Spoštovane članice in člani ter cenjeni gostje! Ponovno vas lepo pozdravljam!

Začenjam 8. redno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice, in sicer dr. Vida Čadonič Špelič. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sporočam, da bo kolegico Natašo Sukič nadomeščala dr. Tatjana Greif.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 ter Pobude in vprašanja članov odbora pod 2. točko dnevnega reda. Ker do začetka seje nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red seje, kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Odbor predlog rebalansa obravnava kot zainteresirano delovno telo. Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade, predstavniki Ministrstva za finance ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Tako da vas še enkrat tudi vas lepo pozdravljam. Na tej točki bi želela vprašati, želi besedo državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod dr. Darij Krajčič, da predstavi predlog rebalansa v delu, ki se nanaša na področje kmetijstva? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci! Vlada Republike Slovenije je s sklepom z dne 23. 3. letos Ministrstvu za finance naročila, da pripravi Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023. S predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 se je sprejeti proračun države za leto 2023 spreminja predvsem zaradi uveljavitve Zakona o spremembah Zakona o Vladi, s katerim se je določila reorganizacija državnih organov. Nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov je mogoče zagotoviti le tako, da imajo neposredni uporabniki proračuna države sprejeti svoj finančni načrt. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 je pripravljen na podlagi izhodišč, ki so podrobneje predstavljena v predlogu splošnega dela proračuna. Predlog rebalansa proračuna za leto 2023 je treba v skladu z 2. točko drugega odstavka 7. člena Zakona o fiskalnem pravilu posredovati še Fiskalnemu svetu Republike Slovenije v oceno.

S predlaganim gradivom se določa, da z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati tudi ukrep začasnega zadržanja izvrševanja proračuna, ki je bil uveljavljen 22. marca letos. Zakon o javnih financah v enem odstavku 40. člena določa še, da lahko vlada v obdobju sprejemanja rebalansa proračuna na predlog ministra, pristojnega za finance, ponovno začasno zadrži izvrševanje proračuna. Ker je namen predloga rebalansa proračuna v Sloveniji za leto 2023 po opravljeni reorganizaciji državne uprave zagotoviti nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov, podaljševanje ukrepa začasnega zadrževanja izvrševanja proračuna seveda ni več potrebno. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Ali želi kdo razpravljati? Izvolite, kolega Lisec, beseda je vaša.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani državni sekretar, vsi ostali gostje, vsem skupaj lep pozdrav.

Jaz bi imel samo eno oziroma dve mnenji, predvsem pa vprašanji, ki se deloma tudi navezujejo na izredno sejo, ki smo jo imeli pretekli teden, pa je gospa ministrica povedala, da bo na Odboru za kmetijstvo pri obravnavi rebalansa proračuna za leto 2023, natančneje razložila. In sicer zanimata me dve postavki. Prva, ki najbolj bode seveda v oči je to, da se pri postavki kmetijstvo, ukrepi, razvoj podeželja, za razvoj podeželja tukaj kaže skoraj 11 milijonov manj finančnih sredstev. Me zanima, v katero smer gre to, ali gre v smer ostalih ukrepov ali pa gre za kaj specifičnega. In nenazadnje, v zadnjih letih smo vseskozi povečevali postavko promocijo kmetijstva in živilstva, ker smo želeli od osnovnih šol, srednjih šol do domov do ostarelih, da se čim bolj promovira zelo dobra slovenska hrana, in tudi tukaj se kaže skoraj za 10 % zmanjšanje finančnih prilivov v rebalansu proračuna in me zanima, skratka, kateri so glavni razlogi, da je manj sredstev za razvoj podeželja in pa za promocijo kmetijstva in živilstva.

Najlepša hvala.

Hvala lepa. Sedaj pa dajem besedo spoštovanemu kolegu Jožefu Horvatu, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana gospa podpredsednica odbora, spoštovani državni sekretar s sodelavkama, kolegice in kolegi.

Ja, kolega Lisec je pravzaprav izpostavil vprašanje, ki je, nekako ga najprej zaznaš, ko pregleduješ predlog rebalansa za področje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej za ukrepe razvoja podeželja se sredstva, lahko rečem, drastično zmanjšujejo, za 10 milijonov 844 tisoč se zmanjšuje financiranje programa razvoj podeželja. Se pravi, identično vprašanje kot kolega Lisec imam tudi jaz.

Potem pa me zanima, načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023 do 2027. Ti finančni instrumenti takrat, ko so bili ti instrumenti sprejeti, so veliko obljubljali, zakaj finančno vrzel v kmetijstvu je Evropska investicijska banka ocenila na približno 950 milijonov evrov, se pravi, slaba milijarda, če zaokrožim in to se nanaša predvsem na dostop do dolgoročnega financiranja. Tukaj imamo problem. Največ težav pri dostopu do financ imajo majhna kmetijska gospodarstva, pri katerih je ta vrzel bila ocenjena s strani Evropske investicijske banke na približno 860 milijonov evrov. Predvsem Evropska investicijska banka ugotavlja tudi, da mladi kmetje pogosto nimajo bančne preteklosti, če smem tako reči, in finančnega znanja, zato imajo pri komuniciranju z bankami in razlagi poslovnih načrtov več težav kot druga kmetijska gospodarstva. Vaše kmetijstvo je v lanskem letu, julija, začelo raziskavo trga oziroma analizo povpraševanja po financiranju v kmetijskem sektorju. To se mi zdi dober pristop V ta namen je bil pripravljen vprašalnik, ki je bil poslan na približno tisoč 900 elektronskih naslovov. Samo ministrstvo ocenjuje, da je bil odziv zelo dobe. Kje so največji problemi glede financiranja? Anketirani kmetovalci so med ključnimi težavami s katerimi so se v zadnjih treh letih spoprijemali pri zagotavljanju finančnih sredstev za investicije navedli, prvič, nizke odkupne cene kmetijskih proizvodov, tako je odgovorilo. približno 71 respondentov. Dvig cen repromateriala 70 %, dvig cen gnojil 67 % odstotkov, da je problematičen dvig cen energije je odgovorilo 65 % vprašanih oziroma tistih, ki so odgovorili in težave pri pridobivanju finančnih sredstev za investicije 57 %. Ampak zdaj moje ključno vprašanje glede tovrstnih finančnih instrumentov v kmetijstvu je naslednje. Za letošnje leto, za leto 2024 in leto 2025 se predvideva skupaj teh instrumentov v skupni vrednosti za 20 milijonov, okroglih 20 milijonov evrov. Gospod državni sekretar, ali je ta številka fiksirana? Natančno ne vemo, težko prognoziramo kaj se bo v naslednjih treh letih dogajalo. Ali je možno, ne vem, z uredbo Vlade, kakorkoli že, to številko spreminjati? Moja subjektivna seveda ocena je, da je to relativno nizek znesek, ob tem, da je bilo v začetku, ko so se ti finančni instrumenti za kmetijstvo vzpostavljali, bilo kar veliko navdušenje. Tukaj bi rad majčkeno več vaših pojasnil in se vam vnaprej zahvaljujem. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa predlagam, da v tem prvem sklopu vprašanj predam besedo državnemu sekretarju. Izvolite.

Hvala lepa. Hvala lepa spoštovanima poslancema za dobri vprašanji.

Kar se tiče navideznega zmanjšanja sredstev za program razvoja podeželja, kar je razvidno iz tabele, lahko povemo, da se ta del, ki je tukaj zmanjšan, prerazporeja na številko 23, kar pomeni draginjo. To torej pomeni, v skupnem znesku se znesek sredstev za program razvoja podeželja ni zmanjšal. Gre zgolj za to, da finančno ministrstvo hoče, da se na enem mestu zberejo vsa plačila, ki so šla iz državnega proračuna za namene draginje. Če gledamo celotno ovojnico ministrstva oziroma cel tale limit, ki je bil za ta rebalans proračuna postavljen, je nekaj višji celo, kot je bil prejšnji, tako da lahko govorimo celo o zvišanju proračuna. Gre za 1,8 milijona evra, 1,8 milijonov evrov.

Kar se tiče finančnih instrumentov, gre za nov mehanizem, ki ga je ta Vlada na novo postavila. Letos bo začel na novo veljati. Zavod oziroma agencija, ki bo izvajala finančne inštrumente bo tako imenovani ribniški sklad namenjen, finančni inštrumenti so namenjeni zlasti za, tako kot ste tudi spoštovani poslanec omenili, za mlade kmete, za majhne kmetije. Gre za garancije za dolgoročne, dolgoročna razvojna posojila. To je izjemno pomembno. Gre za mikro posojila. Gre za subvencioniranje oziroma regresiranje obrestne mere. Skupni znesek je zdaj nekako predviden za celotno triletno obdobje je 20 milijonov evrov. To pravilno ugotavljate. Današnja seja sicer ni namenjena dolgoročni zgodbi, ampak zgolj proračunu za leto 2023. V tem obdobju, v letošnjem letu imamo predvidene 3 milijone evrov za ta inštrument. Videli pa bomo, kako bo tudi na terenu sprejet. In seveda, če bo sprejet dobro, verjamem, da ga bomo v naslednjih letih tudi finančno okrepili, če bo le takšna volja na terenu. Glede tega smo gibki. Sploh se moramo zelo prilagajati razmeram na terenu in razmeram na trgih. Tudi Vlada je v preteklem letu glede na stanje tudi repromateriala, cene energije in to, kar ste tudi spoštovani poslanec omenili v svojem komentarju, odreagirala, sprejela vrsto odlokov tudi na področju kmetijstva, kjer je kmetijstvu dodatno pomagala, tako z vidika dodatnih dodatnega denarja zaradi draginje repromateriala, energije, zaradi težav na trgu. Tako da na ta način bomo delovali tudi v prihodnje. Kmetijstvo je vendarle naša strateška panoga in le na ta način lahko tudi zagotavljamo, da v kmetijstvu ne bo nepotrebnih pretresov. Mi tudi obiskujemo teren, kot verjetno spremljate v medijih, sproti zaznavamo težave, ki se na terenu dogajajo in tudi na ta način tudi s temi informacijami potem oblikujemo politike.

Hvala lepa. Sedaj predajam besedo kolegu Robiju Janevu in ugotavljam, da je še interes za razpravo. Hvala.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani vabljeni, poslanke, poslanci.

Ja, najprej bi se zahvalil zaradi tega, ker v času draginje ta Vlada in ministrstvo ni pozabila na ribiče, kot se je to mogoče dogajalo v preteklosti in so bili ribiči prav tako deležni vseh tistih ukrepov, ki so jih bili deležni tudi kmetje.

Zdaj pa, če se navežem na rebalans. V točki 11, postavka 110501 - Razvoj in upravljanje ribištva, se vidi povečanje za milijon 400 tisoč evrov. Seveda to me veseli. Me pa zanima naslednje. Ali je to in upam, da je v vidu tudi tega, da ne pozabimo na male priobalne ribiče. Namreč ribištvo je iz krajev iz katerih jaz prihajam, torej iz Slovenske Istre, identiteta naših krajev in prav je, da se na to gleda tudi na pravilen način, in da se jih tudi s pomočjo in ukrepi naslavlja pravočasno zaradi tega, da ohranimo to identiteto. Zato me zanima, ali v tem delu milijon 400 tisoč evrov je predvideno tudi karkoli v smeri tega, da se tudi priobalnim ribičem na nek način pomaga v času splošne draginje.

Hvala.