Lepo pozdravljeni na 4. redni seji Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da nisem dobila nobenih obvestil o zadržanosti kogarkoli od članova ali članic, niti da na seji sodelujejo nadomestni člani in članice.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red odbora, in sicer z eno točko, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Gradivo z dne 21. aprila 2023 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K obravnavi te točke so bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo.

Odbor za kulturo je za obravnavo predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo, zato ga bo obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom lahko odbor v vlogi zainteresiranega delovnega telesa obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, se pravi, samo v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To seveda pomeni, da bomo obravnavali le tisti del predloga rebalansa, ki se nanaša na Ministrstvo za kulturo.

Uvodno besedo dajem najprej predstavnici Ministrstva za finance, da nam kratko predstavi predlog rebalansa proračuna v celoti. Izvolite, gospa Mateja Urbančič.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav!

Sem Mateja Urbančič. Glede na to, da bo politika oziroma struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, bom tu na kratko izpostavila le nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa za leto 2023.

Glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi rebalansa za leto 2023 so spremembe Zakona o Vladi in o državni upravi ter sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev, na podlagi katerih se je določila reorganizacija državnih organov.

S predlogom rebalansa se glede na spremembe proračuna za leto 2023 predvidevajo nižji prihodki in odhodki. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 13,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 1,7 %. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 0,6 milijarde evrov oziroma za 3,6 %. V primerjavi s spremembami proračuna 2023 se v predlogu rebalansa načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki intervencijski programi in obveznosti, in sicer za 0,7 milijarde evrov, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, zato je Vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižuje se tudi načrtovana rezerva za financiranje epidemije COVID-19 ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027 zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov.

V bilanci prihodkov in odhodkov se načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijard evrov, kar je 4,5 % BDP, programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov pa prikazujejo njihovi finančni načrti. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo še mag. Marku Rusjanu, državnemu sekretarju z Ministrstva za kulturo, da predstavi del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na to ministrstvo. Izvolite.

/ izklopljen mikrofon) Okej. Se mi je zdelo, da nekaj ni prav.

Kakorkoli, ja, poudaril bom ključne, pravim, ključne poudarke rebalansa. V celoti se finančni načrt Ministrstva za kulturo po predlogu rebalansa v prijavi s sprejetim proračunom zvišuje za 2,3 milijone evra, se pravi iz 248,5 milijona na 250,8 milijonov evrov zaradi dodatnih pravic porabe za projekte kohezijske politike 2014-2020 skladno z noveliranim izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike. Ker te pravice se nanašajo na predlog zvišanja sredstev in podaljšanja projekta Slovenija - osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu. Predlog zvišanja sredstev na račun nižanja limitov pri dveh kohezijskih projektih v okviru rebalansa v preteklem letu, prenosa sredstev zaradi nerealiziranih sredstev v leto 2022 ter predlog spremembe odločitve o podpori platforme Centra za kreativnost. Tukaj je treba poudariti, da smo morali predvsem za projekt, se pravi častnega snovanja na knjižnem sejmu v Frankfurtu povečati sredstva, ker se je tekom projekta tudi ugotovilo, da je pač to potrebno zagotoviti, in ker je ta projekt na koheziji, smo pač to rešili s kohezijskimi sredstvi.

Integralna namenska sredstva po predlogu rebalansa pa ostajajo načrtovano enaki višini kot že v sprejetem proračunu. Se pravi, integralna se ne kot nominalno spreminjajo, prihaja pa do manjših prerazporeditev zaradi potreb, ki so se pokazale tekom teh par mesecev novega leta. Se pravi, prerazporeditve so prišle na projektu rekonstrukcije in dozidave objekta na Poljanski cesti 40 v Ljubljani, za projektno dokumentacijo za Prirodoslovni muzej, za nujno investicijsko vzdrževanje, nakup opreme, nacionalne ter občinske javne zavode, za poplačilo tožb, za republiške priznavalnine, za razpise, ki so bili na novo uvedeni v podporno okolje in nevladniki, štipendije za medije posebno na novo, za filmske festivale, za nove delovne strokovne komisije, za razstavo slovenske umetniške fotografije v Frankfurtu, to je na račun Skice iz Berlina, ki je naša izpostava, torej potem Javna agencija za knjigo za posebno razstavo, ki je v okviru Frankfurta, bo tudi Kunsthalle Schirn, za več sredstev za razpis za založnike, za bolonjski knjižni sejem in za dodatne stroške dela, ki so tudi v povezavi s temi projekti, ki jih imajo. Potem smo pa še Slovenskem filmskem centru morali povečati neke stroške dela in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti smo povečali nekaj sredstev za program povečanja sredstev za programske razpise.

To je na kratko, kar se tiče sprememb oziroma, ja, sprememb proračuna Ministrstva za kulturo. Hvala.

Hvala lepa.

Želite morda še kaj? (Ne.)

Potem pa prehajamo kar na razpravo članov in članic odbora, ki jo odpiram. Izvolite, gospod Hoivik.

Hvala, predsednica, za besedo. Hvala za predstavitev.

Ja, zdaj v Slovenski demokratski stranki bomo predlagali en amandma, in sicer to bo seveda na Odboru za finance potem obravnavano in glasovano. Torej zdi se nam, da 400 tisoč evrov dodatnih sredstev, kolikor jih s tem rebalansom predlaga Ministrstvo za kulturo, to gre za 34 % povečanje, se mi zdi, da je ta številka res vsaj relativno zelo visoka in zaradi tega se mi ne zdi smiselna in tudi ni najbrž opravičljiva, razen če mi bo državni sekretar povedal drugače. Kajti dvomim, no, da je Vlada, ko je načrtovala proračuna za leto 2023, 2024, tako pavšalno ocenila in zdaj mora popravljati za tak velik odstotek ta sredstva. Jaz sem šel, res, postavko, po postavko in skoraj nikjer nisem zapazil, da bi bilo procentualno takšna sprememba, tudi ko zdaj še enkrat preverjam, morda okej, le na Arhivu Republike Slovenije, ko gre za dodatnih 3,7 milijona, ampak to se mi zdi, da je dobro, opravičljivo s tem ohranjanjem kulturne dediščine. Tako, da mi bomo predlagali amandma, da se teh 100 tisoč evrov, torej eno četrtino te povišice preusmeri v postavko mediji in avdiovizualna kultura, predvsem za področje animiranih filmov. Slovenija je na primer letos prejela zelo dobro, lepo nagrado Cezar za animiran film, torej za eno višjih nagrad, ko pa smo spremljali v medijih, koliko oni res dobijo sredstev, je pa ta številka porazna, par 10 tisoč evrov in se mi zdi, da če bi okrepili ta sektor, bi tudi slovenski animiranci ali pa tisti, ki ustvarjajo animirano filmsko produkcijo, bi tudi še lažje, bi lažje lahko ta produkcija zaživela.

Zdaj morda samo vprašanje, kako je prišlo do tega enormnega dviga iz milijon 170 tisoč evrov prej, torej proračuna 2023 in zdaj z rebalansom gremo na 1,57 milijona evrov.

Hvala.

Hvala lepa. Še kakšno vprašanje, kakšna razprava? Še kdo želi? Ja, izvolite gospa Intihar.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Rada bi vprašala, kako boste dopolnili projektno dokumentacijo za PMS? Kolikor jaz vem, je ta dokumentacija že narejena. Samo to me zanima. Jaz sem bila članica nadzornega sveta 8 let Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Mislim, kje bodo te dopolnitve? To me zanima. Zakaj ne uporabljate že starega načrta, ki je v bistvu, projektna dokumentacija je bila odlično narejena, tudi zemljišče ima, Prirodoslovni muzej za novo gradnjo že zagotovljeno, za njega plačuje že desetletje, bi rekla, tudi NUSZ. To. Kaj se s tem dogaja? Kakšna bo dopolnitev?

Hvala. Drugače pa podpiram rebalans, ja.

Hvala lepa. Samo še, da dam besedo gospe Tatjani Greif.

Pa še dovolite mi samo eno pooblastilo sem prejela in sicer poslanko Alenko Jeraj na današnji seji nadomešča poslanec Danijel Krivec.

Izvolite, gospa Greif.

Hvala za besedo, predsednica.

Jaz bi samo na kratko povedala, da me seveda zelo veseli, da se delež sredstev namenjenih kulturi, povečuje, tudi med drugim na področju Javne agencije za knjigo in razpisu za založnike ter za knjižne sejme, frankfurtski in pa bolonjski. Namreč, zlasti glede na to, da se je Slovenija v mednarodni raziskavi bralne pismenosti PIRLS 2021, uvrstila med države z največjim upadom bralne pismenosti.

Hvala.