Lepo pozdravljeni! Začenjam 12. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da opravičil zaradi zadržanosti s seje danes nisem prejel, pač pa sem prejel nekaj nadomestil. Kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Andrej Horvat namesto poslanke Eve Irgl in poslanec Damjan Zrim namesto poslanca Soniboja Knežaka.

S sklicem današnje seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama: prva točka je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, in druga točka je točka razno. V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŠTIPENDIRANJU.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno gradivo, ki ste si ga lahko ogledali.

K tej točki so bili vabljeni: predlagatelj predloga zakona, zadevno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Mladinski svet Slovenije.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja za dopolnilno obrazložitev. V imenu skupine poslank in poslancev, poslanec Andrej Hoivik, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovani predstavnik Vlade, mladi iz Študentske organizacije, Dijaške organizacije, Gospodarske zbornice in Mladinskega sveta, prav lep pozdrav!

Danes mineva skoraj deset let od sprejema Zakona o štipendiranju, ki ga poznamo pod kodo ZŠTIP-1, ki ga je pripravila druga Janševa vlada torej pred desetimi leti in v teh desetih letih je bil sicer zakon parkrat noveliran s takšnimi in drugačnimi dopolnitvami. Vendar bistvena stvar, ki jo pa danes v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, pa je sledeča: odprava diskriminacije mladih iz socialno ogroženih družin, to so tisti dijaki in študenti, ki so po zakonu upravičeni do državne štipendije, ne morejo pa kandidirati za drugo vrsto štipendije, in to so tako imenovane Zoisove štipendije, ki v naši državi nagrajujejo talent, ki dodajajo tako želeno dodano vrednost naši državi, in tudi s tem namenom smo ta zakon vložili v zakonodajni postopek. Nenazadnje sem sam kot Zoisov štipendist kar več let opazoval z nemočjo, bomo rekli, nekakšno, vsaj po mojem mnenju, diskriminacijo in sem vesel, da sem lahko bil prvopodpisani pod ta predlog zakona; in tu javna zahvala naši poslanski skupini, ki je prispevala v celoti svoje podpise k temu predlogu.

Kot sem dejal, ta predlog zakona upošteva naslednja načela: načelo pravičnosti, enakopravnosti in nediskriminacije. Torej, da povzamem, zakon predvideva, da lahko mlad posameznik prejema tako državno štipendijo, ki je socialne narave, kot tudi Zoisovo štipendijo, ki nagrajuje talent in spodbuja mlade, da so motivirani in jim s tem tudi omogoča, da pridejo iz tega težkega socialnega statusa v boljši status, da dobijo potem boljšo zaposlitev, torej tudi z dodano vrednostjo in lahko tudi tako svojo družino iz tega slabšega socialnega statusa privedejo v boljše življenje.

Naslednji predlog, ki ga pa tukaj v tem zakonu zajemamo, pa je dvig višine tako imenovanih štipendij za deficitarne poklice, imenoval jih bom deficitarne štipendije, ki trenutno znašajo 100 evrov neto. Seveda se vsak vsako leto ta višina malo poviša zaradi uskladitve z inflacijo in mi predlagamo s to novelo, da se ta višina dvigne za 50 %. Zdaj zakaj, je čisto enostavno. Kot vemo, po veljavnem zakonu hkrati mlad človek ne more prejemati kadrovske in deficitarne štipendije, kadrovske so iz zasebnega sektorja, deficitarne so državne štipendije, to mi seveda podpiramo, vendar je pa potrebno narediti tudi konkurenčnost med javnim in zasebnim in zato se mi zdi pomembno, da lahko tudi država konkurira zasebnikom in tako nagradi vsaj približno enakovredno tiste poklice, ki jih država najbolj potrebuje. Nenazadnje vidimo v letošnjem letu, že zdajle maja, kakšen vzpon je v turizmu, v kulinariki. Že kar veliko turistov se tudi nenazadnje tu v Ljubljani tre, primanjkuje pa delovne sile predvsem na področju teh poklicev in s tem dvigom na 150 evrov osnovne vrednosti bi pripomogli, da bi se mladi rajši odločili, da bi bila to motivacija za njih, iti na srednjo poklicno izobraževanje in tam tudi uspeti, kajti tudi ti poklici kot opažamo zadnja leta, imajo potem tudi visoko dodano vrednost, hkrati pa tudi znamko »I feel Slovenija« krepimo s tem in gledamo v boljšo prihodnost.

In še zadnji člen in v resnici ta zakon je zelo enostaven, tri člene ima, predvideva, da bi se začel ta zakon uporabljati z naslednjim šolskim oziroma študijskim letom, torej leto 2023/2024. Zdaj zakaj menimo, da je vsako leto izgubljeno leto in menimo, da je glede na to, da ima ta Vlada zdaj 20 ministrstev, da imamo svoje ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ji bo Vlada namenila v tem letu z rebalansom čez 110 milijonov evrov, se mi zdi, da ne bi smelo biti izziv, da se čez poletje malo bolj dela. Tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve skupaj z Ministrstvom za digitalno preobrazbo uredi informacijski sistem, in da lahko že mladi že letos, ko se prijavljajo na razpis, da so že upravičeni tako do Zoisove in državne štipendije kot tudi do povišane deficitarne štipendije. Mislim, da je predlog zakona tak, da tukaj ne bi smelo biti nesoglasij. Nenazadnje je tudi vladna koalicija v svojo koalicijsko pogodbo zapisala to rešitev in jaz sem tudi javno to pozdravil, da je to ena izmed redkih sicer, ampak dobrih predlogov vladne koalicije, da se ta diskriminacija po desetih letih odpravi, zato mislim, da danes ne bi smelo biti zadržkov z nobene stranke, ko bomo odločali o predlogu tega zakona. Do mnenja Zakonodajno-pravne službe se bomo potem opredelili v nadaljevanju, ko bomo slišali tudi to ustno. Hkrati pa mislim, da je to tak tip zakona kjer ne bi smelo biti političnih delitev. Slišali smo tudi mnenja vseh vidnejših predstavnikov študentov, dijakov, mladinskega sveta, tudi gospodarstva in obrtnikov in se veselim tudi vaše podpore, če vas je seveda moja tudi zdajle uvodna predstavitev prepričala, seveda pa bomo potem tudi tekom razprave ugotovili ali se da lahko ta materija izboljšati. Tudi sami smo predlagali en amandma. Toliko za uvod.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za podano uvodno obrazložitev predlagatelja.

Besedo predajam Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Igorju Feketija.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, ostali vabljeni. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Andrejem Hoivikom je Državnemu zboru Republike Slovenije, 2. marca, letos, predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju. Predlog je bil pripravljen predvsem z namenom spremembe 8. člena, ki bi tako po spremembi omogočil, da bi se istočasno dodeljevale državne in Zoisove štipendije poleg že v 8. členu določenih primerov. Predlog predvideva tudi spremembo višine deficitarnih štipendij, sicer trenutno v zakonu določene višine 100 na 150 evrov, kot smo slišali v uvodni obrazložitvi. Vlada Republike Slovenije zakona v predlagani obliki ne more podpreti, toda nikakor ne zaradi vsebinskih razlogov, kakor ste omenili - ta vsebina je predvidena že v koalicijskem sporazumu -, ampak se s predlogom ne strinjam izključno zaradi tehnično izvedbenih razlogov in iz razlogov zagotavljanja finančnih sredstev v predvideni časovnici omenjenega predloga. Torej, kot bi rekel moj nekdanji kolega, čeprav zveni odločitev tehnična in politična, denar je pa še vedno realna kategorija v tej državi, ki ga je treba ustrezno zagotoviti.

Če pojasnim malenkost bolj podrobno, torej predlog določa istočasno prejemanje Zoisove in državne štipendije. Zoisovo dodeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, državno pa dodeljujejo pristojni centri za socialno delo, pri čemer imata obe instituciji vzpostavljen lasten informacijski sistem, vsaka svojega, ki je prilagojen obstoječi zakonodaji. Prenos dodeljevanja štipendij za eno na drugo institucijo bi predstavljal zahteven, dolgotrajen postopek prenosa pristojnosti iz enega organa na drugega in takšna izvedba bi predstavljala tudi korenit poseg v informacijski sistem tako centrov za socialno delo, kot javnega sklada. Treba je vedeti tudi, da je informacijski sistem centrov za socialno delo največji informacijski sistem Vlade Republike Slovenije in tako velike spremembe pač terjajo več časa. Takšna sprememba žal nikakor ne bi bila mogoča z začetkom naslednjega šolskega oziroma študijskega leta, ne glede na to, koliko bi ti ljudje delali čez poletje, kot predvideva predlog. Tudi v primeru, da nosilni instituciji ostaneta enaki, torej da ne pride do prenosa pristojnosti, bi pa bila potrebna nadgradnja informacijskih sistemov, ki bi omogočala izmenjavo podatkov med obema institucijama za potrebe istočasnega dodeljevanja obeh štipendij. In drug razlog zakaj je predlog pomanjkljiv je ta, da ne vsebuje podatkov o tem, kakšno je bilo število štipendistov, ki bi na letni ravni prejemali obe štipendiji hkrati in posledično ne vsebuje izračuna finančnih posledic, ki bi vsekakor nastale. V predlogu je med drugim zapisano, da sprememba naj ne bi vplivala na odhodke državnega proračuna, saj naj bi se sredstva zagotavljala letno iz sredstev javnega sklada. Ampak je treba izpostaviti, da sredstva štipendijskemu skladu za te namene pa zagotavlja ministrstvo, ki mora finančne posledice ustrezno planirati.

Predlog tudi ne predvideva dodatnih sredstev, ki bi bila potrebna za hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije in tudi ne za povišanje mesečnega zneska deficitarne štipendije. V zakonu je višina štipendije sicer določena v višini 100 evrov, ampak je v skladu z zadnjo uskladitvijo rasti cen življenjskih potrebščin se s 1. 3. 2023 povečala na 118 in pol evrov.

Vlada se strinja tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 4., da je predlog spremembe omenjenega zakona treba urediti tako, da se uredijo pravice glede prejemanja posebnih dodatkov na tak način, da se ti ne bi izplačevali dvakrat in da se prepreči dvojno financiranje. Gre predvsem za dodatke za oddaljenost od kraja bivanja in za prevoz. Je pa to, kot rečeno, koalicijska zaveza Vlade in nekaj na čemer je Vlada že delala in še dela in bomo v zelo v kratkem videli tudi rezultate tega dela. Hvala za vašo pozornost.

Hvala. Besedo predajam predstavnici Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, direktorici Barbari Leder. Izvolite.

Spoštovani predsedujoči! Spoštovani vsi udeleženci! Na kratko podam še mnenje sklada.

Seveda nastopamo kot izvajalec štipendijske politike skladno z Zakonom o štipendiranju in seveda ob izpolnjenih ustreznih predpogojih izvajamo različne razpise za dodeljevanje štipendij. Kot so že kolegi z Ministrstva za delo opozorili, tehtno je potrebno najti rešitev tudi pri podvajanju dodatkov k posamezni štipendiji, ko bo prišlo do tega, da se združujejo, predvsem ta dodatek za bivanje in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebam. Tukaj nekako ne moremo iti v smeri, da se za isti namen dodeljujejo dvakratna sredstva. Treba je potem se odločiti pri katerih štipendijah se bo dodatek dodelil, da ne pride res do tega problema dvojnega financiranja.

Prenos nalog dodeljevanja državnih štipendij na sklad. Gre, kot že omenjeno, za dolgotrajnejši postopek, ki smo ga seveda sposobni izvesti, ampak rok mora biti primerno dolg.

Mogoče samo v zvezi z deficitarnimi štipendijami. Deficitarne štipendije kot so, spodbujajo vpis na izobraževalne programe, kjer vpis pada, obenem gre pa za poklice, ki na trgu primanjkujejo, vendar pa štipendist ni obvezen, da se v tem poklicu tudi zaposli. Zanimanje za štipendije za deficitarne poklice je že sedaj veliko in vsako leto prejmemo večje število štipendij, kot jih pa lahko razpišemo, kot jih pa lahko potem podeljujemo, tako da se podelijo vse razpisane štipendije, to je tisoč štipendij. Omenja se poklica na področju zdravstvene nege kot deficitarna medicina. Naj še samo pojasnim, da se skladno s politiko štipendiranja za obdobje 2020-2024 ti poklici ne sofinancirajo za štipendiranje ker niso opredeljeni kot deficitarni, vpisa na te programe je dovolj. Posledično trenutno sklad ne more razpisati štipendije za te programe. Pri pripravi politike štipendiranja za naslednje obdobje, to se pravi do leta 2029 bo potrebno na novo opredeliti deficitarna področja in seveda dodati tudi zdravstvo, medicino in morda še ostale problematične sfere.

Mogoče samo še to. Po podatkih, ki so jih delodajalci dolžni posredovati skladu podeljenih kadrovskih štipendijah je razvidno, da so kadrovske štipendije v povprečju še vedno višje, poleg tega so pa prejemniki zavezani, da se zaposlijo pri delodajalcu ki štipendira, to se pravi, ostaja tudi nekje v poklicu, za katerega je štipendija bila dejansko podeljena. Tako so v povprečju te štipendije, govorimo o kadrovskih, za elektrikarja, 168 tisoč evrov, gastronom 276 tisoč, pardon, brez nul, na letni ravni, če bi bil zadnji letnik mesečno 2020 evrov, mizar 203 evre, steklar 240 evrov. Nekje potem dejansko prihaja lahko do konkurence med kadrovskimi štipendijami, ki jih razpisuje delodajalec, pa deficitarno štipendijo, kjer pa, kot sem že povedala, ni zaveze, da se oseba, ki je štipendirala, dejansko zaposli sploh v tem poklicu. V razmislek.

Hvala.

Hvala vam.

Besedo predajam predstavniku Zakonodajno-pravne službe, Gal Gračanin, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o predlogu zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo, s pravnim sistemom in pa z zakonodajnotehničnega vidika. Predlog zakona določa, da bodo lahko dijaki in študenti z začetkom novega šolskega oziroma študijskega leta hkrati prejemali Zoisovo in pa državno štipendijo. Skladno z veljavnimi določbami Zakona o štipendiranju pa bodo ti dijaki in študenti še naprej upravičeni tudi do prejemanja dodatka za uspeh k državni štipendiji, ki je enako kot Zoisova štipendija namenjen predvsem spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov na šolskem oziroma študijskem področju in pa do enakega dodatka za bivanje oziroma za štipendiste s posebnimi potrebami k vsaki od štipendij, torej bi ta dodatek enak, prejemali dvakrat. Zakonodajno-pravna služba zato s tem v zvezi opozarja, da bi lahko bila predlagana ureditev sporna z vidika 14. člena Ustave in pa tudi 1. člena protokola številka 12 Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Nadalje pa v ZPS opozarjamo še na pomanjkljivost končne določbe, ki določa zamik začetka uporabe predloga zakona, torej predlog zakona se uveljavi v petnajstih dneh, uporabljati pa se začne s 1. septembrom, hkrati pa ne določa podaljšanja uporabe veljavnega Zakona o štipendiranju do začetka uporabe novega, kar v praksi pomeni, da v tem času v bistvu tega zakona, ki trenutno velja ne bi bilo več, novi pa se še ne bi uporabljal, tako da bi v bistvu nastala neka pravna praznina. Najlepša hvala.

Hvala za podano stališče. Besedo predajam predstavniku Državnega sveta. Danijel Kastelic, izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Državni svet je predlog zakona obravnaval na svoji 5. seji 12. aprila, pred tem pa se je do njegove vsebine opredelila in ga podprla tudi pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, in sicer, na 4. seji 21. marca, komisija. Državni svet sta se seznanila z vsebino predloga zakona ter stališči pristojnega Ministrstva javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, pa tudi združena tudi s stališči Združenja mladih, Študentske organizacije Slovenije, Dijaške organizacije Slovenije in Mladinskega sveta. Združenja mladih so predlog zakona soglasno podprla, saj je na seji na nepravično ureditev glede onemogočanja hkratnega prejemanja državne in Zoisove štipendije opozarjajo že nekaj časa. Medtem ko sta pristojno ministrstvo in sklad ocenila, da predlog zakona trenutno ni izvedljiv, ker bi bilo predhodno treba izdati, nadgraditi v celoti informacijski sistem centrov za socialno delo smo tako komisija kot Državni svet, kot prej navedena združenja mladih ocenili, da takšen argument ni popolnoma utemeljen, še zlasti v času, ko se digitalizacijo na različnih področjih družbe opredeljuje kot prioritetno. Za razvoj tega področja so namreč predvidena precejšnja sredstva, med drugim na podlagi načrta za okrevanje in odpornost. Mladinski svet Slovenije je dodatno predlagal, da naj se v iskanje rešitve vključi tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo in da naj se, če ne do začetka šolskega oziroma študijskega leta 2023-2024 projekt uresniči vsaj do naslednjega študijskega leta. Mladinske organizacije, komisije in državni svet smo se strinjali s predlagateljem, da se državna in Zoisova štipendija razlikujeta po namenu, prav tako sta namenjena različnim ciljnim skupinam, zato nismo prepoznali prepričljivega argumenta za to, da se, da se njuno hkratno prejemanje izključuje. Takšna trditev je namreč nepravična do nadarjenih dijakov in študentov, ki so v slabšem socialnem položaju in se morajo odločiti za eno ali drugo štipendijo. Ker je pogoje za Zoisovo štipendijo zelo težko pridobiti in tudi ohranjati, si namreč ti dijaki in študenti svoj socialni položaj težko izboljšujejo na druge načine. Na primer prek študentskega dela, saj morajo svoj čas posvečati učenju ali študiju, če želi ohranjati visok nivo učnega uspeha. Komisija, Državni svet in Združenje mladih smo podporo izrazili, tudi v drugem predlogu predlagatelja v dvigu zneska štipendije za deficitarne poklice, se trenutna višina navedene štipendije dijakov in študentov ne motivira več za izbiro izobraževanja v deficitarnih poklicih. Opozorjeno je bilo tudi na to, da se tipična košarica potrošnih dobrin dijaka ali študenta bistveno razlikuje od povprečne košarice dobrin, na podlagi katere se ocenjuje porast cen v določenem letu. Slednje bi kazalo upoštevati pri določanju višin štipendij, katerih zneski so se sicer z marcem letošnjega leta uskladili z inflacijo, a v enaki meri kot ostali socialni transferji.

Dotaknili smo se tudi vprašanja kadrovskih štipendij, ki trenutno predstavljajo konkurenco štipendijam, ki jih izplačuje država. Mladinski svet je pojasnil, da je glede odprtih vprašanj že pozval ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, da naj na temo kadrovskih štipendij ustanovi medresorsko delovno skupino, v katero naj se vključi tudi predstavnike združenja mladih, ki imajo že izdelane predloge ukrepov. Izvedli so namreč anketo, v okviru katere so želeli ugotoviti, zakaj med mladimi ni večjega interesa za kadrovske štipendije, ki so sicer praviloma višje od ostalih. Med drugim se je izkazalo, da zato, ker ni že vnaprej, ker je že vnaprej določeno, kakšno plačo bodo prejemali po zaključnem študiju ali srednji šoli. Državni svet sicer prepoznava štipendije kot enega pomembnih ukrepov kadrovske politike na ravni države in gospodarstva, ključno vprašanje v tem trenutku je, kako ohraniti in državi obdržati najbolj sposobne in nadarjene kadre, da ne bodo odšli v tujino. Opozorili smo na to, da se država na tem področju angažira premalo in bistveno manj kot gospodarstvo. Tudi vprašanje hkratnega prejemanja državne in Zoisove štipendije je eno takšnih. Nadarjeni dijaki in študenti namreč lahko predstavljajo pomembno gonilo družbenega razvoja države, od države pa je odvisno, kako bo ves ta izobrazbeni kapital prepoznala, ga spodbujala in vključila v družbo. Država trenutno kar nekaj naporov vlaga v pridobitev delovne sile iz tujine, a bi jo hkrati moralo skrbeti predvsem za potencialno delovno silo v Sloveniji. Mladim bi morali pomagati, da čim prej pridejo do poklicev, predvsem tistih, ki so gonilo družbenega razvoja in hkrati skladni s potrebami na trgu dela. Omogočiti bi jim bilo potrebno čim bolj kakovostno izobrazbo in poskrbeti, da se bodo čim prej vključili na trg dela, in pomagati zmanjševati trenuten kadrovski deficit. Po oceni Državnega sveta bi bilo nujno treba pritegniti mlade v izobraževanje na področju deficitarnih poklicev, med drugim na področju zdravstva in socialnega varstva, saj se bodo potrebe po navedeni oskrbi predvsem zaradi starajoče se družbe samo še povečale. Državni svet meni, da bi se moralo razmisliti o povečanju števila in višine štipendij za deficitarne poklice, da bi se lahko pokrilo ves možen interes za izobraževanje na področjih, ga celo preseglo, s tem pa spodbujalo še ostale mlade, da se vključijo za izobraževanje na navedenih področjih.

V zvezi z zasledovanjem cilja, da bi perspektivni kader po zaključku študije uspeli v čim večji meri zadržati v Sloveniji in na trgu delovne sile, je razprava tekla tudi o že utečenih praksah iz tujine, kjer je prejemanje štipendije pogojeno z zavezo vračila v primeru nedokončanega študija ali zaposlitve za čas prejemanja štipendije po zgledu kakšnih kadrovskih štipendij. Slednje je bilo večkrat tema razprav, predvsem pa povezavi s poklici na področju zdravstva.

Državni svet kot enega od potencialnih odprtih vprašanj v zvezi z aktualnim predlogom zakona, ki bi ga bilo dobro razrešiti v nadaljevanju zakonodajnega postopka, prepoznava podvajanje določenih dodatkov k posamezni štipendiji v primeru omogočanja hkratnega prejemanja tako državne kot Zoisove štipendije. Predlagatelj je sicer utemeljil svoje razloge zakaj je dopustil podvajanje določenih dodatkov, prostora za drugačne rešitve pa bo najbrž še dovolj.

Državni svet se zavzema, da se na področju štipendiranja sprejema usklajene ukrepe, ki bodo dejansko lahko pripomogli k odpravi kadrovskega deficita na posameznih področjih in prispevali k ohranjevanju delovne sile na slovenskem trgu dela, to bi moralo biti ena od ključnih prioritet tako na državni kot na lokalni ravni.

Tako komisija kot Državni svet sta predlogu zakona izrekla podporo, hkrati pa Državni svet pričakuje, da se bodo v nadaljevanju zakonodajnega postopka v čim večji meri upoštevala jasno izražena pričakovanja Združenja mladih in da bo predlog zakona v polnosti lahko zaživel že s šolskim letom oziroma študijskim letom 2023. V nasprotnem primeru je tudi naša komisija napovedala, da bo proučila možnost, da se na temo štipendiranja in podpore mladim v okviru Državnega sveta organizira poglobljena razprava z vsemi deležniki v obliki posveta in širše obravnave te problematike z namenom poiskati možne načine za optimizacijo trenutne ureditve.

Spoštovani, hvala tudi za vašo pozornost.