Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Pričenjam 22. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je na seji kot nadomestni član, je prišel Andrej Hoivik namesto Franca Breznika.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Predlagatelj rebalansa je Vlada. Državnemu zboru v obravnavo pošilja na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah in 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

K točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj in Sodni svet.

Kot dodatno gradivo ste prejeli mnenja zainteresiranih delovnih teles, oceno Fiskalnega sveta z dne 5. 5. 2023 in povzetek ocene z dne 8. 5. 2023, stališče Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta z dne 19. 5. 2023, mnenje Državnega sveta z dne 17. 5. 2023, mnenje Sodnega sveta z dne 18. 5. 2023 in dopis Sodnega sveta s pripombami Vrhovnega sodišča z dne 26. 4. 2023 ter pregled amandmajev z dne 20. 5. 2023.

Odbor bo Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 obravnaval na podlagi četrtega odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do Predloga rebalansa proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa. Do izteka rokov za vložitev amandmajev, torej do 19. 5. 2023, so kvalificirani predlagatelji vložili 12 amandmajev.

Odbor bo najprej razpravljal o Predlogu rebalansa v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje in pa predloge za amandmaje odbora. Zainteresirana delovna telesa niso oblikovala svojih amandmajev.

Predstavnico Vlade prosim, da poda uvodno obrazložitev rebalansa.

Izvolite, gospa državna sekretarka, mag. Saša Jazbec.

Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za besedo.

Dovolite, da v začetku opravičim ministra, ki danes zaključuje mednarodne obveznosti.

Državni zbor je po sprejemu jesenskega proračuna, se pravi po jesenskem sprejemu proračuna za leto 2023 sprejel 2 zakona, ki sta bila povezana s preoblikovanjem, z reorganizacijo državne uprave, in sicer z Zakonom o vladi in spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, potem je pa Vlada sprejela tudi uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o organih v sestavi ministrstev in to so bile pač v bistvu pravne podlage za reorganizacijo državne uprave.

Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, nastala so nova ministrstva, in kljub dejstvu, da javno finančni predpisi vsebujejo pravne podlage za financiranje novih uporabnikov, tudi v primeru, če do tega pride med letom, je v bistvu nemoteno in učinkovito in pa najbolj transparentno delovanje državnih organov mogoče zagotoviti le tako, da imajo neposredni uporabniki proračuna sprejet svoj finančni načrt in zato je v bistvu, to je bil glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi tega rebalansa, ki mu rečemo tehnični rebalans.

Predlog rebalansa ohranja torej zgornjo mejo oziroma je oblikovan znotraj zgornje meje tako fiskalnega okvira, ki ga je sprejel Državni zbor, kot tudi v bistvu zgornje meje izdatkov, ki ga je sprejela Vlada, ko se je lotila tega rebalansa.

Zdaj, jaz vem, da ste ta predlog obravnavali že na različnih delovnih telesih, ampak ne glede na to, mislim, da, ker je to Odbor za finance, da bi vseeno v uvodu pojasnila kaj smo spreminjali. Torej predlog tega rebalansa pripravljamo praktično pol leta kasneje, kot smo pripravljali proračun za leto 2023, ki je sedaj veljaven in v tem času se je seveda zgodilo ogromno stvari, zato smo v bistvu šli zelo skrbno tako čez prihodkovno kot čez odhodkovno stran. Prihodki, ki jih zdaj načrtujemo v rebalansu, so od sprejetega proračuna nižji za 230 milijonov približno. Znašajo 13 milijard 100.

Glavne spremembe so na strani dohodnine. Namreč, ko smo pripravljali proračun smo predpostavili, kakšno povprečnino bomo dogovorili z občinami. Ker je do dogovora z občinami prišlo kasneje in ker je bil dogovorjen znesek povprečnine višji kot smo načrtovali in ker se seveda povprečnina financira iz zbrane dohodnine je zato zdaj del dohodnine, ki ostane v državnem proračunu nižji. Ocenjujemo, da bo nižji za 24 milijonov, kolikor v tem sprejetem proračunu.

Potem davek od dohodkov pravnih oseb je davek, ki ga je v bistvu praktično najtežje napovedati, ker je odvisen seveda od poslovanja podjetij v preteklem obdobju. Lani je bil, lani je

bilo zbranega rekordno tega davka in v bistvu smo potem načrtovali kar, bi rekla, pogumno, da ga bo tudi v letošnjem letu milijardo 515. Ampak zdaj, ker so vmes podjetja že torej oddala poračune zaključne račune za leto 2022 zdaj v bistvu vemo, da bo letos tega davka po denarnem toku za 100 milijonov manj, kot smo načrtovali. Še vseeno so podjetja poslovala bolje, ampak zaradi poračuna akontacij potem pride do tega, da bo, lani je bilo samo poračuna 300 milijonov, letos ga bo 100 milijonov in od tega je v bistvu potem ta razlika. Akontacije tega davka do konca letošnjega leta pa bodo v bistvu višje.

Potem tretja večja sprememba je v pri trošarinah. Trošarine smo v bistvu zdaj začeli postopoma poviševati tako na energente kot na tobak. Tako da v bistvu iz tega naslova zdaj ocenjujemo, da bo 150 milijonov več prihodka, kot smo ocenjevali jeseni.

Potem na drugi strani je bila odločitev o spremembi uredbe o okoljski dajatvi, se pravi po domače CO2 taksa je bila ukinjena sredi septembra za eno leto. Tega pri pripravi jesenskega proračuna nismo vedeli, zato v bistvu pa na tem naslovu pa zdaj načrtujemo 100 milijonov prihodkov manj.

Še ena pomembna sprememba je, da je Evropska centralna banka začela sredi septembra voditi zelo intenzivno oziroma zelo močno politiko zviševanja obrestnih mer, tako da mi smo jeseni načrtovali zelo nizke prihodke iz naslova obresti, ki jih država tudi dobi za denar, ki ga ima na, torej pri centralni banki in pa potem vezan pri poslovnih bankah. Tako da iz tega naslova zdaj pričakujemo, ker obresti, kot rečeno, zelo hitro naraščajo, se nam to pozna tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani. Se pravi obresti, ki jih dobivamo za dane vloge in obresti, ki jih plačujemo za izdane obveznice. Iz tega naslova si obetamo 147 milijonov več, kot smo načrtovali.

In še zadnja taka večja postavka, ki je za omeniti, to so pa evropska sredstva. Tudi evropska sredstva je težko natančno napovedati. Ker je letos zadnje leto izvajanja perspektive, 2014-2020 smo načrtovali, da bomo letos v bistvu večino tega denarja iz stare perspektive dobili tudi na prihodkovni strani. Ampak je v bistvu komisija se odločila, da bo sledila praksi, kot je bila tudi v pretekli perspektivi, da si zadrži 5 % celotne ovojnice kohezijske iz celotnega sedemletnega obdobja, da si zadrži kot rezervo, ki bo izplačana državi takrat, ko bo izdala zaključne račune, da rečem, za vso porabo sedemletno tega večletnega finančnega okvira. Zato smo iz tega naslova znižali za letos po denarnem toku pričakovane prihodke za 160 milijonov približno. In pa, ko smo jeseni ocenjevali, kako bomo štartali z novo perspektivo, se pravi z večletnim okvirom 2021-2027 smo bili preveč optimistični. Takrat smo načrtovali, da bomo nekje 180 milijonov evrov porabili in jih potem pač ta EU del pač dobili na prihodkovni strani. Zdaj, ko smo sicer pravne podlage sprejeli, torej je program pripravljen za porabo, za črpanje, da tako rečem, smo te, smo dinamiko znižali. Tako da v bistvu iz tega naslova načrtujemo tudi: nekaj manj, medtem ko načrt za okrevanje in odpornost tega, je tudi zelo, zelo težko napovedati kakšna bo dinamika na prihodkovni strani, ker pri načrtu za okrevanje in odpornost je dinamika prihodkov vezana na izpolnjevanje mejnikov, dinamika odhodkov je pa vezana na druge vsebine in je zato v bistvu tu spet kar veliko tveganj prisotnih, ampak smo šli scenarije skozi, tako da načrtujemo iz tega naslova še vedno, da bomo dali jeseni zahtevek, ki bo združeval dva obroka nepovratnih sredstev in en obrok povratnih sredstev in bi iz tega naslova na prihodkovni strani dobili enako kot smo načrtovali, 390 milijonov.

Odhodkovna stran je bilo pa pravilo, da gre dejansko za tehnični rebalans, da bomo na nova ministrstva prenesli vsebine in podprograme, se pravi, ki financirajo posamezne vsebine, potem pa smo pa ključno pozornost smo pa namenili temu namenu, ki je v bistveno določa ali pa, ki še vedno bistveno določa letošnji proračun, to je bila rezerva za ukrepe za energetsko draginjo. Ko smo jeseni to pripravljali, smo si vrednost te rezerve dvignili oziroma postavili pri milijardi 210 milijonov. V vmesnem času so bili sprejeti zakoni, ki točno določajo komu pripada kakšna pomoč, v kakšni višini, po kakšni formuli in tako naprej in seveda smo že dobili vloge podjetij, tako da znamo, da vemo koliko denarja zdaj potrebujemo za ta namen in iz tega naslova za letošnje leto znižujemo to rezervo za 323 milijonov, sočasno dvigujemo v B bilanci višino, torej za 55 milijonov za likvidnostne ukrepe na področju gospodarstva in pa zaradi dinamike te pomoči, ker bo nekaj izplačano še v prihodnjem letu, moramo zdaj še v prihodnjem letu zagotoviti 90 milijonov iz tega naslova. Tako da, sliši se, da se znižuje za 323 milijonov ampak tako, cela resnica ali pa cela zgodba je, tako kot sem zdaj povedala. Potem smo, ker smo imeli rezervo tudi za Covid, nekaj denarja za Covid ima Ministrstvo za zdravje v svojem finančnem načrtu, pustili smo si še 60 milijonov rezerve tudi na Ministrstvu za finance, ker Covida uradno zdaj ni več, znižujemo tudi ta del in tega dela v bistvu, ker je bila rezerva, se za toliko znižujejo odhodki. In pa, kot rečeno, tudi za ta del za porabo večletnega finančnega okvira 2021-2027, se znižujejo pravice porabe, tako evropski del kot slovenska udeležba. In pa, ker imamo v skladu za naravne nesreče zagotovljenega zdaj ta hip, ocenjujemo da dovolj denarja, znižujemo tudi izločanje v ta sklad za naravne nesreče. Iz tega, iz vseh teh naslovov, ki sem jih omenila, v bistvu zdaj pridejo odhodki A bilance so nižji za 609 devet milijonov evrov, tako da je torej saldo, ki ga izkazuje rebalans državnega proračuna, načrtovan saldo je zdaj za 375 milijonov boljši kot je veljavnega proračuna in naj bi primanjkljaj letos znašal 2,9 milijardi evrov. Ob tem bi rada poudarila, če nisem dovolj zdaj v tem uvodu, da puščamo dejansko pravice porabe za vse investicijske aktivnosti nespremenjene. Cilj Vlade je, da se torej perspektiva 2014-2020 letos zaključi. Če sem čisto natančna, projekti morajo biti letos končani, se pravi, kakšen račun od proračunskih uporabnikov, ki niso neposredni, bomo dobili in plačali še v prihodnjem letu, ampak cilj je, da se letos to porabi in s tem namenom je v bistvu bilo, so bile torej izdane, tudi temu rečemo overcommitment, se pravi, izdanih je bilo več odločb, več pogodb kot znaša kohezijska ovojnica, ki jo dobimo iz Bruslja, prav s tem namenom, da se v bistvu te investicije načrtovane, da se izvedejo, in da ni iz tega naslova nobenih ovir in zagotavljamo poleg evropskega dela tudi slovenski del. Mogoče je to za letos tudi še nekoliko višja ta ocena investicij, ki se komu zdi tudi nerealna, ampak kot rečeno, zagotoviti je bilo treba tudi del slovenskega integralnega denarja v cilju 100 % črpanja evropskih sredstev. Obe bilanci ne delamo, ni nobenih posebnih sprememb. V računu financiranja, se pravi v C bilanci smo pa potem še prilagodili ustrezno, se pravi, nižjemu načrtovanemu primanjkljaju, smo potem v C bilanci še prilagodili kakšne so potrebne spremembe, se pravi, glede zadolževanja in je zdaj potrebna zadolžitev za letos milijardo in pol je odplačil dolga, pa za financiranje primanjkljaja MB(?) bilanci je za to potrebna zadolžitev v višini 4,2 milijardi evrov.

Toliko bi jaz za uvod mogoče, potem pa po mnenju Fiskalnega sveta bi se pa morda takrat potem še na to odzvala. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta, dr. Davorinu Kračunu.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, spoštovani visoki zbor.

Najprej majhna nerodnost. Namreč s kolegom sva iskala po spletnih straneh Državnega zbora našo oceno, Fiskalni svet je oceno poslal v Državnemu zboru 5. maja, pa je nisva uspela najti. Tako mogoče tudi med vami, ko mu ni uspelo najti naše ocene. Vendarle odgovor Vlade je objavljen na spletni strani Državnega zbora, medtem ko je naša ocena seveda že dva tedna na razpolago na spletni strani Fiskalnega sveta in zato verjetno tisti, ki ste jo iskali, ste jo pač lahko tam našli.

Fiskalni svet je oceno predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2023 pripravil za tem, ko je v sredini aprila že podal oceno osnutka programa stabilnosti za obdobje 2023-2026 in o njej poročal na 20. nujni seji tega odbora. S predlogom rebalansa je za letošnje leto predviden visok primanjkljaj državnega proračuna, kar 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Polovica primanjkljaja bo posledica interventnih ukrepov za blažitev draginje in epidemije, preostala polovica pa tako imenovanega očiščenega primanjkljaja, ki ne vključuje interventnih ukrepov. Prav slednji je razlog za predvideno občutno povečanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna glede na lani za 2,2 odstotni točki bruto domačega proizvoda. To zlasti temelji na predpostavljenem znižanju deleža prihodkov v bruto domačem proizvodu in nadaljnji krepitvi že sicer razmeroma visoke ravni investicijske aktivnosti. Rast tako imenovane očiščene tekoče porabe naj bi bila z okoli 11 % tudi letos višja od trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala, kar pa je v nasprotju s priporočili Evropske komisije. Ta nominalna rast je predvsem posledica visoke inflacije, nanjo pa vplivajo tudi diskrecijski ukrepi. Delež očiščene porabe v bruto domačem proizvodu se sicer naj ne bi vidneje povečal. Po zagotovilih Vlade je predlog rebalansa državnega proračuna usklajen s programom stabilnosti. Tako se ocena spoštovanja fiskalnih pravil, ki jo je Fiskalni svet podal aprila ne spreminja. Po tej indikativni oceni večina kazalnikov za leto 2023 nakazuje odstopanje fiskalne politike od skladnosti s fiskalnimi pravili. Ekspanzivna naravnanost fiskalne politike je zlasti posledica visoke inflacije in predvidene nadaljnje krepitve investicijske aktivnosti v letošnjem letu, ko so še uveljavljene izjemne okoliščine. Zastavljena visoka raven odhodkov državnega proračuna v letu 2023 in zniževanje deleža cikličnih prihodkov bruto domačem proizvodu pa pomembno omejujeta manevrski prostor za prihodnje ukrepanje fiskalne politike. Ob morebitnih dodatnih ukrepih se strukturni položaj javnih financ ne bi postopoma izboljšal, kot je trenutno predvideno, to pa bi negativno vplivalo na srednjeročno vzdržnost javnega dolga.

Proračunski dokumenti kažejo tudi premajhno zavedanje, da mora fiskalna politika v skupnem denarnem območju ob skrbi za omejevanje posledic visoke inflacije omejevati tudi lasten vpliv na censke pritiske, tako preko svojega ukrepanja kot preko oblikovanja pričakovanj, tudi z realistično pripravo proračunov. V nasprotnem primeru bi lahko visoka inflacija, ki je v precejšnji meri posledica začasnih ponudbenih dejavnikov, vztrajala daljše obdobje, zaradi česar bi bili neposredni in posredni stroški višji za gospodarstvo, gospodinjstva in tudi državo.

Ob naštetem ugotavljamo, da se krepijo tudi tveganja nevzdržnega načina financiranja sistemov socialnega varstva. Projekcije nakazujejo, da bo omenjena visoka rast tako imenovane očiščene tekoče porabe v veliki meri tudi posledica visoke rasti transferov državnega proračuna oba sklada socialnega varstva. Ta v letu 2023 znaša že okoli 25 %, pri čemer gre zlasti za visoke transferje v Zavod za zdravstveno zavarovanje. Takšna gibanja so povezana predvsem s sprejetjem številnih diskrecijskih ukrepov, tudi takšnih, ki iz začasnih postajajo stalni.

Ob napovedanih reformah na področju zdravstva pa ocenjujemo, da prihodki iz socialnih prispevkov tudi v prihodnje ne bodo zadostovali za pokrivanje obveznosti zdravstvene blagajne. Uvajanje novih z zakonodajo predpisanih in posledično strukturnih transferov iz državnega proračuna v ostale blagajne tako vedno bolj omejuje manevrski prostor za izvajanje nalog centralne države ter vpliva na srednjeročno vzdržnost javnega dolga.

V oceni rebalansa smo ugotovili tudi, da proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, saj so nekateri ukrepi neustrezno uvrščeni med interventne ukrepe zaradi nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, zaradi sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter nenazadnje že v začetku tega govora omenjenih neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov. Ohranjanje tovrstnega pristopa pri proračunskem načrtovanju ne bi bilo ustrezno v okviru predlaganega prenovljenega sistema gospodarskega upravljanja v Evropski uniji, ko bodo ključni verodostojni srednjeročni proračunski načrti.

Sedaj pa mi, prosim, dovolite, da še kolega vodja Službe za analize fiskalnega sredstva mag. Delakorda doda nekaj tehničnih pojasnil.

Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi z moje strani vsem! Aleš Delakorda, Služba za analize Fiskalnega sveta.

Najprej bi se želel zahvaliti Direktoratu za proračun za res promptno pošiljanje podatkov in dokumentov, ki smo jih prejeli tokrat res v rokih in to nam je omogočalo, mislim, da precej korektno, dovolj časa za izdelavo naše ocene. Tako da še enkrat hvala lepa.

Bi se pa navezal na nekaj, nekaj elementov, ki jih je poudaril predsednik že v svojem izvajanju oziroma bi jih nekaj bolj podrobno obrazložil.

V bistvu se nam, ko gledamo proračune, same primerjave s preteklim proračunom ne zdijo tako pomembne, kot so pa nekateri elementi, ki sodijo v sam proces proračunskega načrtovanja. Če začnem recimo z elementom, ki smo ga omenili v naši oceni, je recimo med najbolj pomembnimi neustrezno uvrščanje ukrepov med interventne ukrepe. Za kaj gre? Gre za to, da se, in to ima recimo približno dve plati recimo. Ena je ta, da se dostikrat v zadnjem času vstopa v krizi dogaja to, da se ukrepi ekonomske politike najprej izvedejo kot nek interventni ukrep, zbudijo pričakovanja in se sčasoma prelijejo v sistemske ukrepe. Ta stvar je precej zaskrbljujoče, bi rekel, ker se s tem seveda krepi dolgoročni oziroma strukturni učinek na javne finance. Najprej rečemo bomo nekaj naredili za dva meseca ali pa za pol leta, potem pa čez pol leta, da sprejmemo zakon in pa seveda stvar obvelja potem v proračunu in seveda država ima potem seveda s tem dolgoročne stroške.

En primer so bili recimo stroški dela, to so tipičen primer, v preteklosti oziroma v krizi, v covid krizi, ki se zdaj, ki se zdaj, kot je povedal predsednik, med drugim odraža tudi v teh povečanih transferjih, Zavod za zdravstveno zavarovanje, recimo ti so se povečali transferji iz 100 milijonov lani na 400 milijonov letos. To je odraz recimo tega enkratnega ukrepa, ki je postavil, kot rečeno, ampak postaja sistemski.

Druga stvar, ki jo vidimo kot neustrezno uvrščanje in smo jo omenili tudi v naši publikaciji, so investicije v turistično infrastrukturo kot ukrep za blaženje ukrepov epidemije. Tega je za slabih 60 milijonov evrov. Res je, kot Vlada v svojem odgovoru navaja, gre za projekt oziroma program React, ki je namenjen dejansko odpravljanju posledic epidemije, smo pa mnenja, dejansko, da investicije v turistično infrastrukturo, recimo v žičnice v Kranjski Gori, Kope, hotele v Cerknem in tako naprej, niso neposredno povezani z epidemijo. Res je, da je bil turistični sektor prizadet v epidemiji, res je, da mu je Vlada pomagala v epidemiji, ampak ta obremenjenost turističnega sektorja z epidemijo ni bila posledica omejenih kapacitet, ampak bolj posledica povpraševanja. Torej ni bilo, prišlo je do zaprtja in kapacitet in omejitev gibanja in tako naprej. Tako da tega povpraševanja ni bilo in zdaj se gradijo nove kapacitete z, mogoče s sredstvi, ki bi lahko bile namenjene kakšnemu drugemu namenu, ampak to, ni moj…, ni moj namen, niti ne znam stvari presojati na ta način, ampak dejstvo je, da se vodijo kot covidni ukrepi nekatere investicije, ki morda tja ne spadajo.

Naslednja, naslednje veliko področje, s katerim smo se kar dosti ukvarjali in tudi komunicirati z Ministrstvom za finance v oceni, tudi pred oceno, je ocenjevanje učinkov diskrecijskih ukrepov. Gre za to, da Vlada sprejme ukrep in načeloma vnaprej mora sporočiti oziroma objaviti, kakšen je učinek nekega ukrepa. Zdaj, jasno je, da je te ukrepov, seveda v krizi ogromno, ne, to je dejstvo in dejstvo je tudi, zavedamo se tega, da je vnaprejšnje ocenjevanje takšnih učinkov precej zapleteno. Tukaj pač, je, mora ministrstvo, ko dela te učinke, vnaprej ocenjuje, upoštevati mnogo predpostavk, spremenjeno obnašanje subjektov in tako naprej.

Zdaj, tisto kar pogrešamo v dokumentih in sicer v komunikaciji Vlade, so pa ex post ocene teh učinkov. Tukaj smo tudi Ministrstvo za finance večkrat pozvali za ocene, ex post ocene interventne zakonodaje, recimo za učinke spremenjenih trošarin, znižanja DDV in tako naprej in tega osveženega, zdaj po tem, ko ti ukrepi veljajo že 1 leto in so verjetno podatki že znani, na žalost nismo dobili, hkrati pa recimo tudi učinkov davčne reforme, lanske dohodnine…, predlanske dohodninske, ni mogoče najti v nobene od dokumentov, o katerih tako radi govorimo.

Nekaj še o podcenjevanju, precenjevanju proračunskih postavk. Mi se strinjamo, da je to, kar je povedala državna sekretarka oziroma tudi kar piše v odzivu Vlade, da zlasti na prihodkovni strani se je Vlada držala relativno bolj kot v preteklosti mogoče celo, načela previdnosti. Tako, da s tem smo načeloma zadovoljni, je pa potrebno, zlasti(?), če ostanem na prihodkovni strani, poudariti to, da se nam še vedno zdi precej optimistična ocena o sredstvih, EU sredstvih in zlasti na tista, ki se nanašajo na sredstva Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.

Tukaj mislimo, da dejansko, kot je tudi že predsednik govoril, tudi kot je, kot je sekretarka omenila, izredno veliko mejnikov je potrebno izpolniti in precejšnja zamuda se že dela v izpolnjevanju teh mejnikov. Tako, da tukaj menimo, da je ta postavka dokaj visoka. Če grem na odhodkovno stran, komponenta, ki se nam zdi izredno precenjena, kot že nekajkrat do zdaj, so investicije, ostajajo(?) investicije. Res je, kar je razlagala državna sekretarka, da je treba porabiti preteklo perspektivo, je pa dejstvo, da so bile investicije lansko leto jeseni ocenjene za 250 milijonov več, kot so bile pa potem dejansko realizirane. To je ena ugotovitev. In hkrati se investicije letos povečajo za 800 milijonov, glede na realizacijo. Se pravi več kot za polovico se povečajo, kar se nam zdi preveč, precejšnje povečanje.

Tukaj je treba še eno stvar poudariti, veliko govorimo o investicijah samo z vidika EU sredstev, kajne. Res je, da so ta zelo pomembna, ampak dejstvo je tudi, da se precej, s približno dve tretjini investicij financira z domačimi sredstvi in tukaj gre za to, ni to balansiranje ukrepanja Vlade v trenutnih razmerah, ko se dejansko, hkrati, ko se večajo EU sredstva, se večajo tudi domača sredstva financiranja. Mi mislimo, kajne, da, strinjamo se s tem, da je treba porabiti EU sredstva.: To je dejstvo. Sploh, če so nepovratna. Danes so nam na voljo, treba jih je seveda porabiti učinkovito, menimo pa, da mogoče bi bilo potrebno potegniti malo zavore pri domačih virih, ker to ni skladno med drugim z eno funkcijo, ki jo ima fiskalna politika in to je stabilizacijska funkcija. Ugotavljamo namreč, da v danih razmerah, ko se soočamo z visoko inflacijo, praznim tako rekoč trgom dela, da dodatno spodbujanje povpraševanja ni zelo smiselno in dejansko zelo veliko dejavnikov govori, kazalnikov govori o prekomernem povpraševanju. Dve analizi sta meni znani, recimo ECB in Banke Slovenije, kjer sta obe instituciji, ena za evrsko območje, druga pa za Slovenijo, ugotovili da se veča pomen povpraševanja pri oblikovanju inflacije. Zdaj, če pogledamo dejavnike povpraševanja v Sloveniji, vidimo da obrazci recimo bruto domačega proizvoda za približno 6, 7 % glede na predkrizno obdobje, v lanskem letu ali pa v zadnjem kvartalu, so se vse komponente domačega povpraševanja povečale za okrog 10 %, torej več kot pa sam bruto domači proizvod in investicije države so se povečale v tem obdobju za 60 %. Ne želim nič govoriti o tem kaj vpliva na inflacijo, ampak dejstvo je, da se s tem krepi povpraševanje in Vlada mogoče bi morala narediti en razmislek ko, jaz temu rečem, sama sebi jamo koplje. Na eni strani se bori proti inflaciji z draginjskimi ukrepi in tako naprej, na drugi strani pa mogoče z nekaterimi ukrepi prekomerno spodbuja ravno povpraševanje, ki spet krepi to inflacijo, tako da tukaj seveda vsi, vsak makroekonomist vam bo povedal drugačno mnenje o tem, ampak dejstvo je, da se to mogoče celo v tej ekonomiji dogaja.

In še potem nekaj glede podcenjevanja na odhodkovni strani. Mislimo, da gre tukaj…, ugotovili smo eno komponento, ki se ji reče transferjih za blago in storitve v javne zavode. Blago in storitve, izdatki za blago in storitve v rebalansu so v letošnjem letu predvideni samo za 2 % višji kot pa v lanskem letu. Prav ti transferji za blago in storitve v javne zavode pa padejo za tretjino v 2023 glede na 2022. Tako, da tukaj smo imeli en velik pomislek oziroma tudi pomislek do tega, kakšna je bila predpostavka, ki je vodila v takšno projekcijo te komponente.

Potem pa še nekaj o tem neustreznem vrstnem redu priprave proračunskih dokumentov. Kar je predsednik že na začetku povedal, najprej sprejemamo program stabilnosti, ki zajema tudi sicer državni proračun za obdobje 2023 do 2026, potem pa čez en mesec sprejemate še rebalans državnega proračuna za leto 2023. To se nam zdi malo obrnjeno tistemu kar bi bilo nekako logično sprejemanje. Zgradimo iz 2023 in potem lahko gremo šele do leta 2026, verjetno. In opozarjam še enkrat na to, da predlagani sistem ekonomskega upravljanja v Evropski uniji predvideva, da bodo morali biti dokumenti, srednjeročni proračunski dokumenti bolj transparentni in bolj verodostojni in hkrati bolj stabilni. Saj bo imela država, sploh Ministrstvo za finance težave, če bo v tem novem sistemu, če bo sprejet, svoj srednjeročni načrt sprejemala vsako leto, spreminjala vsako leto. In če ga ne bo spreminjala, ne bo imela težavo po moje tudi, oziroma po moje, zelo se lahko zgodi, poveča se tveganje, da se na to odzivajo potem tudi finančni trgi, vemo pa kako so se nekoč že odzvali na majhno državo, ki se najde hitro na radarju in vemo tudi to kar je omenila sekretarka, da se denarna politika zaostruje, se pravi, ECB daje, jemlje roke stran od trga sekundarnega trga vrednostnih papirjev na katerem se izdajajo državni vrednostni papirji, in če se finančni trgi, ki običajno reagirajo ne linearno, torej nepričakovano in ne linearno, spravijo na majhno državo, je tveganje tukaj. Tako da, samo to kot opozorilo temu, da mogoče v sklopu tega priprave na nov načrt, na nov sistem upravljanja več pozornosti dati dejansko stabilnim in tudi verodostojnim proračunskim načrtom. Tudi zato se v bistvu v svojih ocenah Fiskalni svet vedno bolj ukvarja tudi s samo realističnostjo napovedi proračunskih dokumentov, ne pa samo, da spremlja izvajanje ali pa kljukice dela pri izpolnjevanju fiskalnih pravil.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Ali želi predstavnica Vlade podati odgovor na stališče Fiskalnega sveta? Izvolite, državna sekretarka mag. Saša Jazbec.

Hvala lepa.

Čeprav smo se zdaj v bistvu malo že referirali en na drugega, pa sta tudi predstavnika Fiskalnega sveta povedala kako se je Vlada odzvala, vseeno dovolite, da se, to so kar težke besede. Mogoče, če začnem tukajle, neustrezno časovno načrtovanje. Seveda je logično, tako kot je povedal gospod Delakorda, in seveda smo tako naredili. Mi smo najprej pripravili rebalans proračuna za 2023 in to je bila podlaga potem za fiskalni okvir 2024-2026. Saj je logično, ampak enostavno časovni potek v Državnem zboru je, potem tak, da je fiskalni okvir, da ima svoje roke, da je šel po hitrejših postopkih, ker je pač rok za oddajo do konca aprila tega fiskalnega okvira. Proračun smo pa pač sprejeli na Vladi, prav tako konec marca in bo pač je obravnavan, ne vem, smo danes 20. maja, tako da absolutno v praksi, kako smo se pa tega lotili, se ga pa nismo mogli drugače. Tudi sem prav slišala, da ste rekli, Vlada zatrjuje, da rebalans, da je v skladu tudi z okvirom, ja, je zato, ker je bil pač osnova za okvir.

Potem to recimo, da to sem, ko sem brala prvič vaše mnenje, pa ko ste napisali, da neustrezno načrtujemo oziroma da napačne, neustrezno uvrščanje sredstev, torej, da napačno uvrščamo pod interventne ukrepe, pa ste potem tudi zdaj že sami povedali. Jaz se lahko z vami strinjam, da gradnja turistične infrastrukture ni interventni ukrep, ampak denar, ki je za to zagotovljen, je iz interventnega iz React sklada in ko sprejmemo pravila kam se kaj knjiži, da tako rečem, smo to pač tam napisali. Nam se zdi pomembno, da je stvar pač transparentno zapeljana in da pač vedno, potem še v lahko pojasnimo kaj konkretno je recimo, kaj konkreten je ta interventni ukrep.

Potem pa glede teh investicij. Jaz se strinjam z vami, da ima Slovenija močen investicijski cikel. Tukaj bi rada poudarila, da je, da je bila verjetno ena lekcija, ki smo se jo naučili, ne samo Slovenija, ampak ki smo se jo naučili vsi med krizo ali pa po krizi, takrat med krizo se je nismo, ampak po krizi, veliki finančni krizi, tam 2008, 2009, 2010, ki je trajala, so potem za reševanje fiskalnih, torej, okvirov ali pa za fiskalnih problemov so dejansko se črtale investicije. To je politično najlažje narediti, ampak če črtaš investicije, potem proračunski dokumenti izgledajo lepše, ampak vse ostalo pa je pa slabše. V bistvu je prav to zdaj dilema, s katero se sooča cela Evropa, ker imamo vsi iste probleme. Korona nam je dvignila porabo, nam je dvignila dolgove. ECB vodi torej zaostreno denarno politiko, se pravi, vsem nam grejo tudi obresti gor. Potrebe investicijske so pa v bistvu praktično večje kot kadarkoli, ker želimo investirati v zeleni prehod, ker želimo digitalno in tako naprej. Tako da zdaj tukaj iskati ravnotežje je nemogoče in ravno zato je vodenje zdaj fiskalne politike, če hočete, ali pa ekonomskih politik v takem zahtevnem obdobju, še ob vseh negotovostih, ki jih ne rabim omenjati, zato je to tako težko. Seveda vemo, da lahko se tu pogovarjamo zdaj kaj povzroča, kaj poganja inflacijo, ali je pač stran povpraševanja in koliko vplivajo te spodbude, ki jih dajejo države ali pa s katerimi pač države financirajo lastne investicije, ampak to je, kot rečeno, dilema, s katero se soočajo vse države ali pa, če hočete vsi finančni ministri.

Torej, če ostanem malo pri investicijah. Kot že večkrat povedano, pa da povem še slovenski izraz, te presežne pravice porabe, ki smo jih pač namenili za to, da bomo pripeljali perspektivo srečno do konca, tega je nekaj, vedno imamo pač nekaj projektov na zalogi, če pač kakšen ne bo pravočasno končan ali če vsi odhodki, stroški ne bodo priznani za upravičene. Tako da to je dejstvo in to so stvari, ki so v teku in mi ne moremo zdaj pač potegniti ročne in zdaj v tej fazi teh projektov zaključiti.

Glede Načrta za okrevanje in odpornost bi pa vseeno tukaj rada malo optimizma vlila. Saj smo imeli v bistvu tudi kar nekaj sej v tem Državnem zboru pa tudi drugje smo razlagali pač spremembo tega Načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj drugi, tretji zahtevek, ki jo imamo, plan v jeseni pač poslati na Evropsko komisijo. V enem je torej neizpolnjenih še recimo 8 mejnikov, 19 je izpolnjenih, v drugih jih je neizpolnjenih še 8, pa je 16 izpolnjenih in recimo 2 med njimi sta začetek veljavnosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in pa začetek veljavnosti Zakona o alternativi gorivih v prometu. To sta pač dva zakona, ki sta menda prav na tej seji Državnega zbora prihodnji teden. Potem nekatere od teh, ki so v zamudi, bomo zdaj skušali s spremembo Načrta za okrevanje in odpornost, jih bomo pač skušali iz teh, torej zahtevkov. Tako da tule smo, kot sem že tudi dostikrat povedala, tu se Vlada vsakomesečno s tem stanjem kaj se dogaja na posameznih mejnikih, se seznanja in intenzivno pač iščemo rešitve, kaj je treba narediti, kje je treba samo pač nekoliko zamakniti torej rok za izvedbo posameznih mejnikov, ker so bili enostavno preoptimistično načrtovani. In kot rečeno, to je samo prihodkovna stran. Medtem ko odhodkovna stran zgodbe pa poteka. Tu vam bodo pač več povedali moji kolegi, ki so pač, ki imajo zunaj razpise, ki imajo razpise zaključene, ki se verjetno začenjajo vsebine na terenu dogajati. Jaz pač o tem vem premalo, da bi vam tukaj lahko razlagala. Ampak v bistvu zato je tudi tako težko načrtovati te investicije, pa investicijske transfere, ker nimamo vseh podatkov iz terena in ker ne vemo pač katero podjetje, koliko podjetij, kako veliki projekti bodo. In zato enostavno tu se zavedamo tega in iščemo tudi načine, kako bi tukaj našli boljšo pot, kako bi imeli neke pravice porabe za prevzemanje obveznosti, pa neke pravice porabe za plačilo, da bi ta razlika, da bi bila lahko manjša. Ker tudi mi si želimo, da bi znali pač bolj pravilno napovedovati.

Tako da potem pa mogoče še še zadnja stvar, ko ste omenili te velike transfere tudi v sklade socialnega zavarovanja, predvsem pač v zdravstveno blagajno. Torej, princip delovanja pokojninske blagajne je jasen in je že vsa leta enak in je treba pač v kolikor zmanjka prispevkov, ki jih plačamo za pokojninsko zavarovanje, jih dopolni državni proračun zato, da pač dobijo upokojenci svoje pač pravice. Zdaj druga blagajna, zdravstvena blagajna je do pred korone delovala po drugačnih pravilih. Dejansko kolikor je zbrala prispevkov, toliko je bilo lahko v posameznem letu opravljenih zdravstvenih storitev. Korona je na tem področju pač postavila seveda vse na glavo. In zdaj pač po koroni enostavno so potrebe družbe, mi nismo več starajoča se družba, mi smo dolgoživa družba in dolgoživa družba se najbolj pač pozna, stroški dolgožive družbe so najbolj jasno razvidni v pokojninski, zdravstveni blagajni pri dolgotrajni oskrbi. Zato je dejstvo, da zdaj v tem prehodnem obdobju, preden bo pač prišlo do zdravstvene reforme, ki bo naslovila pač vse pravice in zagotavljanje teh pravic, enostavno v tem vmesnem obdobju ni druge, kakor da pravice, torej zagotavljanje zdravstvenih potreb zagotavljamo iz državnega proračuna. Smo pa pri tem zelo restriktivni, kot vam bo lahko pač tudi povedala kolegica, če vas bo to zanimalo. Ne želimo imeti nekega transfera, ki bi bil enak kot je, torej enak princip, kot je pri pokojninski blagajni, ampak enostavno, ko vzpostavljamo pravne podlage kaj dejansko se financira iz državnega proračuna želimo pač imeti neke znane namene, neke znane mehanizme tega nadzora. Tako da za letos drugače kot tako ne bo šlo oziroma do vzpostavitve sistema nekega novega bomo, bomo pač, tako načrtujemo v državnem, v državnem proračunu.

Tako da glede na navedeno je Vlada vseeno mnenja, da predlog rebalansa tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, da je načrtovan realno, ob upoštevanju vseh res veljavnih predpisov in ob upoštevanju vseh negotovosti, ki jih tudi zdaj, čeprav verjetno manj kot jeseni, ampak jih tudi zdaj ni malo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Preden nadaljujemo, samo dve obvestili. Prvo je, da namesto gospoda Jerneja Vrtovca je prisoten Aleksander Reberšek.

In pa še pojasnilo v zvezi z gradivom, gradivo, to se pravi ocena Fiskalnega sveta in pa to se pravi povzetek ocene sta objavljena pri rebalansu. Res pa je, da ni bilo pa potem očitno ni potegnilo kako je k seji odbora. Znotraj seje odbora v našem sistemu pač ni viden. Je pa pri, če greste samo gledati, prav rebalans proračuna, tam pa je korektno objavljeno, pa tudi vsi deležniki v Državnem zboru, ki so ključni, smo dobili tudi ustrezno gradivo, tako da mislim, da je vse v redu.

Najlepša vam hvala pa za opozorilo, bomo preverili pač kaj je to, ampak drug teden, žal danes ni…

Tako, da nadaljujemo in besedo dajem tudi predstavnici Umarja, mag. Marijani Bednaš.

Direktorica, prosim, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani, spoštovane, lepo pozdravljeni!

Makroekonomska podlaga za rebalans je pomladanska napoved, ki smo jo na Umarju pripravili konec februarja, in Vlada se je s to napovedjo seznanila že 2. marca, kar je približno 14. dni prej kot običajno, to nam je omogočila zgodnejša objava Statističnega urada.

Kaj so glavni poudarki napovedi? Seveda umiritev gospodarske rasti glede na lani. Pričakujemo 1,8 % gospodarsko rast, hkrati pa kar 9,7 % nominalno rast in k tej nominalni rasti poleg še vedno razmeroma visoke inflacije, prispevajo tudi pozitivni pogoji menjave, se pravi višja rast izvoznih od uvoznih cen, kar je tudi pomemben element izračunov. Torej ne samo cene življenjskih potrebščin, ampak tudi cene v drugih segmentih, ki jim pač pravimo čisto metodološko deflatorji.

Glede same strukture gospodarske rasti, umirja se zasebna potrošnja, ki pa ostaja pozitivna 1,2 % in letos za razliko od lanskega leta pričakujemo tudi realno rast bruto razpoložljivega dohodka. Pričakujemo še vedno razmeroma visoko rast bruto investicij v osnovna sredstva, zlasti v segmentu infrastrukturnih in pa stanovanjskih investicij in manj v segmentu investicij v opremo in stroje, kar je seveda povezano z negotovostjo v poslovnem sektorju, predvsem v povezavi z izvoznimi gibanji. Kar zadeva sam izvoz, pričakujemo umiritev glede na lani, skladno z upočasnitvijo rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza je pričakovana, je 2,7 % in bo v večji meri temeljila na rasti izvoza storitev kot pa na rasti izvoza blaga.

Kar zadeva trg dela, pričakujemo nadaljnjo rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti in tekoči podatki to potrjujejo oziroma bi bili lahko podatki o številu registriranih brezposelnih še nekoliko nižji od naših pričakovanj. Inflacija, ki je še povišana, zadnji podatek je 9,4 %, je v naši napovedi, ostaja razmeroma visoka, v prvi polovici leta, nato pričakujemo postopno umirjanje, tudi pod vplivom ukrepov Evropske centralne banke, ki se pač z določenim zamikom prenašajo v samo rast cen. Bi pa ob tem opozorila, da ostajajo ključni dejavniki rasti inflacije še vedno cene energentov in cene hrane, krepi se pa osnovna inflacija, se pravi ta tako imenovana jedrna inflacija, očiščena cen pridelane hrane in energentov, zlasti v segmentu storitev in pa segmentu ne energetskega blaga in to je pa povezano tudi s povečanim povpraševanjem predvsem v preteklih 2 letih in tudi Evropska centralna banka se vedno bolj osredotoča na to osnovno inflacijo, se pravi, kako zajeziti gibanje teh cen.

Zadnji podatki, ki so bili objavljeni po objavi naše napovedi, predvsem rast v prvem četrtletju, so v okviru naših pričakovanj. Gospodarska rast je bila na medletni ravni 0,7 %, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem 0,6 %. Skladna je z našimi pričakovanji razmeroma šibkejše rasti v prvi polovici leta, ob tem pa ugotavljamo, da je v izvoznem sektorju, je rast nekoliko šibkejša, v segmentu zasebne potrošnje, gradbeništva in pa nekaterih storitev je pa višja. Tako, da če vse to celotno strukturo pač umestimo v napoved, še vedno ostaja, ostajajo tudi tekoča gibanja v okviru napovedi 1,8 %.

Tveganja so povezana z že omenjeno trdovratnostjo osnovne inflacije, seveda tudi s potekom, trajanjem vojne v Ukrajini in posledicami te vojne,: v zadnjem času pa tudi s povečano negotovostjo na finančnih trgih, ampak za zdaj vsi ti elementi ostajajo še v domeni tveganj.

Hvala.