Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Začenjam 39. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na začetku naj povem, da kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo na tej seji: kolegico Lucijo Tace nadomešča kolegica Vera Granfol, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo torej povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam. Pravkar sem še dobil še eno pooblastilo, kolega Aleša Rezarja nadomešča kolegica Nataša Avšič Bogovič, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste torej prejeli dnevni red dne 9. maja 2023 ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako da se dnevni red seje razširi z naslednjima točkama: točka 5 - Predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o spremembi konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma ali dodatnem protokolu h konvenciji v zvezi z revizijo opredelitve terorističnih kaznivih dejanj ter 6. točka - Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij in razveljavitvi direktive 2014/61, torej, Akta o gigabitni infrastrukturi. To razširitev seveda določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red seje današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in seveda tudi s samo razširitvijo z dne 9. maja.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA IZOBRAŽEVANJE, MLADINO IN KULTURO TER SEVEDA ŠPORT, KI BO V BRUSLJU 15. IN 16. MAJA 2023.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 11. maja 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Sedaj bom prosil predstavnika Ministrstva za izobraževanje, vidim, da ministra ni, je pa z nami državna sekretarka, državni sekretar, se opravičujem, dr. Boris Černilec, da nam torej predstavi izhodišče v delu zasedanja za izobraževanje in mladino. Spoštovani državni sekretar, kar počasi. Izvolite, sedaj beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Pred nami sta v Bruslju dve zasedanji s področja izobraževanja in mladine. Prvi dan na temo mladine, drugi dan na temo izobraževanja, švedsko predsedstvo. Najprej bi se opredelil do prvega dne, kjer bo delegacijo vodil namestnik veleposlanika, gospod Brozina. Bi se najprej osredotočil na mladino, kjer švedsko predsedstvo je uvrstilo na dnevni red na agendo štiri tematike, štiri točke. Prva je v povezavi s sklepi o socialni razsežnosti, trajnost Evrope za mlade s poudarkom seveda na socialni in zeleni Evropi. Druga točka je resolucija o rezultatih devetega cikla dialoga z mladimi. Pravzaprav gre za vsebino, da bi povečali transparentnost rezultatov in vključenost mladih v oblikovanje politik. Tretja točka je resolucija o reviziji delovnega načrta strategije. Gre za načrt za daljše obdobje 2019-2027, gre pa za revidiranje triletnega obdobja. Zadnja točka je v povezavi s politično razpravo na temo zagotavljanja vključevanja mladih v procese Evropske unije, s poudarkom, da možnost ponudimo tudi mladim iz Ukrajine. Toliko bi bilo vsebine, kar se tiče prvega dne in poudarka na mladini.

Kar pa se tiče drugega dne in bo delegacijo vodil minister dr. Darijo Felda, je pa švedsko predsedstvo uvrstilo na zasedanje tri točke. Prva je sprejem resolucije Sveta o evropskem izobraževalnem prostoru do leta 2025. Gre za to, da bi dosegli še boljšo dostopnost in kakovost izobraževanja v tem obdobju tudi z zornega kota inkluzije in pravičnosti in odstraniti ovire, ki so posledica mobilnosti ter spodbujati k vseživljenjskemu učenju. 2. točka je v povezavi Sklepa o nadaljnjih korakih za uresničitev avtomatskega vzajemnega priznavanja v izobraževanju in usposabljanju. Gre za vsebino, da bi morali priznavati medsebojne kvalifikacije, ki bi omogočale nadaljnje izobraževanje na visokošolski ravni, predvsem pa tudi avtomatično priznavati, če zamenjam študij v eni državi v drugo državo in ne omejevati dostop ali pa vpis pri prehodu. In še zadnja točka je seveda pa v povezavi z bralno pismenostjo. V naslednjem tednu se bodo predstavili dokumenti iz rezultatov iz leta 2021, ko so se učenci četrtih razredov, pravzaprav smo izpeljali testiranje bralne pismenosti, če se lahko tako izrazim in švedsko predsedstvo predlaga izhodišča kako bi bralno pismenost dvignili na višjo raven, predstaviti primere dobre prakse in tudi poiskati nacionalne strategije, predstaviti in poiskati še izhodišča, da bi lahko bralno pismenost dvignili. Še pod točko razno naj omenim Observatorij Sveta Evrope za poučevanje zgodovine. Predhodno je delovanje observatorija podprlo je že devet držav, med njimi tudi Slovenija. Tudi v prihodnje bomo podprli delovanje tega observatorija, saj pravzaprav preko njega lahko pridemo do novih spoznanj in ključnih, aktualnih in pomembnih zgodovinskih procesov, vključno s kurikuli drugih držav s področja zgodovine.

Toliko o predstavitvi.

Ker gre za zasedanje v bistvu treh, v katerem sodelujejo tri naša ministrstva, bom sedaj prosil naslednjo, torej ministrico za kulturo, vidim, da je z nami ministrica dr. Asta Vrečko, tako da vam bi prosil, da predstavite del izhodišča Ministrstva za kulturo.

Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem in drugim navzočim predstavnikom Vlade.

Mi imamo na odboru pravzaprav dve točki in ena se dotika, torej je povezana s sklepom o ogroženih in razseljenih umetnikih in druga, Predlog evropskega akta o svobodi medijev. Pri prvem sklepu je, seveda bomo to podprli. Gre za prvi korak k izvajanju prioritete kultura, za soustvarjalna partnerstva, krepitev kulturne razsežnosti v zunanjih odnosih Evropske unije, ki je bila pravzaprav v to resolucijo Sveta o delovnem načrtu za kulturo v letih 2023-2026 dodana prav na našo pobudo, torej na pobudo države Slovenije. V postopku usklajevanja besedila sklepov smo izražali tudi podporo okrepljenemu vključevanju ukrajinskih umetnikov in kulturnih organizacij v kulturne programe v državah članicah. Pri tem pa smo opozarjali tudi na nujnost popolnega spoštovanja umetniške avtonomije kulturnih organizacij in umetnikov. Predvsem smo poudarili, da se pri obravnavi človeških tragedij in stisk ukrajinskih umetnikov ne smemo jim kratiti svobode umetniškega izražanja. Zaradi tega smo se zavzemali tudi, da se poleg umetnikov v tem besedilu doda še druge strokovnjake, ki delajo na področju kulture, torej tudi dediščine in pa medijev. Tako smo tudi podprli namero, da se umetniške rezidence v državah članicah uporabljajo kot dnevno, tudi kot neko varno zavetje ukrajinskim umetnikom, torej tudi tukaj bomo pristopili mi kot država Slovenija. Pri tem pa seveda bomo ohranili vse ostale programe, ki se že že izvajajo. Poleg tega smo se še zavzeli in tudi vsi bomo prizadevali sami, da bomo v čim večji meri to uresničevali, da bi ukrajinskim ustvarjalcem poleg varnega bivanja omogočili tudi pogoje za nadaljnje usposabljanje in umetniški razvoj tudi pri nas. Tako da pri 2. točki, ki bo na dnevnem redu, torej Evropski akt o svobodi medijev je ta… Tukaj pričakujemo tudi razpravo. To besedilo prejšnje točke pa je bilo že vnaprej zelo dobro usklajeno in se strinjamo. Tukaj mi tudi kot Slovenija zelo intenzivno sodelujemo pri tem. Na svetu bo predstavljeno poročilo o napredku. Namreč v času predsedovanja Švedske Evropski uniji je bil opravljen kar velik napredek na tem področju, ni pa še seveda vse usklajeno. Tukaj so načrtovane še nadaljnje aktivnosti tudi v jeseni. Mislimo, da smo zelo dobro zagovarjali slovenska stališča, ki pa so bila v večini tudi stališča skorajda vseh ostalih članic Evropske unije, torej da so evropski medijski prostor in notranji trg so pomembne in tukaj se moramo držati enotnih določb o urejanju koncentracije, preglednosti lastništva in zagotavljanju spoštovanja uredniške neodvisnosti, neodvisnosti regulatorjev in preglednosti oglaševanja. Prav tako pa je pomembno doreči vprašanje enakih pogojev za vse akterje na medijskem trgu in tudi seveda vloge spletnih platform in posrednikom. Mi smo zelo vztrajali na tem, da je potrebno več in še bolje upoštevati pri tem elementu kulturne in pa jezikovne raznolikosti, ki je seveda za našo državo zelo pomembna in pa sploh, kadar gre za vprašanja medijev. Tako da, tukaj pa zagovarjamo tudi neodvisnost novega evropskega organa, to je Evropski odbor za medijske storitve, ki bo združeval vse evropske regulatorje in pomagal pri koordinaciji in izvajanju ukrepov, naše stališče seveda pa je, da se mora tukaj upoštevati tudi dejansko stanje pri pristojnosti teh organov, kot so določeni v posameznih državah. Tako da, tukaj mislimo, da je ta kompromis ustrezen tudi za našo državo in aktivnosti bomo seveda spremljali in vam poročali še naprej.

Hvala lepa.

Najlepša hvala ministrici za kulturo, da nam je predstavlja izhodišče dela, ki zaseda kulturo.

Tako, sedaj pa še prosim državnega sekretarja, gospoda Matevža Frangeža, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi izhodišča v delu zasedanja, ki se tiče športa.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Uvodoma naj ponižno priznam, da šport ni moja specialnost, to področje pokriva kolega Dejan Židan, ki bo tudi vodja delegacije na področju športa. Sicer pa bo potekala razprava o reviziji resolucije o zastopanosti in usklajevanju držav članic Evropske unije v okviru Svetovne antidoping organizacije o zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic pri organizaciji velikih mednarodnih športnih dogodkov, o dveh francoskih iniciativah in sicer, evropski dimenziji olimpijskih iger in ratifikacije Macolin konvencije. Gre za boj proti prirejanju športnih izidov ter za litovski predlog o zagotavljanju človekovih pravic ukrajinskim športnikom na mednarodnih dogodkih v Evropski uniji.

Kar se tiče prvih dveh točk, Slovenija podpira predlagane sklepe, želi ohraniti strukturo zastopanosti s strani Evropske unije tako kot do sedaj. V dosedanjih stikih smo opozorili na pomembnost pojasnil glede razmerij med pravom Evropske unije in švicarskim zasebnim pravom, na podlagi katerih je vzpostavljena svetovna antidoping organizacija. Področje velikih mednarodnih športnih dogodkov je ena izmed treh strateških prioritet Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport na področju športa. V tem pogledu vidimo jasno kontinuiteto delovanja, saj so ministri pristojni za šport, januarja 2021 že podpisali pismo o človekovih pravicah v športu. V tem kontekstu pričakujemo, da se seveda pri organizaciji velikih športnih prireditev in dogodkov mednarodnega značaja dosledno spoštuje visoka načela varovanja človekovih pravic.

Francoski predlog želi okrepiti prepoznavnost Evropske unije in njenega športa v kontekstu vsakokratnih olimpijskih iger, tudi njihovega univerzalnega sporočila miru. Kar se pa tiče vsebine konvencije, je ta, torej o boju proti prirejanju športnih izidov, je ta skladna z načrtovanimi aktivnostmi Republike Slovenije na temo integritete v športu. Kar se tiče zagotavljanja človekovih pravic ukrajinskim športnikom na mednarodnih dogodkih v EU, podobno kot je bilo že predstavljeno na drugem področju, pa vendarle menimo, da je sporočilo glede na dosedanja stališča Republike Slovenije, kjer v isti koš torej dajemo zelo raznovrstne države, če bi te morebiti kakorkoli podpirale ruski in beloruski režim, v tem pogledu absolutno podpiramo človekove pravice športnikov iz Ukrajine, opozarjamo pa, da je predvsem veliko nejasnosti v sporočilu litvanskih kolegov glede določanja podpornikov Ruske federacije in Belorusije. Ker to ni moja specialnost, bom na morebitna kompleksna vprašanja prosil sodelavko Petrp Tramte, da odgovori na vprašanja.

Hvala lepa.

Mislim, da ste kar dobro predstavili stališče glede, to ni vaša specialnost. Naj vas spomnim na anekdoto velikega Evropejca Winstona Churchilla, ki je na 90. rojstni dan, ko so povabili vse novinarje, so ga vprašali, kaj je vodilo njegovega življenja, glede to, da je veliko starost dočakal, je rekel, vodilo mojega življenja je »No sport«. Malo toliko, samo tako.

Sedaj zaključujem, torej sama stališča. Odprl bom razpravo kolegic in kolegov. Je kakšno vprašanje za vse tri resorje? Kolega Hoivik se je prvi prijavil.

Izvolite, kolega Hoivik.

Ja, hvala za besedo.

Zdaj vi ste malo popestrili, predsednik, jaz bom pa šel na žalost na realna tla v Republiki Sloveniji, kaj se te dni dogaja. No, pa je minister, vprašanje za področje kulture, za ministrico dr. Asto Vrečko, kajti obravnava se torej ta akt o medijski svobodi, katerega stališče Vlade smo tudi mi soglasno, se mi zdi, potrdili pred parimi tedni na tem odboru. Pa me samo zanima ali se boste torej 15. in 16. maja pogovarjali tudi, kako druge države nameravajo, nameravajo financirati tiskane medije. Kakor smo zasledili, bo ministrstvo oziroma boste vi predstavili kmalu to pomoč, torej, da boste zasebnim tiskanim medijem ponujali finančno pomoč, za katero vas prosijo. V nasprotnem primeru pravijo, da bodo kritično začeli pisati o Vladi Roberta Goloba. Tako da me zanima glede na to, da je v Avstriji prav te dni oziroma meni se zdi, da v začetku junija bo izšel zadnji tiskani časnik, ki je 320 let star, in tudi Avstrija gre z digitalizacijo naprej in bo pač ukinila, da bo ta časnik izhajal samo enkrat mesečno še v tiskani obliki, mi v Sloveniji smo pa pač izgleda toliko pametni, da pa bomo financirali to oligarhizacijo in tajkunizacijo medijev še naprej, tako da me zanima ali se boste o tem tudi pogovarjali.

Drugo vprašanje pa je zdaj, spet govorili smo o neodvisnosti, o uredniški neodvisnosti in tako naprej, pa bom spet zastavil vprašanje, kajti zdaj smo seznanjeni poslanci z novimi podatki. Torej, če Ustavno sodišče ne bo hitro odločilo, boste šli zgrda, to pomeni preko Državnega zbora, kjer boste nezakonito, protiustavno odstavljali programske svetnike. To je gospa Mojca Šetinc Pašek javno povedali, napovedala na zadnji seji Mandatno-volilne komisije, pa me zanima, kako ministrica za kulturo, ki naj naj bi bila prva, ki bi varovala interes javnosti, komentira take napovedi vaše koalicijske partnerice. In ali boste tudi o tem pritisku politike obvestili Evropsko unijo na tem zasedanju?

Hvala lepa.

Hvala.

Jaz imam eno malo vprašanje kot poslanec, ne kot predsednik, torej glede akta medijev. Ali bo ta tudi določeval torej, da morajo platforme kot recimo Netflix torej imeti tudi podnapise v materinih jezikih, torej tudi v slovenščini? Mi imamo več teh apelov tudi s strani evropskih poslancev, kot veste tudi, tako da mene tudi na tem področju zanima morda eno kratko, kratek odgovor.

Še želi kdo od kolegic in kolegov postaviti kakšno vprašanje? Kolega Žavbi, izvolite.

Najprej bi se vam, predsednik, zahvalil, ker se strinjam z vašim vprašanjem, ker je to zelo relevantno vprašanje. Tudi na Odboru za kulturo smo to, mislim, da v začetku aprila, če se ne motim, od prilike obravnavali in se strinjam, da bi to lahko izpostavili tudi v okviru akta o medijski svobodi. Glede na prejšnjo razpravo kolega Hoivika bi pa rekel, da je najmanj nekorektno, ker nikjer ni bilo napisano, da zdaj mediji bodo nekritično poročali o Vladi, če oziroma da bodo kritično poročali Vladi, če se ne subvencionira izdaja tiskanih medijev. To je laž, to je eklatantna laž, politična manipulacija in bi prosil, da se pač takih laži in političnih manipulacij v tem Državnem zboru ne ponavlja.

Hvala.