Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 36. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne vas lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 36. izredne seje Državnega zbora, katerega predlog ste prejeli v torek, 9. maja s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela in zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 36. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU INVESTICIJ, katerega predlog je v obravnavo zboru predložila Vlada.

V zvezi s tem predlogom je skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade.

Gospa Čadonič Špelič, menda imate vklopljen mikrofon, vas prosim, da se izklopite. Hvala lepa.

Torej za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, mag. Dejanu Židanu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospa predsednica, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pred vami je samo sprememba Zakona o spodbujanju investicij na eni točki. Namreč zadnja 3 leta v Sloveniji velja interventni zakon, ki na triletno obdobje uvaja sistem kontrole tujih investicij in to obdobje se končuje konec tega polletja. V tem obdobju je preko tega zakona bil uveden in bil opravljen predhodni postopek za približno 300 investicij in v tem obdobju se je tudi razvila neka nova praksa na ravni Evropske unije, ne samo v Sloveniji. Namreč Evropska unija vedno strožje gleda na tuje investicije z namenom, da ne pride do ogrožanja javnega reda na področju strateške infrastrukture, strateških tehnologij, dostopa do strateških surovin, na področju zaupnih informacij in pri nekaterih evropskih projektih, kakor je recimo projekt Obzorje. Zato tudi s tem zakonom uvajamo stalni mehanizem spremljanja in kontrole, ki je usklajen z ostalimi mehanizmi znotraj Evropske unije. Ta mehanizem temelji na tem, da tudi, kakor predhodni zakon upošteva obdobje retroaktivnosti, ki je v tem zakonu 2 plus 2 leti, kakor so najstrožja obdobja drugod po Evropi. Zelo jasno tudi definira, kakor ostale države partnerice Evropske unije, kaj so to tuje investicije. Gre za investicije iz tretjih držav, vendar ne samo za investicije iz tretjih držav. Tudi kadar gre za investicije držav iz Evropske unije, kjer pa je tuje lastništvo, torej lastništvo iz tretjih držav, je potrebno preveriti ali ne gre za ogrožanje kritične infrastrukture, tehnologije, dosegljivosti strateških surovin in zaupnih informacij. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predlagam vam, prosim vas, da to spremembo zakona podprete. To je proces, ki ga v tem trenutku izvajamo v vseh 27. evropskih državah.

Hvala vam.

Najlepša hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Andrej Kosi.

Izvolite.

Hvala, spoštovana predsednica za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Po upočasnitvi neposrednih tujih naložb v letu 2020 zaradi pandemije Covid-19 so se v letu 2021 neposredne tuje naložbe v Evropski uniji povečale. Neposredne tuje naložbe imajo velik pomen tudi za slovensko gospodarstvo. Te prinašajo številne koristi, kot so gospodarska stabilnost, ustvarjanje novih delovnih mest, prenos znanja in tehnologije, večji davčni prihodki in tako dalje. Neposredne tuje naložbe v Sloveniji so v leto 2021 znašale 34 % bruto domačega proizvoda in so tako nižje od povprečja Evropske unije. Evropska unija je glede na trende gibanj tujih naložb večkrat izrazila stališče, da odprtost ni brezpogojna. Zaskrbljujoče je prevzemanje evropskih podjetij s strani vlagateljev iz tretjih držav. To ima lahko negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri in dostop do občutljivih informacij. Tako želi Evropska unija vzpostaviti mehanizem za pregled tujih naložb in zaščititi strateške interese Evropske unije ter preprečiti odvisnost Evropske unije od tretjih držav. V praksi to pomeni, da želi Evropska unija preprečiti večje tuje naložbe, ki bi vplivale na nemoteno delovanje in oskrbo Evropske unije, torej, zdravstveno varstvo, javni interes, epidemija in tako dalje, ter od držav članic zahteva, da pri tujih naložbah upoštevajo tudi vpliv na EU kot celoto in ne zgolj vpliv tujih naložb na države članice.

Mehanizem za pregled neposrednih tujih naložb je bil v slovenski pravni red vpeljan z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19. Na podlagi zakona je mehanizem začel veljati 31. maja 2020 in se uporablja do 30. junija 2023. Po tem datumu, če ne bo predlog zakona sprejet, mehanizem ne bo več veljal. S predlogom zakona pa se mehanizem trajno uvršča v slovenski pravni red.

S predlogom zakona se predlaga sprememba opredelitve tujega vlagatelja, sprememba izraza neposredna tuja naložba, sprememba glede vstopnega praga, sprememba izraza pravni posel in sprememba zahtevanih podatkov. Bistvena sprememba glede na trenutno ureditev je podrobnejša ureditev mehanizma in postopka pregleda neposrednih tujih naložb ter komisije za priglasitev.

V Slovenski demokratski stranki predlogu spremembe zakona ne nasprotujemo in bomo v nadaljevanju postopka sprejema konstruktivno sodelovali s podajo predlogov in morebitnih amandmajev.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, v njenem imenu kolega Jožef Horvat.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Spoštovani gospod državni sekretar!

V Novi Sloveniji se zavedamo, da je trenutno eden večjih izzivov slovenskega gospodarstva skoncentriran na vprašanje produktivnosti. Slovenija kljub številnim dobrim rezultatom pri drugih kazalnikih pri vprašanju produktivnosti že dolgo za približno eno petino zaostaja za povprečjem Evropske unije. Spomnimo se zelo jasno artikuliranega cilja, ki ga je izpostavil dr. Golob še pred volitvami, da bo potrebno dodano vrednost na zaposlenega dvigniti na 100 tisoč evrov, če se prav spomnim. Cilj je dober. Časovnice za to nimamo, dejanja pa pričakujemo. Višjega standarda, višjih plač ter razvitosti na ravni držav, kot sta recimo sosednja Avstrija ali pa Nemčija, ne bo mogoče doseči drugače kot s povečanjem produktivnosti. Za to pa bo treba ustvariti okolje, poslovno okolje, v katerem bo lahko gospodarstvo ustvarjalo večjo dodano vrednost. Tukaj govorim predvsem in mislim predvsem na predvidljivo davčno okolje. Kateri so ukrepi, ki jih je Nova Slovenija predlagala ali je bila sopredlagateljica in so bili že realizirani ali delno realizirani? Davčne olajšave za investicije v raziskave in razvoj, povečanje vlaganja državnega sektorja v raziskave in razvoj, vključevanje slovenskih raziskovalcev iz tujine v slovenske raziskovalne skupine, celovit sistem odkrivanja in razvoja nacionalnih talentov, vlaganja v širokopasovno infrastrukturo, spodbujanje investicij v zagonska podjetja, predstavništvo slovenskega gospodarstva v Silicijevi dolini - no, ta ideja je že s strani te Vlade doživela žalostni konec, torej, pogreb. Ne glede na pozitivne učinke tujih neposrednih naložb je Evropska unija oziroma Evropska komisija že v letu 2017 izrazila zaskrbljenost glede dejstva, da tuji vlagatelji, zlasti podjetja v državni lasti iz tretjih držav iz strateških razlogov prevzemajo evropska podjetja s ključnimi tehnologijami, kar ima lahko negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri, surovinami in dostop do občutljivih informacij. Zaradi tega je bila v letu 2019 na ravni Evropske unije sprejeta Uredba o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji iz razlogov varnosti in javnega reda. Cilji predloga zakona, ki ga obravnavamo, po naši oceni sledijo ciljem Evropske uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji, za zaščito strateškega interesa Evropske unije v zvezi s tujimi naložbami in za zaščito javnega reda in varnosti v državah članicah. Gre za mehanizem, ki ga je na podlagi Uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU iz razlogov varnosti in javnega reda vzpostavila že prejšnja koalicija, v kateri smo sodelovali. V Novi Sloveniji podpiramo odprtost Slovenije za investicije, ne glede na to od kje prihaja investitor. Teh si želimo čim več. Naloga države je, da vzpostavi okolje, ki bo spodbujalo investicije, vendar pa ob tem ne smemo pozabiti na varnost. Posebej v vedno bolj zahtevnih okoliščinah, v katerih smo se znašli je naloga države tudi ta, da varnost zagotavlja. Če bi določena investicija iz tretjih držav lahko prinesla veliko tveganje za varnost ljudi, potrebujemo mehanizme, s katerimi lahko ta tveganja preprečimo ali vsaj zmanjšamo. Prenos ureditve iz interventnega covid zakona iz leta 2020 v krovni Zakon o spodbujanju investicij je nujen. Zaradi zagotavljanja notranjega trga EU razumemo tudi predlog, da bi mehanizem po novem veljal zgolj za investicije iz tretjih držav. Po drugi strani pa se za večjo transparentnost upošteva tudi zgolj posredna povezava med tujim vlagateljem in slovensko gospodarsko družbo.

Poslanska skupina Nove Slovenije bo predlog zakona podprla.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu mag. Bojana Muršič.

Izvolite.

Hvala lepa predsednica za besedo.

Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Predlagana novela krovnega Zakona o spodbujanju investicij sledi letu 2019 sprejeti uredbi, ki države članice zavezuje, da vzpostavijo nacionalne registre tujih investicij, ki bodo omogočali priglasitev in pregled nad investicijami, ki so jih v Evropski uniji izvedle fizične ali pravne osebe iz tretjih držav. Rešitve, ki jih zahteva evropska uredba so bile v slovenske predpise že prenesene z enim izmed tako imenovanih PKP, katerega veljavnost pa letošnjega 30. junija poteče in s tem se je znova pokazalo, da sistemskih rešitev ni primerno prenašati z vključevanjem v večje pakete, ki imajo povrhu vsega še omenjen omejen rok trajanja. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je tako pripravilo ustrezno novelo krovnega zakona o spodbujanju investicij, ki jo Vlada predlaga v sprejem Državnemu zboru. Kljub temu, da se z obravnavo in sprejemom zakona mudi uveljaviti seveda se mora do 30. junija, moramo posebej pohvaliti predlagatelja, da ni predlagal nujnega ali celo skrajšanega postopka. Poslovnik Državnega zbora namreč omogoča, da se zakoni obravnavajo učinkovito in pregledno tudi po rednem postopku. Splošno razpravo opravljeno na tej seji pa bo seveda mogoče, da bo v tem in v naslednjem mesecu opravljena obravnava z vso potrebno skrbnostjo, brez površnosti, ki jo pogosto spremljajo tudi nujne postopke. Z ustrezno obravnavo in pravočasnim sprejemom zakona po rednem postopku pa bomo zagotovili, da bo sistem pregleda nad neposrednimi tujimi investicijami ostal v veljavi, pravna praznina pa ne bo nastala. Vzpostavljeni mehanizem pa bo omogočal ohranitev pregleda, nadzora in možnost ukrepanja v primeru tveganih investicij, ki bi lahko pomenile grožnjo za nacionalno varnost. Predlagane rešitve kot tudi izbrani postopek obravnave Socialni demokrati podpiramo, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog sklepa, da je zakonsko besedilo primerno za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednja Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolega Miha Kordiš.

Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Zakon o spodbujanju tujih investicij v redno zakonodajo, ko deficira prakso preverjanja tujega kapitala, ki bi lahko predstavljal problem za strateške tehnologije, strateške surovine, tudi za infrastrukturo zdravstvenega varstva, za področja, skratka, ki jih lahko opredelimo kot javni interes. Kot tak ga v Levici seveda vidimo pozitivno, vidimo ga tudi kot priznanje, da tržna ureditev družbe zelo očitno ne deluje. Kot je zapisano v predloženem zakonu, dokument vzpostavlja mehanizem sodelovanja, znotraj katerega lahko države članice in Evropska komisija izmenjujejo informacije in izražajo pomisleke v zvezi s posameznimi naložbami. Evropski komisiji omogoča, da izdaja mnenje v primerih, kadar naložba ogroža varnost ali javni red več držav članic ali kadar bi naložba lahko ogrozila projekt ali program, ki je v interesu celotne Evropske unije. Določa roke za sodelovanje med Evropsko komisijo in državami članicami ter med državami članicami samimi, pri čemer se upoštevajo nediskriminacija in stroge zahteve glede zaupnosti, določa nekatere temeljne zahteve za države članice, ki ohranjajo ali sprejemajo mehanizem pregleda na državni ravni zaradi varnosti ali javnega reda ter spodbuja mednarodno sodelovanje pri pregledu naložb, vključno z menjavo izkušenj, dobrih praks in informacij o vprašanjih skupnega interesa. Ta ureditev ni omejena zgolj na Slovenijo, ampak je ureditev, ki pronica med države članice na ravni celotne Evropske unije, zato sam predlog zakona nadaljuje z naslednjim. Države članice lahko v skladu z uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb sprejmejo ukrepe, s katerimi tujemu vlagatelju preprečijo, da bi prevzel podjetje ali nadzor nad njimi, če bi tak prevzem podjetja ali nadzora nad njim ogrozil varnost ali javni red zadevne države članic. Pri ugotavljanju, ali bodo neposredne tuje naložbe verjetno vplivale na varnost ali javni red, lahko države članice in Evropska komisija upoštevajo vse ustrezne dejavnike, vključno z učinki na kritično infrastrukturo, tehnologije, tudi ključne omogočitvene tehnologije in vire, ki so bistveni za varnost ali ohranjanje javnega reda, katerih motnja, nedelovanje, izguba ali uničenje bi imeli pomemben učinek v državi članici ali v Evropski uniji. Izpostavil sem dva navedka iz predloženega opisa zakona, kot je prišel v zakonodajni postopek, s tem bi se pa vrnil na stališče, ki sem ga izpostavil že takoj na začetku, da je taka zakonska kodifikacija ne zgolj v Republiki Sloveniji, ampak na ravni celotne Unije svojevrstno priznanje, da trg ne deluje, da družba in gospodarstvo, ki je osnovano na nekontroliranih tržnih mehanizmih, zelo lahko predstavlja problem tako na področju tehnološke varnosti, na področju strateških surovin in da tudi na področju zdravstvenega varstva in drugih oblik javnega interesa. Zakaj se mi zdi to tako zelo pomembno izpostaviti, pa je, ker pri nas v polju javne debate tudi v Državnem zboru še kar obravnavamo tuje investitorje kot angelska bitja, kot odrešenike, ki prihajajo z vrečami denarja v našo državo zgolj iz globočine dobrot svojega srca, pa temu seveda ni tako. Prihajajo zato, da bi zaslužili. Zapeti v tržno tekmovanje z drugimi skupki kapitala pa, zato skoraj po nujnosti kapitalističnega ustroja povzročajo socialne stiske, ogrožajo javni interes, onesnažujejo okolje in tako naprej. Tuje investicije in tuji investitorji, skratka niso nekaj, pri čemer bi morala celotna država poklekniti in jih častiti kot odrešitelje, bogove s kovčki denarja, ampak zgolj ena izmed oblik kako lahko mi kot družba organiziramo svoje življenje in to problematična oblika organizacije gospodarske proizvodnje. Naj spomnim le, kaj se je dogajalo z Magno Steyr. Cel cirkus, prihaja Magna, žrtvovati moramo kmetijska zemljišča, država naj jim nameni še dodatne subvencije, nekaj let kasneje tuji investitor zapre vrata, pobere šile in kopita, državi gostiteljici, Republiki Sloveniji, pa pusti uničena kmetijska zemljišča, zabetonirane površine in socialne stiske in minus v državnem proračunu iz naslova subvencij. Ja, hvala lepa za tovrstne neposredne tuje naložbe, hvala lepa za te investitorje iz tujine in davčnih oaz, ki naj bi nas odrešili našega razvojnega zaostanka. Kolegice in kolegi, mislim, da je iz vseh navedenih primerov in načina delovanja gospodarstva ukrojenega po maniri trga, jasno razvidno, da nas tuji investitorji iz tega razvojnega zaostanka ne bodo potegnili prav tako na zasebni kapital in njegovo logiko neprestane akumulacije in ustvarjanja dobičkov ne moremo računati pri gradnji zelenega preboja in pri zeleni transformaciji družbe. Tržno tekmovanje proizvaja uničevanje, bogatenje peščice in socialne stiske delavstva. In seveda mora s tovrstnimi zakoni, kot ga danes obravnavamo država poseči, da strateški interes, javni interes pred parcialnimi interesi tega ali onega skupka kapitala zavaruje. Organizacija gospodarstva v razvojno zaostalih državah med katere sodi tudi Slovenija umeščena na rob Evropske unije po svoji razvitosti. Nadalje. Spodbuja procese, ki vodijo v poglabljanje te nerazvitosti, ker pri nas vzpostavlja gospodarske procese, ne take, ki bi ciljali na visoko dodano vrednost, ne take, ki bi ciljali na našo gospodarsko suverenost, ampak se v osnovi pri nas odpirajo podizvajalski obrati, ki naj hranijo s polizdelki konglomerate v nekih tujih jedrnih državah kapitalističnega centra. Običajno to specifično za Slovenijo pomeni nemške korporacije, zlasti s področja izdelovanja avtomobilov. Če želimo izpeljati razvojni preboj, če želimo naše gospodarstvo ozeleniti, potem potrebujemo alternativo prostotržni ureditvi. Socialisti to alternativo zelo jasno in zelo naglas ponujamo. Država mora vzpostaviti sklenjene proizvodne verige od vhodne surovine do končnega izdelka in s temi končnimi izdelki zavarovati svoj položaj na globalnem trgu. Potrebujemo suvereno gospodarstvo namesto nekontroliranega, nekoordiniranega odpiranja nekih podizvajalskih obratov, ki nas vodijo v podrazvitost na način, da medsebojno komunicirajo zgolj preko kapitalistične metropole, multiplikacijskih učinkov na domače gospodarstvo pa ne proizvajamo. Ta država, pa še kakšna druga država v Evropski uniji potrebuje skratka aktivno industrijsko politiko, ker smo v 21. stoletju brez prizivno soočeni z grožnjo podnebnega zloma, pa mora biti ta industrijska politika ne zgolj politika za gospodarsko suverenost, ampak tudi zelena gospodarska politika. »Green new deal«, kot se je svoj čas govorilo na ravni celotne Evropske unije. Če gremo še naprej, še globlje pobrskamo po uspešnosti posameznih oblik gospodarjenja, bomo zelo hitro ugotovili, da individualno lastništvo kapitala, ki nadzoruje gospodarske procese, niti približno ni učinkovita oblika gospodarjenja. Veliko bolj robustni in veliko bolj prijazni javnemu interesu so gospodarski procesi proizvodnje storitev in blaga, ki počivajo v rokah delavskega razreda. Podjetja, s katerimi upravljajo zaposleni, včasih tudi v obliki delavskih zadrug. To je pa tista alternativa ekonomske demokracije, ki mora prečiti tako, od spodaj navzgor, ki mora prečiti tako industrijsko politiko in zeleno preobrazbo gospodarstva od zgoraj navzdol. Kombiniramo to v, kot rečeno, sklenjene proizvodne verige, v grozde, ki proizvajajo končne izdelke in niso odvisni od naročnikov, v Nemčiji, recimo, pa se lahko nadejamo, da bomo čez kakšno desetletje živeli svobodneje, živeli bolje, tako na ravni skupnosti celotne države kot tudi na ravni demokracije in delovnih procesov znotraj posameznih podjetij. Hvala lepa.