Kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni na 14. seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice, člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

S tem sejo začenjamo in vas uvodoma obveščam, da smo prejeli dve nadomestili, in sicer mag. Karmen Furman nadomešča mag. Dejan Kaloh in mag. poslanko Andrejo Živic nadomešča poslanka Mirjam Bon Klanjšček. Obvestil o zadržanosti iz seje nisem prejel.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red v dveh točkah, 1. točka - Odprava prekarnosti na področju zunanjega izvajanja storitev, to je razvpiti outsourcing in 2. točka - Ponovna obravnava sklepov, sprejetih na 2. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ob obravnavi točke, Primer Marinblu in Selea: nujna krepitev Inšpektorata Republike Slovenije za delo in zaščita delavcev pred nezakonitim izkoriščanjem.

V poslovniškem roku ni bilo predlaganih, predloženih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

S tem prehajamo na 1. TOČKO - ODPRAVA PREKARNOSTI NA PODROČJU ZUNANJEGA IZVAJANJA STORITEV (OUTSOURCINGA).

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora, k točki pa so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti, Delavska svetovalnica, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Obalna sindikalna organizacija KS 90, naknadno pa se nam pridružuje tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Ker sem današnjo sejo sklical na lastno pobudo kot predsednik odbora, bom uvodoma tudi predstavil vsebinska izhodišča obravnavane problematike.

Zunanje izvajanje storitev, zaradi katerega smo se ob današnji 1. točki zbrali, je pogodbeni prenos izvajanja neke dejavnosti, ki se pojavlja v sklopu podjetja, na neko drugo pravno osebo. Vodstva podjetij se ga poslužujejo za večanje dobičkov in prenašanje poslovnih stroškov in tveganj na delavce. Posledice so večja negotovost zaposlitev s psihičnimi in materialnimi stiskami, nižja kakovost izvedbe dejavnosti ter drobljenje delavske solidarnosti. Najpogosteje se na zunanje izvajalce prenašajo podporne storitve, na primer tehnična podpora vzdrževanja logistike, v primerih velike pogoltnosti in pohlepa pa je na pogodbenega izvajalca preneseno tudi, so prenesene tudi dejavnosti iz osnovnega delovnega procesa. Lastniki podjetij imajo od zunanjega izvajanja več koristi.

Za vse oblike socialnih prispevkov in delavskih pravic je odgovoren zunanji izvajalec, naj bo ta v obliki delavca, prekarca na s. p.-ju ali agencije, ki je v pogodbenem razmerju s podjetjem. Če gre za podjetje z dobro urejenim položajem zaposlenih in močnim sindikatom, ki je priboril ta močan položaj zaposlenih in močnim sindikatom, ki je priboril ta močan položaj zaposlenih, zunanji izvajalci do teh beneficij niso upravičeni.

Breme odpuščanj, tako v obliki odpravnin, kot v obliki padca ugleda podjetja v javnosti, v primeru zmanjšanja obsega storitev pade na zunanjega izvajalca, ne na matično podjetje. S prelaganjem odgovornosti za varstvo na delovnem mestu se v sodnih procesih zavleče, če ne celo zastara obravnavana marsikatera kršitev, ki bi bila v primeru običajnega delovnega razmerja že na prvi pogled očitna. Še bi lahko naštevali.

V zadnjih mesecih smo bili priča dvema odmevnima dogodkoma na področju zunanjega izvajanja. Decembra lani je vrhovno sodišče odločilo, da je treba delavce, ki so v Luki Koper delali preko zunanjih izvajalcev, obravnavati kot zaposlene v Luki Koper, saj so dejansko opravljali enako delo kot v Luki formalno zaposleni delavci. Februarja letos pa je v javnost pretresla novica, da je Sava Turizem na zunanjega izvajalca Aktivo čiščenje prenesla vse zaposlene sobarice v Hotelih Bernardin. Nato so na naša vrata potrkali še delavci Istrabenz Turizma, ki naj bi jih z aprilom prenesli na istega izvajalca.

Aktiva čiščenje ima zloglasno zgodovino. Leta 2018 je to podjetje najelo odvetniško pisarno sedanje predsednice republike, Nataše Pirc Musar, da obračuna s sindikatom in sindikalistko čistilk v Šolskem centru Velenje, ki so bili preneseni na tega zunanjega izvajalca. Delavke, ki so želele redno zaposlitev v šolskem centru in so se postavile malverzacijam po robu, so bile nezakonito odpuščene. To, da podjetje v državni lasti, kar Sava Turizem je, saj je 95 % lastnica Sava d. d., ki je v 80 % državni lasti, prenaša svoje zaposlene na zunanjega izvajalca, bi bilo samo po sebi zavržno, najbolj pa bode v oči, da gre za delovna mesta, ki so del osnovne turistične dejavnosti Save Turizma.

Gre za neverjetno ozkogledno potezo vodstva podjetja, da svojo osnovno dejavnost prenese na pogodbenega partnerja, hkrati pa se odpre enaki tožbi, s katero so delavci Luke Koper pred kratkim zmagali na vrhovnem sodišču. V Sloveniji je redna zaposlitev na podlagi pogodbe za nedoločen čas temeljna oblika dela. Je edina oblika dela, ki lahko zagotovi ustrezno pravno, ekonomsko in socialno varnost delavcu, ne glede na to, da jo delodajalec s prekarnimi oblikami zaposlovanja, med katere spada tudi zunanje izvajanje, neprestano spodnašajo, vztrajanje na redni zaposlitvi kot standardnem delovnem razmerju je edini način, da zagotovimo stabilno, vključujoče in varno delo za vse generacije; od mladih, ki si želijo varnih zaposlitev za načrtovanje svoje prihodnosti, do starejših, ki pričakujejo upokojitev po svojem dolgoletnem prispevku družbi. Še posebej to velja za gospodarske dejavnosti pod okriljem države. Razlog, da država razpolaga z gospodarskimi vzvodi in javnimi podjetji, je ravno v družbenih ciljih, ki morajo imeti prednost pred finančno donosnostjo za vsako ceno. Varovanje okolja, investiranje v razvoj, demokracija na delovnem mestu in zagotavljanje delovnih mest z rednimi zaposlitvami so nekateri izmed njih. Slovenski državni holding, kjer so javna podjetja v večini zgoščena, sam od sebe teh družbenih ciljev ne bo zasledoval, lahko pa mu jih naloži Vlada kot njegova skupščina.

Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide so bili ob sklicu v originalu predloženi naslednji sklepi:

Prvi sklep: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi, da sprejme ukrepe za neposredno zaposlitev delavcev, ki delajo v Luki Koper preko agencij za zagotavljanje dela, tako imenovani drugi steber ter preko tako imenovanih zunanjih izvajalcev storitev tretji steber, ponovno zaposlitev sobaric v družbi Sava turizem do konca leta 2023.«

Drugi sklep: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi, da sprejme strategijo za odpravo prenosov delavcev in neposredno zaposlitev delavcev v podjetjih v večinski državni lasti do konca leta 2023 ter o tem poroča odboru.«

In tretji sklep: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da sprejmeta ukrepe za omejitev izvajanja storitev preko zunanjih izvajalcev v gospodarstvu do konca leta 2023 ter o tem poročata odboru.«

Od tu naprej prehajamo na vabljene predstavnike. Prvemu dajem besedo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na današnji seji se nam je pridružil državni sekretar Igor Feketija.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj!

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se glede problematike tako imenovanega zunanjega izvajanja storitev oziroma outsourcinga pridružujemo mnenju o neprimernosti praks outsourcinga in potencialno škodljivih učinkih tovrstnih praks na socialno varnost in na materialni položaj delavcev. Splošno delovnopravno izhodišče je, da mora za zakonito opravljanje dela obstajati pravna podlaga, po kateri se takšno delo lahko tudi opravlja. In Zakon o delovnih razmerjih omejuje avtonomijo pogodbenih strank pri oblikovanju pravnih razmerij in tudi Vrhovno sodišče v svoji sodni praksi poudarja, da je namen delovnopravnih pravil ta, da se prepreči delodajalcu, da delavca prikrajša za pravice, do katerih bi ta bil upravičen glede na dejansko naravo dnevnega razmerja. In tako je pri presoji dopustnosti pravnih oblik opravljanja dela treba izhajati iz dejanskih okoliščin opravljanja dela in iz pravne podlage, ki takšno obliko ureja. Kot je izpostavil že predlagatelj, je temeljna oblika opravljanja dela v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Če pride pri zunanjem opravljanju storitev oziroma tako imenovanem outsourcanju dela do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, do spremembe delodajalca v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih morata tako delodajalec prenosnik kot delodajalec prevzemnik upoštevati določene norme, ki zagotavljajo posebno varstvo delavcev. Položaja delavcev, ki bi delo preko podizvajalcev opravljali pri naročniku storitve, se dotikata tudi ureditev dela zagotavljanja delavcev drugemu uporabniku, torej tako imenovano agencijsko delo, in ureditev sistema elementov delovnega razmerja. Če pride pri outsourcingu do takšnega načina opravljanja dela, da bi delavci v takšnem pravnem položaju, kot da bi bili pri naročniku storitve zaposleni, lahko delavci uveljavljajo spregled zaposlitve pri izvajalcu storitve in tako uveljavljajo zaposlitev pri naročniku storitve oziroma obstoj agencijskega dela in s tem tudi drugačen položaj glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pri naročniku storitve. Temu dodatno pritrjujejo tudi zadnje odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je odločilo, da je eksternalizacija delovnih razmerij nezakonita. Poudarjam tudi, da izpostavljena pravila delovnega prava, ki omejujejo avtonomijo pogodbenih strank pri oblikovanju pravnih razmerij, veljajo tako za pravna razmerja v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju. Posledično morajo vsi delodajalci, še posebej pa družbe v državni lasti, spoštovati zakonske omejitve in prepovedi in poslovati tako, da spoštujejo človekove pravice pri poslovanju in urejanju delovnih razmerij na način, da ne prihaja do slabih praks.

Toliko za uvod. Hvala.

Najlepša hvala za predstavljeno stališče.

Besedo dajem naslednjemu na seznamu vabljenih. Pa me zanima, ali je med nami predstavnik Sindikatov delavcev gostinstva in turizma Slovenije? Ste, izvolite besedo. Vas pa prosim, da se za mikrofon in magnetogram tudi predstavite.

Moje ime je Breda Črnčec, sem predstavnica Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije.

V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije že več let opozarjamo na slabe prakse tako imenovanega outsourcinga in si prizadevamo za odpravo le-tega. Položaj delavcev v takšnih oblikah dela je zelo raznolik, eni so kot samostojni podjetniki napoteni kot podizvajalci k naročnikom storitve, drugi pa so po sklenitvi pravnega posla preneseni k drugemu delodajalcu kot tako imenovani outsourcani delavci. Za kakšen obseg storitev gre pri zagotavljanju delavcev drugemu uporabniku, pove že en sam javno dostopen podatek, in sicer, da smo v aprilu 2023 imeli registriranih kar 250 agencij. Pri prenosu dela dejavnosti k zunanjim izvajalcem v večini primerov ni mogoče pripisati cilja neke boljše organizacije dela in s tem doseganje boljših rezultatov dela, temveč zgolj zmanjšanje stroškov dela na račun najranljivejših skupin. Problematika outsourcinga se pojavlja pretežno v nastanitveni hotelirski dejavnosti. Ta način dela se postopno uveljavlja v večini družb v državni lasti in če bo šlo tako naprej s to dinamiko in če malo karikiramo, bomo imeli čez pet let v hotelskih verigah zaposlene samo še direktorje s fikusom, vse ostalo pa bo pogodbeno dogovorjena storitev zunanjih izvajalcev. Ne zatrjujemo, da so vsi prenosi delavcev na drugega delodajalca nezakoniti, trdimo pa, da imajo tako preneseni delavci po enem ali dveh letih bistveno nižje pravice, kot če bi ostali redno zaposleni na delu pri prenosniku dejavnosti. Ob tem želimo opozoriti na zelo odmeven outsourcing čistilk v drugem največjem Kliničnem centru v Mariboru, ki še vedno ni doživel svojega epiloga. Tam so morale vse delavke, redno zaposlene, tudi z dvajset, trideset in več let delovne dobe, dati odpoved delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu iz razloga, ker javni razpis v UKC ni vseboval, da mora novi zunanji izvajalec storitev čiščenja Aktiva prevzeti tudi delavce in vse zaposlene. Delavke s toliko in toliko leti delovne dobe so začele iz nule, brez kontinuitete delovne dobe, kot da so se zaposlile prvič. In takšne zakonodajne možnosti in izigravanje delavcev so nedopustne, nesprejemljive in zahtevajo takojšnje korenite spremembe na tovrstnem zakonodajnem področju pri dejavnosti hotelirstva, ki sicer izpolnjuje kriterije za prenos morebitnih delovnih enot na zunanje izvajalce, kot jih opredeljuje evropska sodna praksa, ni pa mogoče zatrditi, da so skladni s cilji direktive v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev in v primeru prenosa podjetij, katerega namen je varovanje pravic delavcev.

Na Ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve smo kot Sindikat delavcev gostinstva in turizma že naslovili predlog za spremembe, in sicer v prenovi Zakona o delovnih razmerjih, drugi odstavek 75. člena ZDR-1, in sicer s tem, da delavcem, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, zagotovimo enake pravice in obveznosti, kot veljajo za agencijske delavce in redno zaposlene delavce pri prenosniku. S takim posegom želimo preprečiti dosedanjo nevzdržno prakso, ko prejemajo delavci za enako delo različno plačo, različne dodatke in različne regrese, o božičnici ali nagradi iz naslova poslovne uspešnosti pa lahko ti delavci, ki so outsourcani, zgolj sanjajo. Da je stanje nemogoče, kaže podatek, da pri enem naročniku, bivšem prenosniku, govorimo o družbi v državni lasti, kjer storitev čiščenja opravljata dva različna servisa in še podizvajalci teh dveh servisov, kar pomeni, da delavci, ki opravljajo enako storitev, prejemajo bistveno drugačne plače, kot bi jih prejemali, če bi bili redno zaposleni v družbi, ki jih je outsourcala. Njihovo delo je razvrednoteno, delavce se na veliko izkorišča in mizerno plačuje, saj so njihove osnovne bruto plače še vedno sramotno nizke in pod minimalno plačo. Podlaga za rešitev predloga, ki smo ga že naslovili na ministrstvo, je podana v 3. in 8. členu direktive iz leta 2001 ena o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij ali obratov.

Če povzamem na kratko, trdimo, da so vse izvedene spremembe delodajalca, ki so imele za posledico prehod sobaric in čistilk iz slovenskih hotelov na čistilne servise, v nasprotju s 75. členom ZDR-1 in direktivo, podprto sodno prakso Evropskega sodišča. Seveda pa se zavedamo, da nobena sprememba v ZDR-1 enostavna, zato smo predlagali tudi več sprememb v Zakonu o gostinstvu, sploh glede na dejstvo, da zakon niti z besedo ne obravnava delavcev, brez katerih pa verjetno vsi vemo, da gostinstva ni. Od odgovornih ne pričakujemo nobenega poučevanja o pravilih korporativnega prava, zahtevamo pa od državnih institucij, vključno z nadzornimi sveti v družbah v državni lasti, da brezkompromisno spoštujejo temeljna načela obligacijskega in delovnega prava - to je načelo vestnosti in poštenja in prepoved zlorabe pravic, kar lahko razberemo iz 5. in 7. člena Obligacijskega zakonika. Torej, te ni dopustno spregledati in kršitelje varovati. Ne le, da spoštujejo omenjena načela, zahtevamo, da nemudoma opravijo analizo vseh outsourcingov v družbah, katerih zakonitost delovanja spremljajo, in predvsem, da ustrezno ukrepajo.

Hvala.

Najlepša hvala za predstavljeno stališče.

Naslednji ima besedo predstavnik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti. Izvolite, in vas prosim, da se predstavite za magnetogram.

Hvala, Miha. Hvala za vabilo. Sem Mladen Jovičić, predstavnik Sindikata žerjavistov. Zraven mene je še naša strokovna sodelavka Katja Korači in na levi strani še predsednik sveta delavcev in tudi predstavnik sindikata Mirko Slosar, zadaj pa še dva kolega iz izvršnega odbora sindikata, Rok Parovel in Matjaž Simčič.

Mi smo veseli udeležbe na tej seji. Vedno je lepo imeti priliko povedati par stvari, ampak tudi kakšna je naša iniciativa, kako vodimo boj. Zato bi mogoče predstavili zgodovino sprememb tega podnajemnega sistema, ki je v Luki bil v uporabi od zgodnjih 90. let do 2017, se mi zdi, da 2018. Takrat je sindikat uspel z delodajalcem oziroma upravo družbe dogovoriti, da se dokončno izvajalci pristaniških storitev oziroma ta storitvena popogodbena podjetja, da se z njimi prekine pogodba in da se ta praksa na splošno ukine. Enako smo takrat zaposlili veliko število dotedanjih pogodbenih delavcev, mislim, da je čez petsto, žal smo pa morali pristati tudi na en kompromis, ki naj bi bil začasne narave, to je pa uvedba še dveh stebrov, ki so pa agencijsko delo in potem neka oblika spet zunanjih pogodbenih storitev za voznike avtomobilov z B kategorijo. To naj bi imelo začasen karakter. Dandanes še naprej vodimo boj, da se dokončno ukine agencijsko delo ob silnem pravnem in tudi potrjevanju s strani, se mi zdi, takratnega Ministrstva za delo, da je ZPP v Luki Koper, torej ti neki modificirani pogodbeni, pogodbena oblika dela pri voznikih avtomobilov možno legitimna in da se da izvajati, smo bili prisiljeni to takrat dovoliti oziroma privoliti v ta nek kompromis, si pa želimo, da enkrat dokončno ugotovimo tam, da niti to ni zares izvajanje storitev, ampak da gre za mešano delo z luškimi delavci in da kot taka potem ta podpogodbena oblika bi morala nehati obstajati.

Jaz bi mogoče, Miha, če imamo časa eno minuto, predal besedo sodelavki Katji Korači, da vam pove zgodovino v par stavkih, kako smo IPS ukinili in kako se še dandanes naša iniciativa realizira vsaj v nekem deležu v Luki Koper. Prosim, Katja.

Lahko besedo predamo predstavnici Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti. Katja Korači, izvolite.

Pozdravljeni vsi!

Torej, kot je že kolega Jovičić povedal, ta zgodovina IPS ima v Luki Koper dolgo brado že iz 90. let in v letu 2017 se je začel v bistvu s strani države, predvsem iz Slovenskega državnega holdinga, pritisk na takratnega predsednika uprave Dragomirja Matića, ki je potem tudi seveda moral oditi. Takoj temu je v januarju 2018 sledil, bi rekli, napad na sindikat, pri katerem je Mladen Jovičić bil pod pritiskom odpovedi. Takrat so delavci samoiniciativno v bistvu ustavili oziroma upočasnili delo. In potem v tako imenovanem dogovoru oziroma v sporazumu o umiritvi razmer v Luki Koper, ki datira na začetek februarja 2018, smo dosegli poleg ostalega, da je sindikat posvetovalno telo pri strategiji IPS, ki je predvidevala prehod iz takratnega modela v tristebrni model, ki še danes obstaja. In smo dosegli med drugim tudi to, da pri zaposlitvah, ki so bile posledica tega, v kadrovski komisiji smo imeli dva predstavnika sveta delavcev, ki pa so v bistvu vsi sindikalisti, tako da smo bili tudi neposredno, bi rekla, na nek način udeleženi pri kadrovanju. To smo pa zahtevali predvsem zato, da se ne bi zgodilo, da bi zaradi tega, ker so bili seveda javni razpisi za zaposlitve, zaposlilo ljudi od zunaj, IPS delavci pa bi ostali na cesti, to nam je v dobršni meri tudi uspelo se je od takrat, bi rekla, če začnemo gledati od začetka zaposlovanja po tem modelu, se je v luki oziroma v skupini Luke Koper, ne samo v Luki Koper zaposlilo tam ca 700 ljudi, tako da je zdaj skupno število zaposlenih najmanj krat dva od tistega, kar je bilo, tu govorimo o cifri 1600 pa nekaj delavcev, zdaj, res pa je, da so še vedno agencije, ki plus minus ostajajo vsa ta leta na enakem številu, mogoče celo se nekaj povečuje. Mi kot sindikat ves čas opozarjamo upravo tako zdaj to pod enim predsednikom, kot tudi prej prejšnjo, da je razlog začasnosti in fleksibilnosti, kar naj bi agencijsko delo zagotavljalo v Luki Koper že davno odpadel. Takrat sicer smo se strinjali s tem, ker je šlo res za nek velik prehod iz prejšnjega modela, za ugotoviti, koliko ljudi bi resnično potrebovali, kolikor ne bomo, ugotovili smo kot sindikat, da temu ni tako. Na delodajalca naslavljamo ogromno krat dobesedno zahteve, da ne rečem že grožnje, ampak njegov odgovor je samo eden, zakonodaja to omogoča. In tu se ne moremo ne strinjati. Zakaj? Ker Zakon o delovnih razmerjih v svojih členih, kjer obravnava napotitve delavcev v podjetja, predvideva seveda kvoto, ki govori, mislim, da 20 %, vendar niti to ni res, v kolikor so ti napoteni delavci pri kadrovski agenciji zaposleni za nedoločen čas, prevedeno to pomeni, da je lahko cela firma outsoursana, kar seveda v Luki Koper ni, seveda potem, kot ste že drugi povedali, je primarna oblika zaposlitve zaposlitev za nedoločen čas. Tako, da mi na delodajalca, tudi, če ste spremljali po medijih, kar smo imeli v začetku aprila, kjer smo sprožili medijsko nekako kampanjo pod, ker v Luki Koper že kar nekaj časa ni socialnega sporazuma, eno od naših izhodišč za sklenitev socialnega sporazuma je tudi sklenitev dogovora z vodstvom podjetja o ukinitvi oziroma čimprejšnji zamejitvi števila agencijskih delavcev. Tako, da mi smo na tem stališču ves čas. Moramo pa reči, da smo tudi z nekim tem pritiskom uspeli poleg prvega velikega števila zaposlitev, ki so se zgodile ob prehodu iz IPS sistema v tristebrni model, uspeli še dodatno pritisniti, da se je zaposlilo iz agencij še dodatne delavce, tako za voznike tovornih vozil kot za LTD, to je luško transportni delavec, bi rekla, to najnižje delovno mesto, ki pa je hkrati tudi najzahtevnejše, vse kontrolorje, ki so bili outsoursani in vse delovodje. Tako, da moram reči, nismo najbolj zadovoljni glede tempa oziroma časovnice, vendar moram reči, da če bi v zakonu obstajale neke varovalke, ki bi to zamejevale, bi nam bilo bistveno bolj v pomoč. Hvala lepa.

Hvala za predstavljeno stališče. Bi želeli dodatno obrazložitev? Izvolite.

Tako bi rad mogoče sklenil, lahko še veliko govorimo, ugotavljamo, da so ne pravice vsepovsod, na široko in dolgo, v Luki so ne pravice bile vedno. Večina delodajalcev se poskuša na nek način okoristiti enostavnih ljudi, ki so na nižjih delovnih mestih, ki se ne znajo ravno dobro za sebe postaviti, zato je velika dobrina, da imate dobro organiziran sindikat v Luki, v podjetju, predvsem, da se vsak delavec za vedno združi svojim sodelavcem in se potem ta solidarnostna skupina lahko postavi po robu marsikomu. En dan lahko pride tudi v parlament in pove ministrstvu in ostalim članom, predstavnikom parlamenta in Vlade, da je dobro, da se naredi še en korak naprej.

Naš apel je res, da se Zakon o agencijskem delu modificira na način, da se zaostrijo pogoji za uporabo agencij za posredovanje dela pod izgovorom, da je z zakonom dovoljeno imeti agencijske delavce nam že prehitro se menjujoče uprave, sicer v Luki Koper, vedno se izgovarjajo, da oni lahko imajo te agencijske delavce, da zakon dovoli. Mi bi prepoznali, da bi možno bilo uporabiti agencijske delavce, a v nekakšnih podjetjih, ki imajo neke začasne pogodbe, sezonska dela, neka dela, ki so kratkega roka. V Luki Koper je delo vedno, poslovanje se povečuje in jaz ne vidim razloga, da bi mi sploh imeli agencijsko delo. Mi ne moremo dobiti dobrega argumenta na strani delodajalca, da zakaj on v bistvu še vedno uporablja agencijsko delo, agencijsko delo ga stane najmanj enako kot redna zaposlitev. Redno zaposlenih delavcev se lahko spet rešiš, če nimaš dovolj dela za njih, z navadno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi presežka. Tako, da jaz ne vidim v čem je ta kriza, meni se zdi, da na koncu koncev spet gre bolj za neko podajanje nekih vmesnih možnosti za svoje kolege, prijatelje. Vsi ti veliki lastniki agencij za posredovanje dela so na koncu nekako prepoznani v tem našem političnem svetu, zato mislim, da bi dobro bilo povesti iniciativo, da se zakon res zaostri in da se zadeva omeji. Hvala za zdaj. Mogoče Mirko, želiš ti še kaj, da zaprosimo za besedo?