Dobro jutro! Članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 20. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da bo na seji kot nadomestni član namesto poslanke mag. Bojane Muršič bo sodeloval… Ne, pardon, namesto poslanca Soniboja Knežaka bo sodelovala mag. Bojana Muršič in namesto poslanca Franca Breznika mag. Karmen Furman.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2024-2026.

Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada, in sicer 7. 4. 2023. K predlogu odloka je priložen tudi Osnutek programa stabilnosti 2023. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlog odloka je uvrščen na 35. izredno sejo Državnega zbora, ki bo v petek, 21. 4. 2023.

K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva: oceno Fiskalnega sveta z dne štirinajstega četrtega, povzetek ocene Fiskalnega sveta z dne 17. 4. 2023, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta z dne 19. 4. 2023 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 18.4. 2023.

Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga odloka in je sedaj zaključen.

Začenjam drugo obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga odloka.

Besedo dajem predstavniku Vlade, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega odloka, ministru Klemnu Boštjančiču. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani! Naj vam predstavim Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2024-2026. Kot priloga je dodan tudi Osnutek programa stabilnosti 2023, ki predstavlja podrobnejšo vsebinsko obrazložitev odloka. Fiskalno politiko bo v prihodnjih letih zaznamovalo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Z letom 2024 se bo namreč na ravni EU prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula, ki je v zadnjih štirih letih omogočala odstop od fiskalnih pravil. S prihodnjim letom bo tako potrebno ponovno slediti veljavnim fiskalnim pravilom Pakta za stabilnost in rast, bodo pa zahteve vseeno nekoliko prilagojene v luči razprav o reformi celotnega okvira ekonomskega upravljanja, ki intenzivno poteka na ravni EU. Za obdobje 2024-2026 je tako ključno, da se zagotovi postopna odprava javnofinančnega primanjkljaja na način, ki hkrati podpira gospodarsko rast, zagotavlja pa tudi postopno zniževanje dolga proti referenčni vrednosti 6 % BDP.

Na fiskalno politiko je pomembno vplivalo tudi splošno makroekonomsko okolje. Po povečanju gospodarske aktivnosti za 5,4 % v letu 2022 Umar v najnovejši pomladanski napovedi za leto 2023 predvideva umiritev gospodarske rasti na 1,8 %, kar je višje od pričakovanj v jeseni, k čemur bodo pomembno vplivale tudi fiskalne spodbude. To kaže na pomen prilagodljive in odzivne fiskalne politike. V prihodnjih dveh letih se bo po predvidevanjih rast nekoliko pospešila, in sicer 2,5 % v letu 2024 in 2,6 % v letu 2025. Na fiskalno politiko v prihodnjem obdobju bo pomembno vplivala tudi inflacija, ki trenutno ostaja razmeroma visoka, kasneje pa se pričakuje njeno postopno umirjanje. Vseeno Umar ocenjuje, da bi se proti 2 % lahko postopno znižala šele po letu 2024. Glede vsebine samega odloka, skladno s temi izhodišči Vlada torej za leto 2024 predvideva javnofinančni primanjkljaj pod 3 odstotki BDP, ki se nato nadalje znižuje v prihodnjih letih, ob tem je pomembno, da v načrtovanem obdobju izdatki rastejo počasneje od rasti nominalnega potencialnega BDP. Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024 do 2026 za sektor država v letu 2024 torej predvideva primanjkljaj v višini 2,8 % BDP, v letu 2025 v višini 2,2 in letu 2026 1,3 % primanjkljaj BDP. V načrtovanem obdobju 2023 DO 2026 se ohranja tudi visok delež javnih investicij, saj bo v povprečju znašal več kot 5 % BDP. za državni proračun je predviden primanjkljaj v višini 2,3 % BDP v letu 2024, 1,6 % v 2025 in 1,2 % v letu 2026. Skladno s temi saldi določena zgornja meja izdatkov upošteva višje odhodke pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja, za financiranje zdravstvene blagajne, visoke redne uskladitve pokojnin ter dolgotrajno oskrbo. Zvišujejo se tudi vplačila v proračun EU in plačila obresti.

V odhodkih državnega proračuna je upoštevana tudi nadaljnja rast izdatkov za znanost. Prav tako so načrtovani odhodki za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in za zagotavljanje prehodne likvidnosti. Pri načrtovanju odhodkov za kohezijska sredstva je upoštevan izvedbeni načrt programa 2021 do 2027. Za lokalne enote sektorja država, torej občine, odlok v letu 2024 predvideva pretežno uravnotežen saldo, v naslednjih dveh letih pa presežek v višini 0,1 % BDP. Ob tem bodo zgornje meje izdatkov o višini okoli 3 milijard evrov v prihodnjih letih omogočale pravočasno uporabo sredstev EU in izvajanje zastavljenega investicijskega cikla.

Za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa se za razliko od prakse v preteklih letih določa zgolj zgornja meja izdatkov, Zakon o fiskalnem pravilu v tretjem odstavku 6. člena namreč ne predvideva, da se za pokojninsko in zdravstveno blagajno za posamezno leto določajo ciljni saldi, saj morata imeti glede na vsebino področij zakonov obe blagajni saldo izravnan. Največji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno se v odloku določa na podlagi upoštevanja najnovejših makroekonomskih napovedi z vplivom zlasti na višino rednega usklajevanja pokojnin in posledično njihovo rast ter učinkov sprejetih zakonskih sprememb. Za zdravstveno blagajno pa se zgornja meja določa ob upoštevanju najnovejše makroekonomske napovedi in z njo v povezavi predvsem višje napovedi rasti življenjskih potrebščin, sprejetih zakonskih sprememb sprejet interventne zakonodaje za stabilizacijo zdravstvenega sistema ter finančnih učinkov Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Spoštovani! Odloku je priložen tudi osnutek programa stabilnosti 2020-2023, ki temelji na predstavljenem odloku in je komplementaren nacionalnemu reformnemu programu. V letu 2024 se bo ob odpravi ukrepov za soočanje s krizami fiskalna politika postopno normalizirala, Vlada tako predvideva postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga v deležu BDP, hkrati se ohranja visok delež investicij za zagotavljanje odporne rasti. Ta trend je predviden tudi za leti 2025 in 2026, bodo pa načrti glede fiskalne politike nadalje dopolnjeni, ko bodo na ravni EU dogovorjene spremembe fiskalnih pravil. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe mag. Sonji Bien Karlovšek. Izvolite.

Hvala lepa. Na ta predlog odloka Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta, dr. Davorinu Kračunu, izvolite.

Spoštovana predsednica Kertova, minister Boštjančič, spoštovane gospe in gospodje, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani visoki zbor!

Na začetku moram omeniti, da je pošiljanje osnutkov proračunskih dokumentov tokrat potekalo skladno z zakonodajnimi roki, vključno z ostalimi gradivi, ki so s sporazumom med Fiskalnim svetom in Ministrstvom za finance potrebni za izdelavo celovite ocene. Poudariti pa je potrebno, da se ocena Fiskalnega sveta nanaša na osnutek in ne na končno verzijo programa stabilnosti, saj se lahko ta tudi zaradi časovno neusklajenega sprejemanja rebalansa še spremeni Fiskalni svet ob tem opozarja, da bo imelo verodostojno srednjeročno proračunsko načrtovanje, od katerega pa odstopa tokratna priprava proračunskih dokumentov, osrednjo vlogo v predlaganem sistemu ekonomskega upravljanja Evropske unije. Ključne ugotovitve Fiskalnega sveta po pregledu predloženih dokumentov pa so: naravnanost fiskalne politike, predvidena v srednjeročnih proračunskih dokumentih, je v obdobju 2023-2026 v povprečju nevtralna, vendar projekcije nakazujejo precej omejen manevrski prostor, to velja zlasti za parcialne diskrecijske ukrepe fiskalne politike, ki pa jih že opažamo tudi po oddaji proračunskih dokumentov v oceno Fiskalnemu svetu. Tovrstne ukrepe bi morali nadomestiti sistemski ukrepi, ki bodo zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ. Fiskalna politika se mora zavedati svoje vloge, ki jo ima v ekonomiji, ki je del gospodarske in denarne unije, zadrževati domače inflacijske pritiske in s tem v čim večji meri ohraniti usklajenost z denarno politiko, katere delovanje je orientirano na povprečje evrskega območja.

Ker so bili v času nedavnih kriz uvedeni številni neciljani ukrepi, je zaradi visokih javnofinančnih stroškov in drugih neugodnih stranskih učinkov nujna njihova preusmeritev v ciljane ukrepe oziroma opuščanje ukrepov ob umirjanju cen energentov. Hkrati se zdi, da je prišlo z napadom na Ukrajino do pospešitve strukturne spremembe na trgih energentov, tudi v povezavi z nujnim zelenim prehodom. Tako ni ne smiselno ne vzdržno, da država v nedogled administrativno niža cene. Na potrebi po vnovični uvedbi tržnega censkega mehanizma, ki daje signale končnim porabnikom glede porabe energentov in usmerjanja v alternativne vire energije, opozarjajo vse mednarodne institucije.

Projekcije Osnutka programa stabilnosti 2023 ocenjujemo kot pretežno realistične. Ob trenutno veljavni zakonodaji, torej ob trenutnem stanju ukrepov ekonomske politike oziroma so glede na makroekonomsko napoved Umarja skladne z načelom previdnosti. Takšen pristop je ustrezen ob ohranjanju, ampak ob ohranjanju visoke negotovosti in številnih tveganjih, tveganja izhajajo tako iz globalnega okolja kot tudi zaradi morebitnih domačih slabo premišljenih odločitev. Z letom 2024 bodo po slabih štirih letih prenehale veljati izjemne okoliščine, vendar nedavno objavljene smernice Evropske komisije glede delovanja fiskalne politike v letu 2024 žal še naprej dopuščajo precejšnjo mero diskrecije pri ocenjevanju proračunskih dokumentov. Dejstvo, da se bo obdobje izjemnih okoliščin s koncem leta 2023 zaključilo, je namreč znano že vsaj od lanske jeseni, a do sedaj še ni prišlo do dogovora o novih pravilih na ravni Evropske unije. Zato Fiskalni svet v svoji oceni skladno z dosedanjo prakso uporablja širok nabor kazalnikov, zaradi vseh negotovosti pa je potrebno te izračune interpretirati s previdnostjo. Primanjkljaj naj bi se do leta 2026 znižal na minus 1,3 % bruto domačega proizvoda, kar bi bil za dve odstotni točki bruto domačega proizvoda nižji saldo kot v zadnjem letu pred epidemijo, predvsem zaradi predvidenega bistveno nižjega deleža prihodkov v bruto domačem proizvod. Rast tekoče porabe naj bi bila sicer v povprečju obdobja projekcij več kot dvakrat višja kot v obdobju pred epidemijo, kar je predvsem posledica visoke inflacije, a bo njen delež v bruto domačem proizvodu razmeroma konstanten in ne bo pomembno vplival na spremembo salda. Delež bruto dolga sektorja država v bruto domačem proizvodu naj bi se do konca leta 2026 postopoma nižal in dosegel 63,5 % bruto domačega proizvoda, kar bi bilo manj kot pred začetkom epidemije. Krčenje deleža dolga naj bi bilo omogočeno zlasti zaradi ohranjanja ugodnega razmerja med nominalno gospodarsko rastjo in implicitno obrestno mero dolga, čeprav se pogoji financiranja države zaostrujejo. Likvidnostni položaj državnega proračuna v višini preko 10 % BDP ostaja ob tem ugoden. Že manjša odstopanja pa lahko trajektorijo dolga bistveno poslabšajo. Večina kazalnikov, ki jih pri pripravi ocene uporablja Fiskalni svet, kaže spoštovanje pravil v letih 2025 in 2026 ob realizaciji predloženih proračunskih dokumentov. Odstopanja v letu 2024 so zlasti posledica predvidene visoke investicijske aktivnosti in nadaljnjega znižanja deleža prihodkov bruto domačem proizvodu ter so v mejah spremenljivosti ocen cikličnega položaja gospodarstva, slednje so še posebej nezanesljive v obdobju večjih nihajev gospodarske aktivnosti in morebitnih strukturnih sprememb v gospodarstvu. Fiskalni svet pa ponavlja dvom v projekcijo visoke investicijske dejavnosti, tako zaradi zamud pri izpolnjevanju mejnikov za odobritev sredstev načrta za okrevanje in odpornost kot tudi omejenih absorpcijskih zmožnosti administracije in gospodarstva, slednjih zlasti zaradi omejitev na trgu dela. F

iskalna politika bi morala čim prej nasloviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, brzdati rast tekoče porabe in s tem zagotavljati vzdržnost dolga, s sistemskimi ukrepi pa skrbeti za ustrezno naslavljanje razvojnih izzivov. Že osnovni scenarij, program osnutka programa stabilnosti 2023, sploh pa z njim povezana tveganja, kaže na potrebo po izvedbi reform, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržnost javnih financ, za te bi moral biti določen primeren in postopni vrstni red uvajanja, ta pa biti podprt z javnimi in verodostojnimi ocenami njihovih javnofinančnih in makroekonomskih učinkov.

Kot prioritetne Fiskalni svet ocenjuje predvsem spremembe na področju vzdržnosti financiranja sistemov socialnega varstva. Na s tem povezane izzive opozarja tudi nedavno poročilo Evropske komisije o vzdržnosti javnega dolga, ki Slovenijo glede tega znova uvršča med države z največjimi dolgoročnimi tveganji v Evropski uniji. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ponovno dajem besedo predstavniku Vlade, ministru Klemenu Boštjančiču, izvolite, da pojasnite mogoče odgovore na fiskalne…

Hvala. Kot je povedal že predsednik Fiskalnega sveta je bila ocena proračunskih dokumentov za obdobje do leta 2026 objavljena v začetku tega tedna in skladno s četrtim odstavkom 7. člena o fiskalnem pravilu je Vlada do nje pripravlja stališče. V odzivu naj povem, da se Vlada v večjem delu strinja z oceno Fiskalnega sveta. Ob prenehanju izjemnih okoliščin v letu 2024 Vlada predvideva postopno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga v deležu BDP v prihodnjih letih. Bodo pa načrti, kot že rečeno, nadalje prilagojeni, ko bo več jasnosti glede, prvič, prihodnosti fiskalnih pravil, drugič tudi glede vsebine prihodnjih reform. Vlada se zaveda pomena dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zato namerava te izzive tudi v prihodnje nasloviti. Kot veste, so številne strukturne spremembe že v pripravi, vendar pred dokončnim sprejemom sprememb učinkov v javnofinančne projekcije ni ustrezno vključevati.

Naj izpostavim še to, da se zavedamo številnih tveganj, ki so jim vzpostavljeni javnofinančni načrti, zato bosta v končno verzijo programa stabilnosti vključeni analizo občutljivosti javnega dolga in analiza občutljivosti javnofinančnih prihodkov.

Glede neusklajenosti priprave proračunskih dokumentov pa naj povem, da ocene prihodkov in izdatkov sektorja država, vključene v program stabilnosti 2023, v največji meri vključuje podatke rebalansa državnega proračuna za leto 2023, tako z vidika projekcij neusklajenosti ni.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Umarja? Izvolite, gospa mag. Marijana Bednaš, direktorica Umarja.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Minister je že predstavil nekaj glavnih poudarkov pomladanske napovedi, ki je podlaga za pripravo teh dokumentov, bi pa pojasnila še nekaj vsebinskih podrobnosti, predvsem za obdobje 2024-2026. Torej, pričakujemo v odsotnosti šokov v mednarodnem okolju in skladno z zadnjimi predpostavkami mednarodnih inštitucij ponovno krepitev izvoza, tudi investicij zasebnega sektorja. Prav tako pričakujemo tudi krepitev zasebne potrošnje, za katero letos pričakujemo znatno umiritev, hkrati pa ta rast zasebne potrošnje ne bo presegla 2 %, ker se bo rast zaposlenosti postopoma umirjala, in to je povezano predvsem z demografskimi dejavniki, pomanjkanjem delovne sile. Sama gospodarska rast pa se bo v tem obdobju gibala okoli 2,5 %. Kar zadeva investicijsko aktivnost, prihodnje leto pričakujemo rahlo upočasnitev zaradi zaključka večletnega finančnega okvira, to je običajno ciklično umirjanje, nato pa okoli 5 % rast investicij, ki bo spodbujena tako z državnimi investicijami, črpanjem EU sredstev kot tudi z zasebnimi investicijami, pri čemer smo pa ohranili nekoliko bolj konservativen pristop, torej, upoštevali smo tudi absorpcijsko sposobnost gospodarstva. To so glavni poudarki, kar zadeva gospodarsko rast.

Pri inflaciji pričakujemo, da bi se lahko spustila proti 2 % šele v letu 2026, tako da prihodnje leto naj bi bila v povprečju 4 %. Zlasti pričakujemo že v drugi polovici letošnjega leta postopno umiritev medletnih stopenj rasti, kljub temu bo pa v povprečju leta inflacija 7,1 % zaradi visokih ravni, ki smo jim priče še tudi v sedanjih mesecih. Toliko za uvod. Hvala.