Dober dan in lepo pozdravljeni! Začenjam 2. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Lepo pozdravljam članice in člane komisije in seveda lepo pozdravljam tudi goste, ki ste se odzvali mojemu današnjemu povabilu na to zelo pomembno temo glede izgradnje spornega kanala C0.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: namesto Meire Hot je z nami Jonas Žnidaršič, ki ga lepo pozdravljam, namesto Jožice Derganc je z nami Nataša Avšič Bogovič, ki jo tudi lepo pozdravljam, namesto Zorana Mojškerca je z nami gospod Andrej Kosi, lepo pozdravljeni, namesto Tineta Novaka je z nami Miha Lamut, ki ga tudi lepo pozdravljam, in namesto Tamare Vonta je z nami gospod Lenart Žavbi. Vse torej lepo pozdravljam in želim uspešno in dobro delo danes na Komisiji za človekove pravice.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red in sicer: Peticija v zvezi z gradnjo kanala C0 in kršenje ustavne pravice do čiste vode. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Kot rečeno, pri tej točki bomo govorili o v tem trenutku izjemno pomembni temi z več vidikov, torej o peticiji v zvezi z gradnjo kanala C0 in s tem povezanimi kršitvami človekovih pravic.

Na sejo sem vabila predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar, namesto nje je danes z nami svetovalka predsednice za človekove pravice gospa Eva Tomič, ki jo lepo pozdravljam (če je še ni, se nam bo v nadaljevanju, upam, da pridružila, tako je bilo sporočeno). Vabila sem ministra za naravne vire in prostor, gospoda Uroša Brežana, z nami je državni sekretar mag. Matej Skočir, ki ga tudi lepo pozdravljam, vabila sem ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra, ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek, ki se nam je opravičila, ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan, vabila sem župana Mestne občine Ljubljana, gospoda Zorana Jankovića, ki je z nami in ga lepo pozdravljam, vabila sem mag. Senada Juršiča, v.d. generalnega direktorja Generalne policijske uprave, vabila sem v.d. generalnega glavnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, gospoda Martina Gašperlina, vabila sem tudi v.d. vodje Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo, gospoda Mirana Omerzu, vabili smo varuha človekovih pravic, gospoda Petra Svetino - in tu moram povedati, da sem malo razočarana nad tem, da se nam je varuh človekovih pravic danes opravičil. Po mojem mnenju je v tem trenutku nesprejemljivo, da se varuh človekovih pravic ne udeleži te seje in da ni poslal nikogar od namestnikov, glede na to, da vemo, da ima varuh štiri namestnike. Poslal nam je sicer dopis, ki ste ga prejeli tudi vse poslanke in poslanci oziroma članice in člani te komisije, ampak, konec koncev, lahko bi ga varuh človekovih pravic prebral tudi v živo na komisiji. Zdaj jaz lahko špekuliram, ampak imam občutek, da se varuh ne želi nekomu zameriti, ampak mi potrebujemo varuha človekovih pravic, ki bo jasno povzdignil glas takrat, ko so na preizkušnji človekove pravice. To se pač pričakuje, ne pa da se na nek način kalkulira, ali se bo mogoče komu zameril. Poslal nam je torej dopis, kaj delajo v primeru Kanala C0 na uradu. Vendar pa jaz osebno menim kot predsednica te komisije, da bi pa vendar varuh človekovih pravic moral to mnenje javno povedati tudi na tej komisiji, zlasti ker govorimo o kršitvah človekovih pravic na področju lastninske pravice, pa tudi drugih kršitvah, o katerih bomo več rekli v nadaljevanju. Vabila sem Nacionalni inštitut za javno zdravje, mislim, da je z nami mag. Andrej Uršič. Nadalje sem vabila Agencijo Republike Slovenije za okolje, torej Arso, vabila sem Aleša Primca, ki ga tudi trenutno še ne vidim. Vabila sem podpisnike peticije, to so trije podpisniki peticije, ki so jo vložili na to komisijo, in sicer gospod Brane Grad, gospod Pavel Zatler in gospod Aleš Mrzel. Vabila sem Vesno, Zeleno stranko, z nami je dr. Jasminka Dedič, lepo pozdravljeni. Vabila sem predstavnika Alpe Adria Green, z nami je gospod Miha Jazbinšek, ki ga tudi lepo pozdravljam. Vabila sem mag. Tomaža Ogrina. Nadalje smo vabili še strokovnjaka za požarno varnost, gospoda Andreja Čuferja, vabili smo odvetnika lastnikov zemljišč gospoda Klemna Goloba ter direktorja Voka Davida Polutnika. Vse torej lepo pozdravljam! Od vabljenih so se pa opravičili mag. Alenka Bratušek in, kot že rečeno, Peter Svetina.

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli peticijo v zvezi z gradnjo Kanala C0 in kršenjem ustavne pravice do pitne vode, potem predlog sklepov k 2. nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti (vse to je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem). Po sklicu seje pa ste prejeli še gradivo z dne 13. april, to je prišlo včeraj, in sicer pismo 31 zdravnikov proti, kot ste zasledili tudi v medijih, torej zdravnikov Univerzitetnega kliničnega centra proti gradnji kanalizacijskega kanala preko vodovarstvenega območja (to pismo imate objavljeno na e-klopi).

Začenjam obravnavo navedene točke dnevnega reda.

Najprej mi dovolite, da povem nekaj uvodnih razlogov, zakaj sem se danes odločila, da skličem to zelo pomembno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Name so se kot na predsednico komisije namreč obrnili predstavniki v imenu ljudske iniciative, in sicer z zaprosilom, da obravnavamo tematiko Kanala C0 tudi na Komisiji za človekove pravice in da jih predvsem podpremo v prizadevanjih za zaščito pravice do čiste pitne vode v Ljubljani, ki je zapisana tudi v 70.a členu Ustave Republike Slovenije. Znotraj tega člena namreč piše: »Vsakdo ima pravico do pitne vode, vodni viri so javno dobro v upravljanju države, vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in v tem delu niso tržno blago v nikakršnem primeru, oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev pa zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.« Kanal C0, o katerem je res veliko govora, ne samo v Državnem zboru, ampak tudi v medijih, ker vemo, kaj vse se dogaja tudi na licu mesta, kjer se gradi ta sporni odsek Kleče, torej ta kanal se gradi zato, da bi se omogočilo prebivalcem občin Medvode in Vodice, da se priklopijo na kanalizacijsko območje; saj boste lahko, gospod župan, potem tudi pojasnili. Jaz menim osebno, da s tem ni nič narobe, kajti prav je, da župani med seboj sodelujete in da si pomagate, vendar pa je problematično to, da se ta investicija gradi preko vodovarstvenega območja, od koder pač Ljubljančani črpajo pitno vodo. Gradi pa se naprej in še kar naprej, kljub različnim opozorilom, tako okoljevarstvenih kot varnostnih, za onesnaževanje, do katerega lahko pride, pa ima seveda lahko to hude posledice za prebivalce oziroma za pitno vodo in za zdravje ljudi. Zdaj kanal C0 že kar nekaj časa buri duhove in pa tudi vznemirja ljudi, obenem pa nima vseh ustreznih dovoljenj za gradnjo; vsaj tako so povedali tudi na skupni seji dveh odborov v Državnem zboru predstavniki, ki so prišli kot gostje na to sejo odborov. Poznavalci razmer tudi opozarjajo na to, kako se je Mestna občina Ljubljana pravzaprav lotila tega projekta oziroma pridobivanja dokumentacije, pogodb, soglasij, in jaz bi kar rekla, da to ustreza nekako neki besedi netransparentno. Vemo tudi, da ni bila narejena presoja vplivov na okolje, da projekt izgradnje na spornem delu vodonosnika Kleče nima pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja. In tukaj jaz osebno vidim res velik problem, ker si ne znam predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi takšen ali podoben projekt gradili v kakšni drugi občini, če bi ga lahko dejansko na takšen način izpeljali do konca, tako kot se zdaj dela na tem območju. Ministrstvo za okolje in prostor je že decembra 2021 izdalo 27 zahtev, kaj vse mora Mestna občina Ljubljana urediti, da pride do ustreznih soglasij; točno informacijo boste, gospod župan, lahko vi v nadaljevanju povedali, kaj je bilo vse od teh 27 zahtev pač udejanjenega. Ampak dejstvo je, da se gradnja tukaj nadaljuje, kljub temu, da ne ustreza vsem postopkom, ki bi morali pač biti ob takšnem projektu. Tudi inšpekcijski nadzor je pokazal, da postopki niso potekali v skladu z Zakonom o upravnem postopku. In spet me tu zanima, kaj bi se zgodilo, če druge občine ne bi delale v skladu z Zakonom o upravnem postopku ali pa nenazadnje tudi kakšen čisto navaden državljan, ki se mora seveda držati zakonodaje. Bistvo je, da kanal C0 torej poteka čez zajetje pitne vode, torej tiste pitne vode, ki oskrbuje približno 330 tisoč prebivalcev, ki so zaradi tega seveda upravičeno razburjeni. In nekaj izmed teh razburjenih prebivalcev je danes tudi tukaj in tudi prav je, da na to opozarjajo. In njihovim opozorilom se danes pridružujemo tudi na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Zdaj naj povem, kaj pravi Slovensko društvo za zaščito voda in združenje hidrogeologov (citiram): »Da bi ohranili ta naraven in kakovosten vir pitne vode neokrnjen, mora biti območje tega vodnega telesa celostno in najstrožje varovano.« (Konec citata.) Torej, celostno in najstrožje varovano. Kaj to pomeni, si lahko prevedemo v čisto enostaven domač jezik - to pomeni, da se tukaj ne sme graditi, to je dejstvo, ker moramo to območje pač zagotoviti celostno na področju tega vodnega telesa in mora biti zaradi tega tudi najstrožje varovano. Opozarjajo tudi na hiter tok podzemne vode, kar bi, če pride do onesnaženja, seveda imelo hude posledice za pitno vodo, ki jo črpajo Ljubljančani, in s tem bi imelo tudi velik vpliv na zdravje ljudi, na kar opozarjajo tudi zdravniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki so včeraj napisali, mislim, da kar precej ostro pismo; mogoče bomo več rekli o tem v nadaljevanju. Na nesprejemljivost te gradnje ali pa tako bom rekla, tudi hidrologi še pravijo, da ni dopustno, da se odpadne vode na ta ranljiva območja usmerjajo od drugod in da se tudi zaradi tega povečuje tveganje. Na nesprejemljivost te gradnje opozarja Inštitut za javno zdravje; mislim, da so na to opozorili že leta 2020. To pomeni, da je s tem kršena, bom rekla, tudi pravica do ustavnega varstva zdravstvenega varstva, kar opozarjajo tudi na NIJZ-ju. V dokumentu s številko 256 so namreč zapisali, da v zvezi z gradnjo kanala C0 ne morejo podati mnenja. Ne morejo podati mnenja, pa ne zato, ker ga ne bi želeli, ampak zato, ker se s potekom trase že v osnovi ne strinjajo. Inštitut meni, da je trasa tega povezovalnega kanala C0 povsem nesprejemljiva in da bi ga morali umestiti izven vodovarstvenih območij. To govorijo strokovnjaki, ki se nenazadnje, ki so tam zato, da poskrbijo za to, da naše zdravje ne bi bilo na kakršenkoli način ogroženo. V dokumentu tudi dodatno navajajo, da povezovalni kanal C0 v primeru izrednih razmer, tukaj smo že večkrat govorili o tem, o čem vse, do česa vse lahko pride, do netesnosti cevovoda, lahko tudi do prezrte napake v izvedbi, dotrajanosti materiala, ekstremnih vremenskih dogodkov, preloma ali pretrganja cevi zaradi potresa, zaradi večjih poplav, skratka, tudi NIJZ opozarja, da se s tem resno povečuje tveganje za zdravje ljudi. In mi smo danes tukaj izključno zaradi tega, ker želimo opozoriti na to, tudi jaz kot predsednica te komisije, da pač je prav, da se vse naredi, da ne postavimo pod vprašaj zdravja ljudi, tako velike večine zdravja ljudi. Zdaj poleg varnostnih tveganj in tveganj za zdravje ljudi, pa tudi glede potencialno ogrožene pitne vode, do česar lahko dejansko pride, tukaj ne sme biti nikakršne dileme, vsaj ne za to omizje. Mi bi morali vsi stati na tem stališču, da je potrebno absolutno zaščititi čisto pitno vodo, tudi glede na to, da je zapisana, ali pa sploh zato, ker je zapisana tudi v 70. členu Ustave Republike Slovenije. Zdaj, jaz sem že na prejšnjih odborih, ko smo to obravnavali, povedala, da če pride do izteka fekalij v primeru poškodbe tega cevovoda, vodovoda zaradi potresa, zaradi slabe gradnje, zaradi vprašljive gradnje, zaradi požara, mislim, da so z nami danes tudi strokovnjaki za požarno varnost, pa bodo lahko več povedali v nadaljevanju, potem je seveda ogroženo zdravje ljudi na tem območju. In še nekaj, kar je zame zelo sporno, predvsem pa nesprejemljivo in človek ostane kar brez besed, pa je to, da ko posamezniki želijo zaščititi svojo lastnino, se jim grozi in se dogaja nasilje. To je pa zame nesprejemljivo in kot predsednica te komisije to najbolj ostro obsojam. Dve osebi, kot veste, sta morali poiskati tudi zdravniško pomoč. Zakaj? Zaradi tega, ker so preprosto samo želeli zaščititi svoja zemljišča, ki so njihova in v njihovi lasti, niso želeli, da se takšna gradnja nadaljuje po teh zemljiščih oziroma da ta dela, ki potekajo, da so vezana na ta njihova zemljišča. In eden od lastnikov zemljišč je na eni izmed sej v kratkem v Državnem zboru povedal, da po petih letih kot lastnik zemljišč ugotavlja, da v Sloveniji očitno ne obstaja ne zakonodaja ne ustava glede na to, kaj slišimo in kaj vidimo, obstajajo pa množične omejitve lastninske pravice. Tako je povedal eden od lastnikov.

Zdaj na koncu naj povem, da smo mi dobili peticijo treh ljudi, ki so tudi lastniki teh zemljišč. In želijo si, da obravnavamo kršitve človekovih pravic v naslednjih segmentih, in sicer tako kot zapišejo, da se krši človekova pravica do osebnega dostojanstva in varnosti zaradi neustrezne izbire trase. Boste potem povedali zakaj ni bila izbrana neka druga trasa, ki je bila tudi predlagana. Jaz priznam, nisem strokovnjak za ta področja, tako da boste lahko potem vsi, ki pa ste, to pojasnili. Skratka, zaradi tega, ker je bila izbrana po njihovo neustrezna izbira trase za odvajanje odpadnih voda, se s tem ogroža njihova varnost in varnost ostalih ljudi in s tem se krši človekova pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, kar zagotavlja 21. člen Ustave Republike Slovenije. Krši se, kot zapišejo, načelo Slovenije, da je pravna država in socialna država ter enako varstvo pravic, 2. in 22. člen Ustave Republike Slovenije. Tukaj moram potrditi, da absolutno, če se izvaja ta gradnja brez pridobljenih gradbenih dovoljenj, potem to absolutno drži, ker nihče od državljanov Republike Slovenije ne more graditi brez gradbenega dovoljenja, ne more. Kršen je 25. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ker gre tukaj za ogrožanje zdravja. Kajti, ta splošna deklaracija o človekovih pravicah med drugim pravi tudi, da ima vsakdo pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo. Seveda je problem tudi z 2. 18. in 21. členom Ustave, kot sami zapišejo v tej peticiji, ker gre za prekomerno uporabo sile in pri tem se krši načelo pravne države. In seveda ne moremo pozabiti oziroma ne smemo, to je ogromen problem, 33. člen Ustave Republike Slovenije, kršenje zagotovljene pravice do zasebne lastnine in dedovanja.

Zdaj, prosili so nas, da zavzamemo tudi stališča o teh kršitvah in da potem tudi sprejmemo določene sklepe, ki naj bodo vezani predvsem na to, da se zaustavi dela na trasi kanala C0, da se vrne v last zemljišča, ki so bila odvzeta s sklepom Mestne občine Ljubljana, da se na celotni trasi do čistilne naprave Brod vrne zemljišča v prejšnje stanje. In tukaj je rečeno še tudi, da se poda opravičilo in plača škodo, materialno in zdravstveno, ki je bila povzročena lastnikom zemljišč na katerih se gradi škodljiv kanal. To so zaprosila in bom rekla nekako stališča iz peticije, ki smo jo danes uvrstili na to sejo in jo tudi obravnavamo. Mi smo potem izoblikovali sklepe. Torej, to so sklepi, ki so vezani na to peticijo. Bom pa jaz potem še dala en sklep Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ampak najprej bom še poslušala razpravo. Toliko za uvod, da bomo vedeli o čem danes govorimo in da se bomo znali čim bolje in konstruktivno in res pogovoriti.

Sedaj pa naj povem, da bo protokol šel takole, najprej bom dala besedo enemu od pobudnikov peticije, samo enemu, potem bom dala besedo gospodu županu, tako kot je dogovorjeno, ker gospod župan ima potem obveznosti in je bil dogovor tak, da dobi besedo. Naj pa povem, da ima vsak na voljo največ deset minut od vabljenih, vsak največ deset minut. V kolikor boste prekoračili ta čas, bom začela opozarjati.

Tako da sedaj dajem najprej besedo enemu od pobudnikov peticije. Odločite se kateri bo govoril na začetku. Gospod Brane Grad, gospod Pavel Zatler ali gospod Aleš Mrzel, potem pa besedo dobi gospod župan Jankovič. Povejte kdo bi želel od vas na začetku spregovoriti. Izvolite. Pa še predstavite za magnetogram se, da bom jaz tudi vedela in pa da bodo tisti, ki pišejo v magnetogram točno vedeli za katero od teh treh oseb gre. Izvolite, beseda je vaša. Še priključiti se morate mikrofon, najvišji gumb, največji, ne najvišji, potem pa gospod župan. Izvolite.

Pozdravljeni! Sem Pavel Zatler, eden od lastnikov zemljišč na tem področju. Sem tudi član komisije za vodovarstvena področja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, tako da zelo dobro poznam problematiko varovanja na vodovarstvenih področjih. ves čas se dogajajo določeni ukrepi, katere kmetje morajo spoštovati in prav je tako. Tukaj bi prvo neko zavajanje, gnojenje z gnojem ali pa vplivanje z gnojnice, kateremu je večkrat očitano. Vendar vam moram povedati, da eko-kmetijstvo brez gnoja in gnojnice ne obstaja. To je prva zadeva, mogoče neka zadeva, katera se ves čas ponavlja, pa to seveda ne drži. Za uporabo gnoja in gnojnice so točno predpisani pogoji na kakšen način, ker to so v bistvu predvsem hranila. Nikakor ni to onesnaževanje. In ta hranila omogočajo rastlinam dobro kondicijo in na ta način tudi čiščenje tega, kar pade iz zraka, da se pač ne onesnažuje vode, s tem dodatno pospešujemo čistejšo vodo. Tukaj se voda črpa že več kot sto let. Jaz živim celo življenje na tem področju in voda je bila vedno dobra, vedno odlična. In mi ni jasno, kako naj bo še boljša. Voda boljša praktično ne more biti.

Jaz bi se pa tukaj predvsem osredotočil na, kot smo rekli, človekove pravice. Gre se za to, kako se ta gradnja izvaja. Se pravi, gradbena dovoljenja, katera so bila pridobljena so bila pridobljena v večini za parcele v kolovoze v lasti Mola, širine dva pa pol do štiri, pet metrov. V te kolovoze, ki so tudi ožje kot tri metre, pa je treba vgraditi kanal, globok v globino šest metrov. Seveda to ni možno, zato gradbinci rabijo več prostora. Ko so 25. 4. pred petimi leti so prvič prišli na Ježico in so želeli tam zasesti seveda mnogo širši prostor, kot je bil na razpolago. To so lastniki zemljišč takrat preprečili in še nekajkrat so to preprečili, dokler ni Mol z začasno sodno odredbo izsilil začetek gradnje na tem področju. Ta sodna odredba je bila na napačnih predpostavkah narejena. In danes mislim, da se stvar sodno ureja in ne vem koliko bo Mol za to plačal, ker je takrat, bi rekel, napačno zadevo navajal. Potem se je tam gradnja ustavila, nadaljevala pa se je na področju Roj, kjer je bilo v začetku manj odpora. Ko so pa lastniki ugotovili kaj se dogaja, da se namesto na poti na kolovozu tri, štiri metre široke, da gradbinci si vzamejo 30 metrov in več, uničijo praktično vse pred seboj in za seboj, jih je nekaj vložilo motenjske tožbe in potem se…, v tem času je tudi začelo to medijsko odmevati, kaj se tukaj dogaja. In zaradi tega je kmalu za tem je potem se gradnja tam zaustavila. Te motenjske tožbe so, bi rekel, za lastnike v vseh primerih uspešne. Sodni izvedenci so ocenili, da je Gradbinec posegel na zasebno last.

V lanskem letu, konec leta pa se je začela drugačna zgodba. Vmes je Mestna občina Ljubljana poskušala z začasnimi razlastitvami razlastiti mnoge lastnike. Nekaj jih je tudi podpisalo - to je treba povedati -, ampak velika večina tega ni podpisala, zato so skušali z razlastitvami, katera pa praktično ni še nobena pravnomočna. Vendar gradbinec oziroma ne vem kdo je najel varnostno službo, katera zasede zemljišče s silo, z odstranitvijo, s pretepi, če je potrebno, tudi ponoči ogradi in potem se za to ograjo pač gradi ta kanal. To še danes tako poteka. Tukaj je še nekaj problemov, se pravi, meje geodetsko niso urejene, zato prihaja do tega, da gradbinci zgrešijo celo parcelo, zgradijo po drugi parceli, kot je v gradbenem dovoljenju. To se pravi, za tisto parcelo v, ne vem, dolžini 250 metrov zanesljivo ni gradbenega dovoljenja, vendar tam je kanal zgrajen. Kako bodo to rešili, ne vem. Se pravi, tam mora biti popolnoma novo gradbeno dovoljenje. Na te kolovozi, kjer je ozka pot, se tudi ne ve, kje je točno, kjer teče sodni postopek ureditve meje, ki ni dokončan, poteka že tri ali štiri leta in tudi ne vemo kakšen bo izplen na koncu. Lahko bo meja tam, lahko bo nekje drugje. Kaj bo potem, ko bomo ugotovili, da kanal ni na parceli Mestne občine Ljubljana? Tudi to se lahko zgodi. To so vsa sredstva, katera bodo šla v nič. Ampak največ je pa to, se pravi, to nasilje varnostnih služb, več jih je, kateri pridejo, se ne predstavijo, ne pokažejo nobenega dokumenta, zakaj so prišli, pretepejo, če je potrebno, postavijo ograje in potem gradbinci začnejo s svojimi izkopavanji.

Toliko od mene. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Zdaj pa, kot sem že prej povedala, dajem besedo županu Mestne občine Ljubljana, gospodu Zoranu Jankoviču. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Že dolgo me ni bilo v tej stavbi, kajne, tako da obujam malo spomine.

Najprej, delim z vami to skrb, ki jo imate glede Ustave in zakonitosti v tej državi. Jaz pravim, da živimo v ustavni demokraciji, kjer velja pravna država in zdaj bi pač navedel tista dejstva, ki veljajo za celotno traso. Poudarjam, imamo pravnomočna gradbena dovoljenja. Vi imate tu nekaj ljudi z ministrstev, ki bodo pojasnili, da so gradbena dovoljenja lahko pravnomočna samo pod pogojem, da izpolnjujejo vse pogoje. In če se zdaj obrnem na to, od celotne trase, celotnih aglomeracij in pa čistilne naprave, s katerimi smo spremenili in povečali priklop na objekte z 68 % priklopljenih objektov na kanalizacijo pred petnajstimi leti na 92 % lansko leto in z zaključkom tega projekta bo 98 %. Dejstvo je, da gre za 22 tisoč hiš, enot populacijskih občin Medvode, Vodice in Ljubljane, govorimo Ljubljana, tudi ne pozabiti Stanežič, Brod, ker nima kje biti, se pravi zahodni del Ljubljane.

Zdaj, če govorimo o transparentnosti tega kanala, treba je povedati, da ta kanal je že na tej trasi trideset let, druge možnosti ni. Leta 1991 je bil vrisan, ko je bila druga politična opcija v Ljubljan – in, mimogrede, stroka, ki je to risala, tu za mano sedi novi direktor Voka Snage, ki vam bo potem povedal, če boste še kaj želeli. Takrat sta bila v vodstvu gospod Krajnc in gospod Hojs. Štirinajst let je bil, na koncu je bil še direktor, polovico mandata, od leta 1992 do leta 2006, odšel je, preden sem jaz prišel, tako da nisem kriv, da ga ni več; pravijo, da je bil dober inženir. V celotnih štirinajstih letih ne obstaja en dokument v Voki, da bi kdo nasprotoval tej trasi, tudi v mestnem svetu, tako da je trasa bila potem še potrjena v letu 2010 z okoljevarstveno presojo, kajti takrat smo delali primerjavo plana za celotno Ljubljano, kjer je bil tudi ta kanal. In čez štiri leta potem tudi kot presojo, predhodno presojo celotnega projekta, ki zajema, kot pravim, aglomeracije. Ko govorim o aglomeracijah, to je 261 cest v Ljubljani, kjer polagamo kanalizacijo, vse delamo. Tu govorimo o aglomeracijah v Medvodah in Vodicah in kanalu C0 in čistilne naprave, in tudi ta opravljena. In takrat je prišel sklep Arsa, da ni potrebno delati na podlagi tega, kar sem povedal, dvakrat ti presoji, presojo vplivov na okolje. Dejstvo je, da smo dobivali gradnjo dovoljenja po delih, tako kot smo postali lastniki zemljišča, sicer ne bi mogli dobiti tam dovoljenja. To, kar je gospod Zatler korektno povedal, njegovo mnenje, jaz nimam nič dodati, jaz njega nisem spoznal na terenu. Poznam tri vodje protestov proti temu kanalu, gospod Mrzel, gospod Gradi, gospod Kosmač. In najbolj zanimivo je to, ko zdaj razlaga, da velika večina ljudi ni podpisalo, je ravno obratno dejstvo: 98 % lastnikov zemljišč je podpisalo za samo traso in tudi za to začasno omejitev lastninske pravice ob trasi gradnje za delovni pas, ki ga lahko imamo dva meseca. Med drugim, če gospod Zatler ne ve, pa gospod Mrzel, pa gospod Grad, včeraj je gospod Kosmač tudi podpisal in vseh svojih šest parcel dovolil, da se dela ta trasa, tako da smo tudi ta problem rešili.

Ko se držim vašega, da pazim na uro, teh vaših sklepov, torej to, da bi prenehali graditi Kanal C0 in aglomeracije, ne pride v poštev, ker bi bilo to nestrokovno, ker bi bilo škodljivo za Ljubljano, predvsem z okoljskega vidika. Ko ste vi navajali o tej skrbi za vodo, je treba povedati, da smo v tem času petnajstih let, ko smo povečali število objektov na kanalizacijo od 68 % na 92 %, zaprli 20 tisoč greznic, danes jih imamo še 6 tisoč 400, 4 tisoč 500 v Ljubljani, ki se morajo zapreti, in tisoč 900 v občinah Vodice in Medvode. In mimogrede, če vas tako skrbi za to pitno vodo, vam pa svetujem, naj vas gospod Grad povabi k sebi domov in vam pokaže svojo greznico in odločbe inšpekcije, kaj bi moral z njo narediti - to je tista nevarnost, ki teče v podtalnico.

Ko pravite, kaj če se zgodi v tem kanalu nekaj, potres, bomba, požar. Mi imamo v Ljubljani tisoč 300 kilometrov vodovoda in tisoč 200 kilometrov kanalizacije. Na vodovodovarstvenem območju je 70 % te kanalizacije, nekatere cevi so stare več kot sto let. Ne da bi koga podcenjeval, ampak malo v hecu, ta potres bi moral biti ful pameten, da bi trefil samo Kanal C0 in zraven nobene betonske cevi, ki so zraven, kot pravim, nekatere stare več kot sto let. Konec koncev bi lahko to območje v celoti zaprli. 71 % ljudi, kanalizacij in cevi, živi na vodovarstvenem območju. Dejstvo je tudi, da to ne gre čez vodno zajetje, da ne bi zavajali, ker vodno zajetje v Klečah, to je severno, kilometer pa pol ta trasa teče. In enostavno jaz trdim, da bo voda še bolj ohranjena, kajti ne bo več greznic. To je na vaše prvo.

Drugi sklep ste imeli, da so enake posesti zemljišč, da jih nazaj vrnemo. Mi nismo nič vzeli. Odločbe, ki jih imamo podpisane ali s sklepom upravne enote, je, da dobimo uporabo zemljišča za dva meseca. Dolžni smo plačati odškodnino, kar delamo, in potem vrniti v prvotno stanje. In zaenkrat se to dogaja. In za vse skupaj, ki tu sedite, ko govorimo o zakonitosti, mi smo imeli na tem področju devetnajst inšpekcij, vseh vrst, niti ena inšpekcija ni ugotovila nobene nepravilnosti. Potem po moje lahko zamenjate inšpekcijske službe, določite to ekipo ljudi, kajne, ki jih tako skrbi za čisto pitno vodo, in greste vi delati inšpekcije. To je drugi odgovor na to.

Potem pravijo »poziva pristojne organe… » Absolutno soglašam, tudi če ne soglašam, organi pridejo, naredijo inšpekcijo, preverijo in imajo vso pravico. Poudarjam, imajo vso pravico kot tako. Tu bi rad tudi povedal, da smo imeli mi dogovor, da lahko damo presojo vplivov na okolje do 11. aprila. 11. aprila smo poslali dokumente, da tega ne bomo naredili, na devetih straneh smo pojasnili, zakaj ne bomo tega naredili. In še ena stvar, mogoče se niti ne zavedajo Alpe Adra Green, celo naredimo jim uslugo, ne da bi hotel jim narediti uslugo, ampak takrat, ko so šli na sodišče, da niso stranka v postopku, ko je Arso odločil, da ni potrebno presoje vplivov na okolje, sodišče mi je dalo prav, vrnilo v ponovno odločanje, kar pomeni, da sklep Arsa ne velja več. Ostaja tistih, še enkrat, osem pravnomočnih gradbenih dovoljenj. Kadar želite, gospa predsedujoča, vse dokumente, dvesto strani, rade volje prinesem, vam damo. Kolega podžupan, ki je pravnik, in pa David Polutnik kot direktor Voke, bosta prišla zraven in vam vse dokumente razložila.

Torej, mi nikomur ne jemljemo zemlje in nimamo kaj vračati. Tudi ta parcela, ki je bila omenjena, v tej dolžini, ki jo je gospod Zatler omenil, tudi ta parcela je del pogodbe, ki smo jo podpisali z lastnikom.

Potem pravite, četrti, materialno kot zdravstveno, škodljiva uporaba tujega zemljišča. Absolutno. Vi veste, da sem bil kar nekajkrat na sodišču, osem procesov sem imel osebno, dva iz Mercatorja, šest iz županovanja. V teh prostorih me je gospod Logar zasliševal pred leti glede Stožic. Šest procesov je sodišče zaključilo pravnomočno in mi dalo prav; dva še ostajata. Ampak, še enkrat, vsak tisti, ki misli, da se mu kaj dogaja, gre na sodišče. Jaz sodb sodišča nikoli nisem komentiral, tudi Fondovih blokov ne, pa mi ni vse prav. To je edini kraj, kjer se lahko soočimo; jaz še nikoli nisem manjkal na sodiščih. Tako da tudi gospodu Zatlerju pravim, če ima kaj, lepo na sodišče. Je pa eno drugo dejstvo, da to škodo, ki so jo trije, ki so tu sedijo, podpisali, delajo v Mestni občini Ljubljana, bomo uveljavljali na koncu preko sodišča, pa kar bo odločilo, bo odločilo. Kajti škoda nastaja iz tega, ko govori zdaj o tej sili, prekomerni. Jaz nisem bil zraven, tudi ne bom komentiral tega, ampak dejstvo je, da so izvajalci vzeli varnostno službo, ker so jo morali vzeti. Gospod Vrzel je pred dvema letoma, ko je oviral gradnjo, oviral tako, da se je ulegel v žlico bagra, to naj bi bilo neko dejanje, ki ga ljudje spoštujejo v pravni državi, in ne na svoji zemlji. Še enkrat poudarjam, na tisti zemlji, kjer ima mestna občin gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno, kar pomeni, da ne more biti, da ni last Mestne občine Ljubljana oziroma, da nima služnostne pravice.

Peti sklep, pravite, preko vodnega zajetja. Lepo prosim, to je čisto načelno, popravite to, ne gre preko vodnega zajetja, gre pa vodovarstvenega področja. In ne pozabiti to, da na tem področju, vodovarstvenem področju imamo 61 %(?) procentov kanalizacije, kjer živi ca 233 tisoč ljudi, zgrajene že, star je tudi 100 let, tako da, absolutno ne vem zakaj bi jaz, pa če sebe izpustim, ki sem dosti star, zakaj bi jaz delal nesrečo svojim vnukom, da izpustim še ostale družinske člane. Njega sem že enkrat izključil, vmes / nerazumljivo/ že dolgo ni več, ampak ne more biti tiho tudi tri minute, to je njegov problem.

In imate še zadnjo stvar, glede tega, preverke. Jaz res prosim, dogovorite se z ministri, kakršnokoli komisijo, ampak 19 komisij je bilo v tem času, vse imamo dokumente zaključene brez napak in ta projekt se mora zaključiti. 80 % procentov bomo imeli objektov pod kanalizacijo in to je tista zadeva, ki bo varovala čisto pitno vodo, ki jo vsi pijemo iz pipe, in ne bo več greznic. Če kdo ne verjame, naj povem, ga bom peljal pokazati kakšne greznice. V Ljubljani ne boste našli eno greznico, ki je neprepustna, ker bi morali potem vsakih 14 dni to greznico črpati. Črpa se pa enkrat pa dvakrat letno, ker je dvoprekatna, voda gre čez fekalije lepo v zemljo, ostaja pa blato v greznici, in to je tisto kar je varovanje. Preverjali so tudi iz Evropske unije, in da zaključim s tem, jaz si sploh ne znam predstavljati kakšna skrb, kje so bili ti ljudje, ki jih zdaj toliko skrbi, 30 let. Povabite gospoda Hojsa sem, naj vam pride razložit, ker je bil dober inženir, zakaj so to traso risali. Druge trase ni, da bi se izognili vodovarstvenem področju. In, imam še tri minute, potem pa bom šel.

Res bi rad, da se ta projekt zaključi na normalen način. Treba je vedeti, da je 69 milijonov dala Evropska unija, ki redno plačuje, 12 milijonov je dala država in pa 53 milijonov so dale tri občine, pri čemer smo občine dali državi več nazaj, ker plačujemo DDV, ampak to je zakon, ki velja. Tako da, letos bo projekt zaključen. Jaz upam, da v veselje vseh. Še enkrat pravim, tisto kar smo dolžni gospodu Zatlerju, gospodu Gradu, gospodu Mrzelu, zagotavljam da vse tisto kar imajo po cenilcih, bomo plačali, smo plačali, vrnili v prvotno stanje in to kar pravi, bodo geodeti ugotovili, mi gradimo na zemlji, ki je v zemljiški knjigi predpisana, tudi tako je postavljena ta trasa, dejstvo je, da to kar je bilo prej vprašanje gospoda Zatlerja, tam kjer nimamo dodatnega delovnega pasu na obeh straneh po pet metrov, se pač zoža, se dela, ampak ko govori o prekomerni sili, a t, kar gledam na televiziji, se vam zdi normalno, da pridete pa probate ograje podirati. To je v pravni državi, gospa predsedujoča, nenormalno po vašem. Še to, asistenca policije je vedno prišla, tudi na klic posameznih kmetov in na klic naš. Rezultat, dajte pogledati. Jaz mislim, da dejansko je nemogoče, da se nek politični organ odloča o strokovnih vprašanjih. Vse vaše začetne navedbe, skrb za Ustavo, čisto pitno vodo brez Ustave absolutno čisto pitno vodo, z Ustavo, absolutno, zakonitost v pravni državi, podpišem. Najdite mi en dokument, ki ni zakonit. Ne to kar razlagajo. Če bi hoteli kadar želijo, naj povejo, bom prinesel vse, vsa gradbena dovoljenja, vseh 26 soglasij, ki jih rabimo za gradbeno dovoljenje, bom predložil tu, pa lahko skupaj beremo. Geodetske izmere in mislim, da ta zgodba, ki se ne govori svoje sosede, počasi vam pade, zdaj ko je Kosmač podpisal včeraj, da se izguba drugače obrača, danes imamo še enega v podpisu, na koncu boste ostali sami, ker vam ljudje ne verjamejo več. In gospod Zatler, zaključujem s tem, ko pravite »zavajanje s trošenjem gnojnice«. Jaz nisem nič govoril, da bi bilo to kaj ekološko ali ne ekološko. Jaz sem samo govoril o tem, da se trosi gnojnice. Kaj sem narobe rekel? Tako da s tem… Hvala za besedo.

Še enkrat za zaključek. Hvala, da ste me povabili. Kolega Polutnik bo ostal, če boste rabili, direktor / nerazumljivo/. Drugič, če se komisija odloči, da dobite dokumente, z veseljem skopiramo teh dveh, sicer / nerazumljivo/.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Samo za sekundo, če lahko še počakate. Mi nismo preiskovalna komisija, tako da to vam moram povedati, ampak smo Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Drugače pa me zanima samo še to, ker niste tega omenili: ali ste še vedno v upravnem sporu pred sodiščem glede okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je zahteval Arso leta 2020?

Da, ampak gospa predsedujoča, vi niste nobena preiskovalna komisija, začeli ste pa govoriti o dejstvih. Vi ne govorite o dejstvih, vi govorite o dejstvih, ki ste jih prebrali v medijih, ki ste slišali o pobudi peticije. Če bi hotela imeti dejstva bi samo pozvala, da vam dostavimo vse dokumente. Da, mi smo v sporu, tožimo ta sklep Arsa, ampak poudarjam še enkrat. Potem, ko je sodišče odločilo, da sklep Arsa ni več veljaven, ker je moral povabiti ali pa / nerazumljivo/ postopek, tistega sklepa ni več. Dvakrat pred tem je Arso odločil drugače. Tukaj pa bi lahko šli na / nerazumljivo/ področje, kdaj in kako.

Zdaj mi pa samo še odgovorite, ali je okoljevarstveno dovoljenje ali ga ni? Jasno mi odgovorite.

Očitno sva jaz s kolegom govorila, ker sem dvakrat povedal. Dvakrat je bilo to pripravljeno: leta 2010, za celoten plan Ljubljane sem moral dobiti dovoljenje okoljevarstveno in tudi ta trasa je bila narisana in potem kot predhodni postopek v projektnem delu. Ja, težko je. Jaz vem, da je težko to dojeti, ampak…

Meni samo povejte, zakaj ste potem na sodišču v upravnem postopku? Zakaj je to presoja sodišča?

Ker je isti organ odločal trikrat. Enkrat napačno, po našem mnenju. Ali imamo to pravico ali ne, gremo tam fizično se lotiti Arsa? Ne, mi smo šli na sodišče, to kar velja v pravni državi.