Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Pričenjam 6. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Bojan Čebela, ki nadomešča poslanca Tomaža Laha. Prav lepo pozdravljeni.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE LETNO POROČILO JAVNE AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO KONKURENCE ZA LETO 2022, EPA 655-IX.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Poročilo je Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence poslala na podlagi 14. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Na podlagi navedene določbe Javna agencija za varstvo konkurence v svojem delu poroča enkrat letno Državnemu zboru do 28. februarja za preteklo leto.

K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ter sicer tudi Državni svet.

Uvodno besedo dajem predstavniku Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, gospod Andrej Matvoz. Direktor, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovane članice, spoštovani člani, spoštovani ostali sodelujoči, hvala lepa za tole povabilo.

Sem Andrej Matvoz, direktor Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in sem danes tukaj z namenom, da vam predstavim naše letno poročilo oziroma kar se je izvajalo v lanskem letu. Sem izredno zadovoljen in v bistvu vesel, da se lahko znova pojavim pred vami, kajti nazadnje, kot smo poročali Državnemu zboru oziroma odboru, je bilo leta 2016, z zadnjo spremembo zakonodaje se je ta zadeva uredila oziroma se je posodobila, tako da smo letos prvič po dolgem času z vami, zaradi tega se nameravam tudi malo ustaviti pri splošnem opisu delovanja agencije oziroma našemu osnovnemu poslanstvu, poln v osnovi pa se bom osredotočil oziroma bom na kratko povedal, pojasnil tudi naše dosežke oziroma uspehe v lanskem letu.

Leto 2020 je bilo seveda polno izzivov, pa tudi, ko pogledamo za nazaj, kar nekaj uspehov. Izzivi so seveda bili tako strokovni, ni bilo, kader za zaposlitev je zelo redek, organizacijski, seveda to lahko govorimo o tem, lani je potekel mandat aktualnemu direktorju, se pravi meni, sredi leta mandat in je bilo nekoliko zmede z določanjem vršilca dolžnosti in potem naknadno tudi imenovanjem, ampak se je potem to uredilo na nek normalen način. Seveda to spada tudi pod neke politične pretrese, ki pa so, ki v bistvu ne bi smeli biti, pa so del Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence. Seveda nenazadnje smo naleteli še na energetsko krizo, kjer so dobršen del strokovne javnosti pričakoval, da bo agencija nekako ukrepala in jo preprečila, vendar agencija s svojimi inštrumenti, se pravi, osnovnimi nalogami ne more preprečiti dviga cen oziroma drugih zlorab na trgu kot takih, če so to sploh zlorabe, kajti preganjamo zgolj nedovoljene dogovore in pa zlorabe bodočega položaja, kar pa v tem primerih ni bilo.

Lansko leto je bilo tudi, eden zelo pomembno v okviru zakonodajnih postopkov, kajti sprejeta je bila direktiva ECN+, ki je znatno pripomogla, ki bo znatno pripomogla k učinkovitosti agencije. V uporabo je zakon prišel letos januarja, kar pa pomeni za nas, da naš postopek ne bo več voden v dveh postopkih, se pravi, upravni postopek ima prekrškovni postopek, temveč bo združen v administrativni postopek. Kaj to pomeni? Tudi to, da v preteklosti smo se srečevali s tem, da smo izdali, da so naše odločbe presojala dva različna sodišča, pri tem je prišlo do dveh različnih, lahko tudi do dveh različnih odločitev pa ni bilo neke sodne, ustaljene sodne prakse. Tako da bo zdaj v prihodnje, ko potečejo stari postopki, ki se morajo voditi še vedno po stari zakonodaji, bomo vodili samo en postopek. Tako bo povečana učinkovitost, hitrost in pravna varnost in pa predvidljivost v sistemu varstva konkurence v Republiki Sloveniji.

Javna agencija je lani praznovala svojo 10. obletnico obstoja. To je kar tak lep jubilej. Pred tem smo se razvili iz Urada za varovanje konkurence, ki je pač svojo funkcijo opravljal nekoliko drugače. Agencija s svojo neodvisnostjo in pa samostojnostjo večinoma ne zagotavlja učinkovito in pošteno konkurenco na trgu. Vodimo postopke, izdajamo odločbe, opozarjamo za nas, za naše delo pa uporabljamo Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence z Zakonom o kmetijstvu ter z učinkovitim vodenjem prekrškov to izvršujemo. Kako smo učinkoviti, to je pri varovanju konkurence zmeraj nekoliko kočljivo vprašanje, kajti učinki se pokažejo na daljši rok. Nemudnih učinkov pa seveda ni. Osnovno poslanstvo agencije pa je tudi varovanje potrošnikov, v končni fazi.

Pravne podlage za delovanje Agencije za varstvo konkurence so, AVK deluje v skladu z določili nacionalne zakonodaje in seveda moramo pa upoštevati tudi zakonodajo Evropske unije. Glavne določbe in temeljne določbe našega dela so zajete v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, kjer je za imenovan ZPOM2, se pravi nov zakon, o tem kar smo govorili, v 5. in 8. členu, pred tem 6. in 9. členu. In pa upoštevati je potrebno tudi 101. in 102. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki so predpisi oziroma naši členi so predpisi teh predpisov.

Pomen, AVK je pridobila tudi pomembno novo nalogo oziroma je že nekaj časa, vendar jo, se v zadnjem času relativno kvalitetno opravljamo. Smo zagovorniki javnega interesa v skladu z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Se pravi vlagamo revizije na Državno revizijsko komisijo, kadar so taki postopki v javnem interesu.

AVK je organiziran precej preprosto. Smo mala, agilna, prilagodljiva inštitucija. Direktor z vodstvom, se pravi direktor plus štirje zaposleni. Imamo oddelek za koncentracije in ekonomsko analitiko. Potem imamo oddelek za omejevalna ravnanja in prekrške. To se bo sedaj spremenilo, kajti prekrškov več ne bomo izvajali, razen za odgovorne osebe, temveč administrativne sankcije. Se pravi, bomo spremenili to ime. In pa oddelek za preprečevanje zlorabe v verigi preskrbe s hrano. To je relativno nova pristojnost, za katero je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo. Število zaposlenih /nerazumljivo/ pri AVK se giblje med 29 in 31, 32. Na zadnji dan lanskega leta smo imeli zaposlenih 31 strokovnjakov. Problematično pri zaposlovanju na AVK je kar /nerazumljivo/ kasneje, je, da na trgu ni usposobljenega kadra, ki bi imel specifična znanja za delovanje na AVK. Tako da se večino časa mučimo z iskanjem, se pravi, poskušamo vse živo, kar je pač v naši moči. Tu pa tam pa nam uspe pridobiti tudi koga, ki je že kdaj opravljal kako nalogo na AVK in se je želel vrniti na AVK. To je pa ena taka dobra evropska praksa, kjer pač nekdo izkusi še drugo stran in potem s svojim znanjem pomaga pri učinkovitem delovanju agencije dalje. Se pravi, oddelek za omejevalna ravnanja in prekrške je imel konec leta 2012 zaposlenih, oddelek za koncentracije in ekonomsko analitiko tujih 12, v podporne funkcije, se pravi, imamo svoje računovodstvo, tajnico, kadrovnika, enega IT strokovnjaka in pa potem še dva zaposlena v oddelku za preprečevanje zlorab v verigi preskrbe s hrano. Kot vidite, kadri so relativno skopo odmerjeni. Tu sicer ni čas za kritiko. Sicer vedno vsaka institucija verjetno govori o tem, da potrebuje več kadrov. Mi bi tudi potrebovali, ampak kljub vsemu mislim, da nekako zaenkrat še zadostimo vsem kriterijem po učinkovitosti in pa po številu zaposlenih na AVK.

Področje dela AVK je seveda zelo specifično in pa zahtevno, zato, kot sem že omenil, na trgu delovne sile ne uspemo pridobiti dovolj strokovnih strokovnjakov, usposobljenih, zato jih sami izobražujemo. Zato tudi izobraževanja so velik del našega proračuna. Se pravi, ne skoparimo, ker smo ugotovili tudi, da je to dodatna motivacija za zaposlene, za mlade zaposlene, ki jih pridobimo, ki si želijo nagraditi svoje znanje na področju konkurence in s tem tudi konkuriramo višjim dohodkom v zasebnem sektorju, se pravi, imamo zelo ugodno politiko izobraževanja in usposabljanja in tudi potem imamo tudi v sklopu OECD, sodelujemo na različnih odborih, sodelujemo tudi na evropski mreži za konkurenco, sodelujemo tudi na mednarodni mreži za konkurenco, kjer izobražujemo ostale, sami sebe izobražujemo in usposabljamo tudi druge na univerzah, na fakultetah v tujini predvsem, doma, v domačih krajih je tukaj znanje o konkurenci precej skopo in ga iščemo zunaj.

Naslednje je obravnavala zadeve, agencija je kot upravni organ v letu 2022 obravnavala 74 upravnih zadev, kar seveda predstavlja ogromno povečanje v primerjavi s predhodnim letom, medtem pa ko se je število rešenih zadev s predhodnim letom 2021 skoraj podvojilo. Na srečo oziroma kakorkoli vzamemo, so večinoma zadev predstavljale zadeve na zahtevo stranke, se pravi, to so 61, to so predvsem koncentracije / Nerazumljivo/ združitve. 13 upravnih zadev pa je bilo obravnavanih po uradni dolžnosti. K temu je največ prispevalo večje število obravnavanih zadev, to se pravi na zahtevo stranke, to so priglasitve koncentracij podjetij. Kar je pa pomembno, ker se v medijih pojavljajo drugačne ocene, povprečni čas reševanja zadev pred AVK je 100 dni, se pravi, so tudi zadeve, ki se zalomijo, ki podirajo ta skupni čas, ampak načeloma smo precej učinkoviti. Pri tem je treba poudariti, da se naši postopki tudi razlikujejo od postopkov v tujini, se pravi, nimamo pred notifikacije, nimamo ustavitve ure, se pravi, da če primerjamo naš čas delovanja, naš čas reševanja zadev v primerjavi z Evropsko komisijo ne gre primerjati, ker gre za različne postopke oziroma za različno stanje zadev. V teh obravnavanih zadevah smo rešili v upravnem postopku pri omejevalnih ravnanjih izdali eno odločbo, pri koncentracijah 45, se pravi skupaj 46. Upravni postopek, s sklepi smo zaključili dve zadevi pri omejevalnih ravnanjih, se pravi pri omejevalnih sporazumih in pa 9 oziroma 7 pri koncentracijah, se pravi 1 zavržba postopka, 6 ustavitev in pa 1 prekrškovni postopek, to je neka taka številka rešenih zadev z obstoječim kadrom. Izdali smo tudi sklepe o denarnih kaznih, ker agencija lahko v skladu s svojimi pooblastili tudi zbira informacije od vseh udeležencev na trgu, to je tudi naše glavno, eno izmed glavnih orodij za ugotavljanje nepravilnosti, ki se dogajajo na trgu in če nam podjetje ne posreduje podatkov ob pravem času oziroma relevantnih podatkov, jih lahko kaznujemo s kaznijo 50 tisoč evrov, to je maksimalna kazen, lani smo izdali dva tovrstna sklepa. Kazen ni bila tako visoka, kot je možna.

Potem naslednje imamo nedovoljena ravnanja v pri verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, kjer smo izdali eno odločbo o prekršku ter pravnima odgovornima osebama izrekli globe v skupni višini skoraj 50 tisoč evrov, v eni zadevi pa je bil postopek ustavljen. Kar je pomembno, kar je zelo zanimivo, s samo dvema zaposlenima na tem oddelku smo opravili tudi dve sektorski raziskavi, ki spadata na področje nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi in to je vse v skladu s kmetijskim Zakonom o kmetijstvu. Opravili smo še, sektorske raziskave so tudi eno izmed najpomembnejših orodij, ker agencija ugotavlja anomalije s konkurenčnega vidika, s konkurenčno pravnega vidika v celotnem sektorju. Saj vedno težko sami ugotovimo, katera ravnanja so sporna in kot taka omejujejo konkurenco, se pravi, treba je opraviti analizo celotnega sektorja, to smo leta 2022 izvedli še sektorsko raziskavo zdravil za zatiranje čebel, se pravi varoje v letu 2021, ki pa se je zaradi nadaljnje analize izvajala tudi leta 2023, se pravi, zdi se taka relativno majhna zadeva, ampak se je potem razvila v nekaj večjega. Kot sem pa že povedal, smo izvedli tudi dve sektorski raziskavi s kmetijskega področja, to je žitna veriga, ki je neka anomalija na trgu. In pa ki je neka anomalija na trgu in pa obstoj znatne tržne moči po Zakonu o kmetijstvu in njihovih dopolnitvah, se pravi, gre za to nove dopolnitve zakona so bile različni thresholdi, različne višine, kjer so pomenili soodvisnost oziroma kdaj nekdo ima znatno tržno moč nasproti druge stranke, se pravi, analizo tega. V letnem poročilu so tudi več podrobnosti le-tega kar smo tam ugotovili.

Naša naslednja zadeva je tudi pravno varstvo v postopkih javnega javnih naročil, kot zagovorniki javnega interesa. Smo eden izmed zastopnikov javnega interesa, zagovornikov, eden je še KPK in pa Računsko sodišč. Pri tem kako ugotavljamo te kršitve, večinoma sami spremljamo ali pa nas tudi obvestijo deležniki iz trga in smo bili, agencija, tukaj poudarim, da je bila zelo uspešna, vložili smo 3 zahtevke za revizijo, pri dveh smo v celoti uspeli, pri enem smo pa bili delno uspešni, kar je tu pomembno, gre za izredno zahtevno delo, izredno strokovno podkovani je potrebno biti in pa vzame ogromno časa, ni pa to naša osnovna naloga, se pravi, to je izven dodatne naloga, za katero nismo pridobili nobenega dodatnega kadra, samo dodatne naloge. Zneski pri teh javnih naročilih so pa, kjer je bila revizija, se pravi, kjer bi šlo za morebitno oškodovanje javnega proračuna, precej veliki.

Posebej velja izpostaviti, ker v zvezi z našim delovanjem se pojavlja vedno ogromno vprašanj glede naše učinkovitosti in dolgotrajnosti postopkov. Se pravi, tu bi izpostavil uspešnost AVK glede prekrškovnih zadev, kjer smo v obeh obravnavanih zadevah bili uspešni. V sodnih postopkih, se pravi, vse naše druge odločbe so pa prerekane na sodišču in v sodnih postopkih vidimo težavo predvsem v sistemu sodnega odločanja v konkurenčnih postopkih kot tudi odsotnost specializiranega oddelka in sodnikov za konkurenčno pravo, kar povzroča potem tudi neko dolgotrajnost postopkov. Pomembno je tudi, da glede na zgoraj oziroma že prej navedene zadeve, se pravi, sodišča, odločanje, naša sodišča velikokrat ne omogočajo, ne upoštevajo postulatov konkurenčnega prava in pa so ne precej nekonsistentna, se pravi, kar pomeni nekonsistentna gre za pravo Evropske komisije oziroma sodno prakso povsod Evropske komisije in pa Evropskega splošnega sodišča. in kar je še največji problem AVK nima pravnega sredstva zoper odločitve sodišča, se pravi, na to, kar se zgodi AVK nima sredstev in dobimo zadevo vrnjeno v ponovno obravnavo, brez, da karkoli lahko se upiramo pri tem. Saj pravim, kar je tudi bistveno, zadeve AVK se največkrat vrnejo pred AVK, kjer po nekem določenem času več ne moremo zadostiti vsem pogojem, ki so napisani v tej odločbi, se pravi, potem postopek nekako ne zastara, ampak ga ne moremo dalje voditi in ga potem zaradi ekonomičnosti in gospodarnosti tudi ustavimo. AVK sodeluje tudi mednarodno, se pravi, da sodelujemo s komisijo in pa nacionalnimi organi za varstvo konkurence, se pravi, kot sem

že prej omenil, ECN Evropska mreža za konkurenco, udeležili smo se preko 50 sestankov tako on line kot v živo in pa podali odgovore na preko 60 vprašanj, to so zahtevna vprašanja v zvezi s posameznimi sektorji iz drugih držav članic, kako smo zadevo reševali in si med seboj pomagamo. Udeležili smo se tudi OECD competition mitinga, to je dvakrat na leto, kjer smo tudi s svojim prispevkom predstavili naše delo na OECD. Saj pravim, to bom malo skrajšal. Ozaveščanje javnosti, se pravi, AVK je ugotovil, da je zelo pomembno tudi ozaveščanje javnosti O naši pristojnosti, o našem delu, zato smo ustvarili tudi sedaj imamo Twitter račun, ažurno objavljamo kratke novice, vezane na delo agencije, objavljamo letna poročila, organiziramo delavnice, se udeležujemo delavnice z našimi strokovnjaki, tudi pripravili smo že par let nazaj, to sicer ni neposredno povezano z letom 2022, strip, ki na preprost način s potico predstavlja kaj pomeni kartelno dogovarjanje. Sodelovali smo tudi z ministrstvom tvorno, se pravi, spravili smo novelo ECN plus pod streho lani, tako da tu gre zahvala ministrstvu in seveda smo se udeležili vseh ostalih dogodkov, ki imajo kakršnokoli vezo s konkurenco. Sodelovali na področju kmetijstva, smo tudi sodelovali s Kmetijsko-gozdarskim zavodom v Mariboru, kjer smo se udeležili serije izobraževanj, se pravi, da smo prinesli tudi na tisti del, prebivalstva, ki se, ki slabše razume pravila konkurence in pa prava.

Mnenje uporabnikov. Agencija je zavezana, da vsako leto vpraša na trgu kako so deležniki oziroma tisti, ki so bili del naših preiskav, zadovoljni z našim delom, splošno, in tako smo dobili splošno zadovoljstvo z delom AVK s strani stroke, 4,25, maksimalna ocena pa je bila 5, tako da, in vse ocene so bile v bistvu te, ki so bistvene, nad 4. Se pravi, dostopnost AVK, 4,2, vljudnost in prijaznost 4,7, strokovnost in nepristranskost 4,6, pravilnost obravnavanja zadev 4,4, pravilnost, razumljivost odločb za stranke 4,6, in pa večina ocen še ostalih bi presegala oceno 4. Raziskava je bila anonimna, se pravi, brez kakšnega prejudica, brez tega, brez sledenja, tako da so rezultati zelo pohvalni za našo ekipo, za moje sodelavce.

Prioritete AVK za leto 2023, seveda želimo si povečati učinkovitost programa prizanesljivosti. To je program odpustkov, kjer se skesanci javijo AVK, kjer potem dobijo znižano kazen ali pa celo oprostitev. Potem seveda priprava izvedb sprememb te direktive ECM+, zadaj so še neke podrobne zadeve, ki jih je treba urediti z notranjimi akti, potem obvladati tudi postopek poenostavljene koncentracije, kar je prej, to je zdaj tudi novost v novem zakonu, in pa posebno pozornost ACK, gre za razvoj novih trgov, vse vrste digitalnega poslovanja, obstoječih trgov, zlasti pa energetika, farmacija, telekomunikacije in pa mediji. Sodelovali bomo tudi na mednarodnih, čedalje na mednarodnih simpozijih ECN, OECD, ISN, tudi UNCTAD, pa seveda, pridobivanje znanj in izkušenj na ožjih specializiranih ekonomskih področjih. Potem pa še izzivi. To je še zadnjo še bom dal. Dostop do učinkovitega sodnega varstva, kajti AVE kot sem omenil, AVK nima sodnega varstva pred sodišči in pa uveljavitev in praktična uporaba inštitutov konkurenčnega prava, ki jih je prinesla novela ZPOmK-2, poravnave, administrativne sankcije in pa seveda poenotenje prakse konkurenčnega prava na vseh instancah v odločanju v postopkih, ki jih vodi AVK.

Še nekaj o financah. Skupaj smo po AVK, skupaj za plačo porabil dober milijon 300 tisoč evrov. Podraž…, v bistvu smo urejali, skupna realizacija je bila 91 %, se pravi, na koncu leta smo vrnili tudi nekaj denarja v proračun. Za 19 % se je podražila energija, voda in komunalne storitve, izdatki za službena potovanja so bili nekje na polovici, 53 %, ker so Covidne omejitve so še takrat veljale in pa nakup opreme, se pravi, nakup opreme, planiranih je bilo 41 tisoč evrov, uporabili pa smo jih slabih 30, se pravi, realizacija 68 %, kar pomeni, da smo zelo racionalni in pa, saj pravim, ne zapravljamo po nepotrebnem in smo relativno učinkoviti pri naših proračunskih izdatkih.

Hvala lepa. To je od mene zaenkrat.

Hvala lepa, spoštovani direktor, za res obsežno predstavitev tega poročila.

Sedaj pa odpiram razpravo o poročilu. Želi kdo razpravljati? Gospod Kosi, izvolite. Želi še kdo mogoče?

Izvolite, gospod Kosi.

Hvala predsednica za besedo.

Lep pozdrav. Tudi hvala spoštovanemu direktorju Agencije za izčrpno poročilo.

Bi pa samo dve vprašanji. Iz poročila glede nerešenih zadev je razvidno, da je bilo konec leta 2022 do 19 zadev, pa me zdaj me zanima vzrok, zakaj te zadeve niso še rešene. To, ali so zdaj to sodni postopki ali karkoli drugega?

Drugo bi bilo. Ali se je že v tem času letošnjega leta teh zadev, nerešenih, kaj zmanjšalo? In pa, povedali ste tudi, da ste zadovoljni, da bo delovanje izboljšano z uveljavljanjem tega administrativnega postopka, pa me glede na prakso zanima, ali imate še morebitne dodatne predloge za izboljšavo, torej zraven kadra še tudi katere tehnične, kakršnekoli druge predloge, da bi bila agencija še bolj učinkovita, še boljša, in da bi še bolj izpolnili vaše delovanje.

Hvala že vnaprej za odgovore in hvala.

Hvala lepa, gospod Kosi.

Pa bi se še jaz pridružila k temu, k tema dvema vprašanjema, ki se v bistvu tudi, bom rekla, eno nanaša na to kar je gospod Kosi omenil. Zanima me koliko je še starih zadev po stari zakonodaji, ki so še v bistvu za rešiti, ob tem pa bi želela res povedati, da me veseli, da je Agencija za varstvo konkurence kljub razmeroma negotovim časom, ki so nas doleteli v času leta 2020, ostala na stališču, da najhujše kršitve pravil ostajajo nespremenjene. Absolutno, ne glede na čas, ne glede na Vlado mora na tem mestu veljati ničelna toleranca do kartelnega združevanja, kajti karteli, kot vemo, škodujejo tako potrošnikom, pa tudi celotni verigi, pa tudi ekonomskemu položaju. Cene so, če dopuščamo kartele, višje, manjša je tudi ponudba in tudi ni spodbujanja inovacij na trgu. Zato imam še vprašanje, zanima me, ali menite, da so potrebne spremembe zakonodaje o omejevanju konkurence pri vašem delu. In glede na to, da ste se tudi kar precej dotaknili tega kadra, me malce zanima, kakšne aktivnosti boste še naredili. Sicer ste sami omenili, da kadra, tako strokovnega, ki bi ustrezal vašim zahtevam, je izjemno malo na terenu oziroma pri nas. Na kakšen način boste to še okrepili, da bi dobili res tiste najboljše ljudi v svoje vrste, kajti le tako lahko zagotavljate potem tudi v bodoče zelo kvalitetno delo.

To bi bilo z moje strani. Ob tem bi pa samo še obvestilo, da gospod Lenart Žavbi s pooblastilom nadomešča podpredsednika Aleša Rezarja iz Poslanske skupine Svoboda. Gospod Lenart Žavbi, lepo pozdravljeni!

Želi še kdo besedo, mogoče podati priporočilo? V nasprotnem primeru bi dala besedo gospodu direktorju, da odgovori na zastavljena vprašanja. Izvolite, gospod direktor.

Hvala lepa za postavljena vprašanja.

Glede teh nerešenih zadev, predvsem so to koncentracije oziroma priglasitve mergerjev, ki se priglasijo, in pač niso bile na koncu leta, se pravi novembra, decembra, oktobra je največji prirast teh koncentracij in jih nismo uspeli še zaključiti. Je pa nekaj še drugih postopkov, ki so zraven teh koncentracij, ki so pa malo bolj zahtevne oziroma dolgotrajne narave; nekateri so še od, ne od prejšnjih let, ampak še od prej. Se pa seveda trudimo, da bi te zaostanke spravili na ničlo, sploh v navezavi s potem naslednjim vprašanjem, da bomo začeli vse postopke po novi zakonodaji, ki je relativno ugodna za nas oziroma lažja in da ta nek prosti tek čim prej odstranimo in začnemo na novo.

Koliko zadev od teh je zdaj rešenih, vam ne morem povedati, bo pa na koncu precej manj, kot pa je teh devetnajst, oziroma če bo prirast koncentracije na koncu leta spet velik, bo verjetno številka podobna, ne pomeni pa enakih zadev. Lahko pa tudi kasneje damo bolj podrobno poročilo, kaj je še ostalo za drugo leto mogoče.

Naj se dotaknem še kar skupnega vprašanja glede izboljšanja. Seveda, vsaka institucija stremi k razvoju in k nekemu izboljšanju, k nekim novim idejam, ki se pojavljajo. Mi imamo še polno idej. Zdaj smo še nekako bili vzhičeni od te zadnje spremembe RCN Plus, ker je prinesla res to dolgo, deset let trajajočo sago v teh dveh postopkih, kjer smo bili zadnji za spremembo. Se pa že seveda dogovarjamo z ministrstvom tudi o drugih še nerešenih, ne bi rekel nerešenih, ampak o postopkih, idejah, ki lahko pohitrijo postopke. In mogoče v končni fazi tudi specializirana sodišča, kar bi bilo res dobro oziroma neki tribunali, karkoli, tako kot je to rešeno v tujini. Ampak ne bi rad bil preveč optimističen, kaj vse se da spremeniti. Izboljšav v strokovnih krogih je še precej, sploh v primerjavi, ko gledamo recimo kakšno Avstrijo, kjer imajo čisto poseben sistem, kjer so izredno učinkoviti na svojem področju. Recimo, njihov primer je takšen, da agencija samo pripravlja primere in jih sodišče reši. Se pravi, vsaka stvar, ki gre na sodišče, je rešena, se ne vrača nazaj, tisto je potem zadnja stopnja največje učinkovitosti. Recimo, da je plan za naslednje tri direktorje v petnajstih letih. Tako izboljšave, vseskozi obveščamo, vseskozi se pogovarjamo, iščemo sogovornike na ministrstvu, kjer je to pač ustrezno urejeno trenutno. In ja, so spremembe.

Glede kadra pa imamo takšen način, se pravi, želimo si pridobiti nekaj, da bi imeli štipendiste, da bi bil nek kader, ki je perspektiven, sploh za ekonometrijo, ker manjka nam ekonomskega kadra, ki je redek v Sloveniji. Se pravi, vsi, ki znajo ekonometrijo, so večinoma dobro plačani ekonomisti za nasprotne stranke že v osnovi. In bi bilo zelo fino, da zavežemo nekega študenta, ki ga to zanima, za obdobje petih let, da pride k nam. Tudi z načinom izobraževanja, s team buildingi, z notranjim dobrim počutjem, s plačami, plače so pač, ker smo del javnega sektorja, neprimerljive. Predvsem pa gremo… Glavna ideja AVK je, da izobražujemo svoj kader, se pravi, gremo na mlade ljudi, se pravi do petintrideset, mlade, ja, do petintrideset, ki so še dovolj pri energiji, ki imajo ideje, že nekaj znanja, jih sami izobrazimo in si želimo, da pri nas ostanejo vsaj pet let. To je nekaj takega, kar se je pokazalo učinkovito in dejansko v zadnjih letih ni več večjih fluktuacij pri kadrih.

Hvala lepa.

Gospod Kosi, ste zadovoljni.

Gospod Jožef Horvat, še vi, izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Lep pozdrav, kolegice in kolegi, še posebej gospodu direktorju javne agencije!

Desetletna doba življenja funkcioniranja Javne agencije za varstvo konkurence je gotovo tudi primeren trenutek za razmislek, se strinjam, o tem, ali je zakonodaja dovolj dobra, je optimalna, da vam daje dober okvir za vaše delovanje. Konkurenca je izjemnega pomena in kakršnokoli preprečevanje omejevanja konkurence moramo dejansko v kali zatreti. Ampak, gospod direktor, nekako se je v tem času - in to beremo tudi v neodvisnih medijih - agencije prijela ena, če smem tako reči, etiketa oziroma oznaka, da so postopki predolgi in da ravno ti predolgi postopki odganjajo tudi investitorje. Pa me zanima vaše mnenje, kako vi recimo zavračate te trditve.

Pa še nekaj me zanima, agencija je v tem desetletju izdala ogromno nekih odločb, spisala ogromno glob, verjetno ste že naredili tudi kakšno analizo, koliko je teh glob realiziranih. Recimo, samo en primer povem, ki sicer ni iz leta 2022, ampak iz leta 2019, ko je AVK izdala odločbo in spisala globo za Agrokor, mislim, da v višini 54 milijonov. Kakšna je realizacija tega, o tem sprašujem. Zato me zanima, verjetno imate kot direktor, kot prvi človek te agencije neko oceno, kakšna je realizacija vseh spisanih glob, mislim, koliko je, kakšen delež je teh glob tudi plačanih.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? V nasprotnem primeru, gospod direktor, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa tudi vam za vprašanja.

Glede dolgotrajnih postopkov pred AVK. Zadeva je takšna, saj pravim, povprečno reševanje zadev je sto dni pri koncentracijah, pri mergerjih, pri drugih nedovoljenih ravnanjih oziroma pri sporazumih pa so ti roki daljši. Nek rok, v katerem bi se morala rešiti zadeva, traja dve leti, ampak, žal, če bi pogledali čas, kot so ti primeri na samem AVK, bi verjetno temu tudi zadostili. Je pa možnost pri tem dvojnem postopku toliko anomalij, toliko pravnih sredstev, da že z normalnimi, če vse teče po roku, daleč presegajo ta dveletni rok. Se pravi, ni ni bil razlog zaostankov oziroma dolgotrajnih odločanj na strani AVK, temveč postopek, kot smo ga imeli. Verjetno ste se pa tu bolj osredotočili na to, da odganjamo investitorje na podlagi novih. Pač, združitev bank, kjer je trajalo dve leti, ker je merger, združitev, trajala več kot dve leti. Tu bi pa poudaril, da recimo enak primer je voden na komisiji, recimo MOL-OMV, kjer je ekipa vsaj šestkrat ali pa osemkrat večja kot pri nas, traja že dalj časa kot naše banke, vrednost je pa precej nižja kot pri tem vse skupaj, s tem, da imajo oni inštitute, inštrumente, kot je, da ustavi uro, se pravi, če stranka ne dostavi dokumentov pravočasno oziroma relevantnih dokumentov, se tak postopek ne podaljša, se ne šteje v čas reševanja zadev. V Sloveniji imajo tudi prednotifikacijo, kjer podjetje že pred samim postopkom, uvedbo postopka dostavi vse dokumente, se dogovori o trajanju postopka, o načinu, in tudi to se ne šteje v samo trajanje tega vsega skupaj. Tako da naši postopki so, jaz upam trditi, zelo učinkoviti, mi se trudimo to skrajšati na najmanjšo možno raven. Verjamem pa tudi, da se nikoli nobeden ne sprašuje, koliko recimo ti dolgotrajni postopki, ki trajajo na komisiji, koliko ti odganjajo, koliko ti delajo Evropo nezanesljivo oziroma podjetniško neprimerno. Tako jaz mislim in se zavzemam za to, da mi ne oviramo vstopa drugih gospodarskih subjektov oziroma kogarkoli na trg in smo maksimalno učinkoviti in maksimalno hitri pri postopkih. S tem, da je velik delež kot pri tako dolgotrajnih postopkih na strani stranke, ker ima možnost ne dvigovanja pošte, slaba priprava dokumentacije. Preveč vpliva imajo stranke pri tem na naš postopek, mi pa premalo vzvodov, da to spremenimo.

Glede glob. Natančne analize glede glob, koliko je ta odstotek, žal nimam. Se pa lahko navežem na globo 54 milijonov evrov za Agrokor, kjer je na koncu bilo izplačano en milijon evrov. Se pravi, tu pa gre za, po našem mnenju, tu imamo problem, ker se niso mogli pravilno pritožiti oziroma ko je bila na prvi stopnji izrečena sodba, je višje sodišče ni moglo spremeniti in je ostalo vse skupaj. Mi mislimo, da je bila opravljena napačna podlaga za ta milijon, za znižanje te kazni na milijon, ampak tako pač je. Kakorkoli, zmaga je, mislim, zmaga, dokazali smo našo pravilno odločitev, višina globe pa je vedno stvar sodnika in sodstva, ki so pač neodvisni pri svojem odločanju. Je pa na splošno želja, seveda, da se procent teh uresničenih glob zviša. Imamo pa še drug vidik tega, da so tu globe, ki so povezane z omejevalnimi ravnanji, imamo potem še globe zaradi neposredovanja podatkov, za prepozne priglasitve. Tam pa postajamo vedno bolj učinkoviti in se bo ta procent zagotovo do konca mojega mandata precej povečal.