sredstev. Se pravi, usklajevanje z inflacijo, pa še ostali dodatki in tako naprej. Izhodišča za nova pogajanja v zvezi s plačno reformo, približno 650 milijonov evrov. Obljubljena reforma pravosodja, zdravstvena reforma, da ne govorimo, in novi izdatki v proračunu samo iz prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje minus 180 milijonov evrov. To je bilo rečeno pretekli teden. In na drugi strani še ostale reforme. Tudi pokojninska reforma, ki se pripravlja. In tukaj je ključno kako zagotoviti v našem proračunu finančna sredstva brez davčne reforme. Zdaj, pogledi na davčno reformo so lahko različni. Moj pogled, pogled Nove Slovenije je zagotovo takšen, da z nižjimi davčnimi bremeni lahko poberemo več denarja za državni proračun. Tukaj pa me zanima, kakšno je mnenje koalicije. Se pravi, višja davčna bremena, višje obdavčitve za večje prihodke v proračunu, da lahko zagotovimo izvajanje vseh reform, ki ste jih obljubili in nadalje tri oziroma še ostali dve preprosti vprašanji.

Prvo vprašanje je, kaj je s časovnico 1. 1. 2024 – 1. 1. 2025, in glede na vaše javne nastope pred 24. dnevi na komercialni televiziji, ali drži ali ne drži, kaj z davčno reformo? Torej bo šla Vlada v skladu s to časovnico na davčno reformo naslednje leto da ali ne?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, dr. Robert Golob, imate besedo za odgovor.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Hvala tudi poslancu Vrtovcu za vprašanje in lep pozdrav odhajajočim mladim, srečno pot!

Kar se tiče davčne reforme je treba stvar vzeti v širšem kontekstu. Davčna reforma ni nikoli bila mišljena za to, da bomo z njo polnili proračun in ta del v celoti zavračam. Nikoli ni bila ne interes ne namen Vlade, da bomo z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun. Nenazadnje so tudi analize pokazale, da v resnici kaj dosti manevrskega prostora na to temo sploh ni pri obdavčitvah. Obstaja pa nekaj nespornih dejstev in jih bom navedel ponovno. Slovenija je danes druga v Evropi po obdavčitvi dela, takoj za Slovaško. Slovenija je, žal, najslabša ali pa najbolj obremenjuje s socialnimi prispevki v Evropi in ta del zahteva osvežitev in ta del bo dobil osvežitev, bo pa ciljna osvežitev in na tem se bo delalo. Hkrati je Slovenija po premoženju na 22. mestu po obdavčitvi premoženja v Evropi ne pa nujno nepremičnin, premoženja. Ampak glede na to, da se je o tem na tem področju in predlogi, ki so takrat zaokrožili niso bili ne politično usklajeni še manj pripravljeni do te mere, da bi bili sploh zreli za javno obravnavo sem zelo jasno povedal, da take davčne reforme, kot je bila predstavljena ne bo in tudi danes povem, da davčna reforma ni nekaj, kar je v ospredju, pa bom videl kaj je v ospredju. Cela Evropa se pripravlja na prihodnje fiskalno leto in na ponovno uveljavitev pakta stabilnosti, cela Evropa. Po treh letih izjem, ko je bilo možno financirati državni proračun skozi prekomerno zadolževanje se te izjeme odpravljajo. Pakt stabilnosti, ki bo na aprilski seji tudi pred vami, tudi vi boste dobili ta okvir na naslednji seji, mislim, da je to še ta teden, bo natančno opredelil to vprašanje, o katerem ste me vprašali - na kakšen način bo Slovenija zagotovila vzdržnost javnih financ. V tem dokumentu boste videli, da ni omembe davčne reforme kot vira za zagotavljanje stabilnosti, ampak so navedeni vsi ostali ukrepi, vsi ostali ukrepi, ki pomenijo, da bomo pri reformah morali seveda upoštevati fiskalno vzdržnost in jo planiramo v okvirjih, ki vam bodo predstavljeni, je to zajeto. Zajeto je, da lahko pridemo z manj kot 3 % letnim primanjkljajem in hkrati zmanjšujemo dolg v povprečju približno za eno odstotno točko na leto. To je tudi znotraj teh pričakovanih okvirjev, novih okvirjev, ki jih bo Evropska unija sprejemala za prihodnje 7 obdobje. Fiskalni načrt, pardon, pakt stabilnosti, ki je pripravljen in ki ga boste dobili, je bil predebatiran z najeminentnejšimi makroekonomisti Slovenije v okviru strateškega sveta za makroekonomska vprašanja in to je najboljši odgovor na to, kje bomo našli denar.

Denar je znotraj okvirjev. Ali bo to pomenilo, da bomo morali spreminjati zakonodajo na marsikaterem področju? Ja, jo bomo pač spreminjali takrat, ko bo to potrebno, zagotovo pa ne na način kot je bil predstavljen in zagotovo ne z obdavčitvijo regresa ali potnih stroškov, zagotovo ne z uvajanjem novih nepremičninskih davkov. Ne, stvar bo usklajena na drugem nivoju. Se priporočam za razpravo takrat, ko boste imeli pred seboj ta dokument, to bo v kratkem, do takrat pa lahko povem samo še enkrat. Davčne reforme, kot je bila predstavljena s strani nekaterih strokovnjakov, če hočete političnih funkcionarjev v preteklosti, je ne bo.

Hvala lepa.

Kolega Jernej Vrtovec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Okej, davčne reforme takšne v takšni obliki ne bo, saj gospodarstvo se je verjetno oddahnilo, strinjamo pa se glede obdavčitvijo plač. Tukaj je treba narediti res striktne ukrepe, da bodo ljudje z nižjimi obdavčitvami lahko imeli več in lahko tudi več trošili, na ta način bomo več davkov pobrali, zagotovo. Če pogledate vi lestvico po OECD, kje smo pri obdavčitvi plač smo res na vrhu. Če pogledate tudi ostale lestvice pa smo v bistvu na sredini, tudi kar se tiče kapitala. In tukaj je ta krivica, ki se dogaja lastnikom podjetij, direktorjev in tako naprej, glede obdavčitve recimo kapitala, ko vsi pravimo, da tukaj smo na dnu lestvice, pa v bistvu smo v zlati sredini. In je treba tudi imeti pred očmi eno dejstvo, in sicer, da pri obdavčitvah kapitala, recimo so lastniki tisti, ki nosijo zelo veliko breme za samo poslovanje podjetij, za izplačevanje plače in tako dalje. In je prav, da so v bistvu tudi iz tega naslova nagrajeni, ne pa dodatno obdavčeni.

Glede davčne reforme, ki bi polnila proračun, okej, razumem odgovor, da ni mišljena davčna reforma na takšen način. Ampak na drugi strani, predsednik Vlade, nastajajo silni izdatki. Samo za plače v javnem sektorju bomo namenili več kot milijardo evrov, izhodišče tudi za pogajanja, seveda, kar je bilo v medijih, je 650 milijonov evrov. 600 smo jih že dali. To je milijardo 250 milijonov evrov. Potem je tukaj, okej, sodna reforma je zelo malo, ampak je še ogromno drugih izdatkov, recimo pri zdravstveni reformi, ki katere obris je približno lahko vidimo spet v medijih. Se pravi, ključno je na kakšen način. Mi se strinjamo in smo za to, da je to prijaznejši način obdavčitve nepremoženja, ker poberemo zelo malo. Mislim, da izračuni so tam okrog 30, 40 milijonov evrov in ali se to splača ljudi jeziti z obdavčitvijo premoženja na takšen način, po mojem mnenju ne. Zlasti ne nepremičnin, ki so jih ljudje z lastnimi rokami zgradili. Se pravi, na drugačen način, na prijaznejši način pobirati davke, da ostane potem v davčni blagajni več. Se pravi, to je naše priporočilo Vladi pri tem ko pripravlja davčno reformo.

Hvala lepa.

Predsednik Vlade, dr. Robert Golob, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Izvolite.

Jaz bi rad spomnil še na eno stvar.

Že pred volitvami smo napovedali spremembo, tako imenovano mini davčno reformo, ki smo jo tudi izpeljali s 1. januarjem letos. Takrat smo napovedali eno stvar, da bomo povečali neto prihodke tistih, ki imajo manj, beri tistih, ki so na minimalni plači oziroma pod povprečjem in vrnili obdavčitev najvišjih plač in to smo tudi naredili. Naša zaveza ljudem takrat je bila, da tisti, ki ima več, naj tudi več prispeva in to je izpeljano. To ni obljuba, to je dejstvo. Slovenija je pri minimalnih plačah tudi na račun davčne reforme, ki je že izpeljana, izvedla enega najvišjih dvigov minimalne plače v Evropi. In prav je, da smo to naredili, zato, ker je draginja tista, ki je narekovala ravno to, da je bila naša usmeritev prava in ukrep pravočasen. S tega vidika ni dvoma komu je namenjena naša davčna reforma bila in komu bo namenjena v bodoče. Tistim, ki imajo manj, in ne tistim, ki imajo več.

In še čisto za na konec. Lahko je opletati s stotinami milijonov in milijardami, ne takega ni na mizi, tudi milijard nihče ne ponuja nikomur. Mogoče jih zahtevajo nekatere izpostave drugih političnih strank. Ne, mi jih pa ne obljubljamo, ker vemo, da je milijarde treba zaslužiti in zato smo pri tem zelo racionalni.

Ko boste dobili fiskalni okvir za bodoča leta, se boste lahko v to tudi sami prepričali in to že v kratkem.

Hvala lepa.

Kolega Jernej Vrtovec imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Davčna reforma in davčna politika je tako pomembna tema, da je prav, da o njej razpravlja Državni zbor, zlasti v luči tega, ker prihajajo pač zaostreni finančni okviri zlasti uvedba nazaj fiskalnega pravila in je prav, da pač Državni zbor o tem temeljito razpravlja tudi s finančnim ministrom in da vemo potem temeljito tudi kaj nas čaka. Zaradi tega predlagam razpravo na to temo v okviru pač izredne seje ali pa na redni seji, kjer bi lahko temeljito prerešetali kakšne so možnosti in kakšni so okviri in kakšne so naše vzdržnosti, finančne vzdržnosti za to, da ljudje v tej državi boljše živijo na račun nižjih davčnih bremen.