Spoštovane kolegice in kolegi, vabljeni in vsi ostali prisotni.

Pričenjam 15. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca Tomaža Laha iz Poslanske skupine Svoboda.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJA ZA LETO 2023, EPA 766-IX.

K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za finance.

Kot gradivo ste prejeli predlog rebalansa proračuna, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

V skladu s Poslovnikom Odbor za gospodarstvo obravnava predlog rebalansa proračuna kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej le tisti del predloga proračuna, proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ter na del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

In sedaj imam še eno pooblastilo, poslanec Lenart Žavbi nadomešča podpredsednika Aleša Rezarja.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Vlade za dopolnilno obrazložitev. Ministrstvo za finance, gospe Katji Lisec, gospe sekretarki z Ministrstva za finance. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Verjetno ste ta uvod že večkrat vsi slišali, tako da bom res kratka, da ne jemljem dragocenega časa. Skratka podrobneje bo proračun oziroma struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov predstavljeno v soboto na seji Odbora za finance.

Razlog za pripravo rebalansa so spremembe Zakona o vladi, Zakona o državni upravi in Uredbe o organih v sestavi ministrstev, ki so se zgodile po sprejetju spremenjenega proračuna za leto 2023. S spremembami teh pravnih aktov se je določila reorganizacija državnih organov, ministrstva so se preoblikovala, nekatera so spremenila svoja delovna področja, nastala so nova ministrstva. In ker je za nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti organi svoj finančni načrt, je Vlada pripravila tako imenovani tehnični rebalans proračuna. Predlagatelji posameznih finančnih načrtov bodo programe in projekte skušali doseči znotraj razreza ekonomskih namenov odhodkov znotraj fiskalne ovojnice skladno s prioritetami in v luči ponovne vzpostavitve fiskalnega pravila.

Prihodki so načrtovani v višini 13,14 milijarde evrov, odhodki v višini 16,08 milijard evrov. Odhodki se znižujejo glede na sprejeti proračun za 609 milijonov evrov, načrtovani primanjkljaj pa bo nižji od trenutno sprejetega za 376 milijard, milijonov evrov in bo znašal 2,94 milijarde evrov, kar pomeni 4,5 % bruto domačega proizvoda.

Toliko na kratko, no, podrobneje pa predajam besedo kolegu oziroma državnemu sekretarju.

Hvala lepa in … / oglašanje iz dvorane/ Hvala.

Sedaj pa predajam besedo Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Gospod državni sekretar Matevž Frangež, izvolite, beseda je vaša.

Predsednica, najlepša hvala.

Tudi sam bi ostal danes v današnji predstavitvi relativno kratek in jedrnat. Obširno uvodno razlago o politikah na teh področjih smo s poslankami in poslanci opravili ob sprejemanju proračuna za leto 2023. Ker je to tehnični rebalans, kot je povedala predstavnica Ministrstva za finance, se naše politike v grobem ne spreminjajo, seveda pa to ne pomeni, da ni nekaj manjših sprememb v predlogu rebalansa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Zdaj, najprej, ko ste poslanke in poslanci sprejemali proračun, ste Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo takrat namenili 189 milijonov 387 tisoč evrov. Zdaj je pred vami predlog rebalansa z bistveno okrepljenimi številkami, namreč 531 milijonov 885 tisoč 812, kar je posledica tega, da je Vlada Republike Slovenije od sprejema proračuna do oblikovanja predloga rebalansa na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize namenila dodatnih slabih 400 milijonov evrov oziroma v letošnjem proračunu 340 milijonov evrov. Kot veste, je na podlagi spremenjenega Zakona o Vladi iz ministrstva na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odšlo močno področje regionalnega razvoja, ki ni bilo relevantno samo po obsegu integralnih sredstev, pač pa tudi po obsegu kohezijskih sredstev, zato se ta sprememba bolj kot v integrali vidi v zmanjšanju kohezijskih sredstev našega ministrstva. Skupaj tako planiramo za 89,7 milijona evrov kohezijskih sredstev. Ob drugih manjših spremembah, denimo povečanju področja športa za 5 milijonov evrov, s čimer se skuša vse za silo slediti okrepljeni dinamiki in javnim zavezam, da okrepimo področje financiranja športov. V tem pogledu naj omenim nedavno najavljen tudi razpis za sofinanciranje javne športne infrastrukture.

V manjšem obsegu se povečuje tudi B bilanca. Tudi to je posledica sprejetih odločitev prej omenjenega zakona, zaradi povečanja namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada. V manjši meri mislim, da tudi sredstva za zagotavljanje posojilnih skladov, ki jih ima ministrstvo preko Slovenske izvozne in razvojne banke. Vse je skupaj usmerjeno v zagotavljanje likvidnosti slovenskega gospodarstva.

Zdaj na ministrstvu nameravamo z vestnim izpolnjevanjem in uresničevanjem proračuna seveda v teh napetih, zahtevnih mednarodnih okoliščinah krepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V ta namen seveda skušamo realizirati vse zastavljene programe iz vseh virov, ki so Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport tudi na voljo v največji meri in pri tem krepiti to transformacijski potencial slovenskega gospodarstva za učinkovito uresničevanje vseh priložnosti, ki zagotavlja zeleni, digitalni, inovacijski, tehnološki in druge oblike prehoda.

Toliko za uvod. Če bo kakšna vprašanja, sem z gospodom Markom Groznikom iz naše finančne službe na voljo za vaša vprašanja.

Hvala lepa, državni sekretar. Sedaj odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Gospod Rado Gladek, izvolite beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo.

Zdaj ta prenos med ministrstvi smo si seveda podrobno pogledali in mene osebno so zmotile tri postavke oziroma bi prosil za dodatno razlago. In sicer postavka pod 14 podjetništvo in konkurenčnost, ste iz starega ministrstva vzeli podporo, se pravi, sredstva prenesli na stare ministrstvo je bila podpora malim in srednje velikim podjetjem v višini 3 milijone, pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva skoraj slabih 10 milijonov, na novo ministrstvo ste pa prenesli bistveno nižje zneske, pa jih sicer ne bi navajal, lahko pa tudi, če gledam no, isto postavi pa 14 na novem ministrstvu, pa me zanima, zakaj ste te spodbude zmanjšali oziroma okrnili?

Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Jožef Horvat najprej.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovani predstavniki ministrstva, lep pozdrav in hvala za predstavitev rebalansa proračuna Republike Slovenije za letošnje leto.

Zdaj Vlada kot ključni razlog za rebalans, ki pravi Vlada, da gre za tehnični rebalans, no ja, Vlada torej navaja preoblikovanje ministrskih resorjev po noveli Zakona o Vladi. Nočem zdaj iti nekaj mesecev nazaj, ampak mi smo ves čas v poziciji poslušali, da preoblikovanje Vlade ne bo imelo prav nobenih javno finančnih posledic in tako naprej, čeprav so mi takrat govorili, da boste morali narediti rebalans. Okej, tu ste nas pa poslušali in zdaj imamo rebalans na mizi. Kakorkoli že, zdaj, kar se primanjkljaja tiče za letošnje leto, ta se načrtuje v višini 2 tisoč 938 milijonov evrov ali krajše slabe tri milijarde ali 4,5 % BDP in to je tretji največji primanjkljaj v zgodovini samostojne Slovenije. Res je, prvi je bil leta 2013, ko je takratna predsednica Vlade, danes ministrica, gospa Alenka Bratušek sanirala banke s svojo koalicijo. Res je tudi, da smo imeli primanjkljaj leta 2020, ko smo se spopadali in to učinkovito, saj smo bili ravno na ekonomskem področju, ker smo pač na Odboru za gospodarstvo, je to treba poudariti, saj smo bili prav na ekonomskem področju zmagovalci spopadanja z epidemijo. Zdaj iz proračuna države in če to reduciram na proračun ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, se morajo izžarevati, če smem tako reči, v tem primeru mora izžarevati ekonomska politika. Katere so tiste postavke - slišali smo že kolega, ki je opozoril na spodbujanje konkurenčnosti -, katere so tiste postavke, na podlagi katerih lahko rečemo, da bo država Slovenija spodbujala konkurenčnost, gospodarstvo? Ker kot zdaj že vsi vemo, verjamem, da Vlada tudi in upam, da vlada tudi, da na trgu tekmujejo ne samo korporacije, ampak oziroma predvsem države. Katere številke so tiste, ki nekoliko izstopajo? To so sredstva za financiranje posledic draginje. V spremembah proračuna za letošnje leto je ta postavka imela 1,2 milijardi evrov. Zdaj je zmanjšana za dobrih 700 milijonov in imamo v rebalansu proračuna 502 milijona evrov. Govorim torej o sredstvih za financiranje posledic draginje. Potem naprej sredstva za financiranje epidemije covid. Povsem logično je, da ob ugotovitvi, da epidemije več ni, da imamo tukaj drastično zmanjšanje, kar je okej.

Rad bi, da nam pojasnite, zakaj so sredstva za večletni finančni okvir 2021 do 2027 praktično zbrisana? Imeli smo 180 milijonov. Zdaj imamo v rebalansu nič. In to so tiste ključne zadeve, ki me v tej fazi najbolj zanimajo.

Za gospodarsko politiko bo po naši oceni kratkoročno pomembno predvsem kakšne ukrepe bo vlada pripravila za blaženje energetske krize. Srednjeročno in dolgoročno pa bo potrebno, da bo država ustvarila stabilno, predvidljivo in prijazno poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Potrebujemo povečanje produktivnosti gospodarstva, pri čemer bolj kot dodeljevanje državnih subvencij vlogo igra možnost nagrajevanja najbolj ustvarjalnega kadra, hitrejši postopki, administrativni postopki, nizke davčne obremenitve, to posebej podčrtujem, nizke davčne obremenitve ter stabilnost regulatornega okvirja. To, da nova Vlada oziroma vladna koalicija spreminja vse in res vse, kar je naredila stara oziroma prejšnja koalicija k temu nikakor ne doprinese. Za vodenje države v državniški manir je potrebno več kot le politični revanšizem. Toliko zaenkrat z moje strani, če pa ne bom zadovoljen z odgovori predstavnikov ministrstev oziroma Vlade, pa se bom še oglasil. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima Franc Rosec. Izvolite, gospod Rosec.

Hvala za besedo, predsedujoča. Ugotovili smo, da gre nekje za tehnični rebalans za leto 2023, ampak vseeno, mi smo le tu, sedimo na Odboru za gospodarstvo in turizem in šport, ampak mislim, da osnovna sila, sila kot, bi rekel, neke socialne družbe in po razvoju je gospodarstvo. Nekaj je sicer na to temo že vprašal moj kolega, gospod Gladek. Bi pa vseeno še enkrat poudaril. Zakaj se znižujejo sredstva oziroma podpora malim in srednjim podjetjem, pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva in pa spodbujanje začetih in novih investicij? Namreč kot vsak član gospodarskega odbora oziroma si prizadeva, ne glede katera Vlada je, da gospodarstvo ima neko tendenco razvoja, da gre v neko smer napredovanja novih trpin naprej. In v kolikor ne bo sprememb pozitivnih na teh treh področjih, bomo v naši poslanski skupini vložili amandmaje, ker mislimo, da gospodarstvo mora držati v neki dobri kondiciji, to ni tek na kratke proge, ampak to je tek na dolge proge. Vemo, da imamo probleme s kadri na vseh področjih in dober kader zadržati je težko in mislimo, da če nekaj naredimo za gospodarstvo, neki zneski niso nekje gromozanski, ampak to se nam lahko v prihodnosti samo še obrestuje. Hvala.