Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! Začenjam 7. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Miha Kordiš, nadomešča ga poslanka dr. Tatjana Greif - prav lepo pozdravljeni, gospa Suzana Lep Šimenko, nadomešča jo gospod Jože Tanko - lepo pozdravljeni, gospo Matejo Čalušič nadomešča Andreja Živic - tudi vam lep pozdrav, in imamo še eno pooblastilo, poslanca Aleksandra Prosena Kralja nadomešča gospa Katarina Štravs, tudi lepo pozdravljeni.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora, ki sledi: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah; pod točko dva, Predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, druga obravnava; in tretja točka Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini. Dodatno pa ste dne 19. 5. 2023 prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda s točko A1 dnevnega reda, na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora s predlogom stališča Republike Slovenije do Priporočila sklepa Sveta o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem. Spoštovani, na podlagi 25. člena Poslovnika predlagam, da se zamenja vrstni red obravnave prve, druge in tretje točke, predlagam, da pričnemo z obravnavo tretje točke, nadaljujemo pa potem z obravnavo prve točke in nato druge točke. Ali kdo temu nasprotuje? Ker nihče ne nasprotuje, bomo začeli. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je sprejet takšen dnevni red, kot ste ga prejeli in z navedenimi širitvami ter s spremenjenim vrstnim redom posameznih točk.

Prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PRIPOROČILA SKLEPA SVETA O ODOBRITVI ZAČETKA POGAJANJ O PRAVILIH O DIGITALNI TRGOVINI Z REPUBLIKO KOREJO IN SINGAPURJEM.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Kot dodatno gradivo ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 31. 5. 2023.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za predstavitev predloga stališča? Mag. Dejan Židan, državni sekretar, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani strokovni sodelavci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni tudi v imenu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Pred vami je gradivo, kakršna boste še v prihodnje tudi dobili. Gre namreč za področje proste trgovine. V prosti trgovini, ko je Evropska unija sklepala sporazume z različnimi državami in tudi regijami, v preteklosti posebno področje, to je področje digitalne trgovine, še ni bilo tako posebej izrazito, kakor je v tem trenutku. Pred vami je predlog stališča, da se strinjamo, da damo mandat Evropski komisiji. Da trgovinski sporazum, ki ga že imamo tako s Singapurjem kot Južno Korejo, s prvo državo je bil sklenjen leta 2011, z drugo je bil sklenjen leta 2019, da damo mandat Evropski komisiji, da z obema državama dogovori tudi tako imenovani digitalni del, torej te digitalne trgovine. Čeprav Evropa ima z obema državama tudi poseben sporazum o digitalnem partnerstvu pa ta Sporazum o digitalnem partnerstvu ima značilnosti političnega akta ne pa pravno zavezujoče norme, zato Evropska komisija prosi za podlago, torej, za soglasje držav članic, da nadgradi obstoječi prostotrgovinski sporazum.

Kaj pa želi izpogajati? Želi izpogajati priznavanje elektronskih podpisov elektronskih pogodb, ne uvajanje carin na elektronske prenose, spletno varstvo potrošnikov, čezmejni pretok podatkov, vključno z varstvom osebnih podatkov, zaščito izvorne kode, olajševanje trgovine z brezpapirnim poslovanjem in izdajanjem elektronskih računov in obvezo glede dostopa do interneta. Hkrati komisija tudi v izhodiščih daje zavezo, da v nobenem primeru se ne bo posegalo v avtonomijo nove regulative znotraj Evropske unije na področjih, ki so vezani na podatke in na digitalne politike. Prav tako pa daje tudi zavezo, da bo posebno pozornost namenila področju v času pogajanj o bolj varnem prenosu podatkov, kadar gre za internetni pretok. Zato Vlada Republike Slovenije predlaga tudi temu odboru, da damo soglasje Evropski komisiji, da lahko prične in potem seveda tudi uspešno zaključi pogajanja s tega področja. Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar. Sedaj, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni, zato zaključujem razpravo.

Odboru predlagam, da odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do priporočila sklepa Sveta o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem EPA 809-IX EU U 1165, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Predlagam, da odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poroča pisno. Ste za to? Hvala lepa. S tem zaključujem 1a. točko dnevnega reda.

Prehajamo na obravnavo 3. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INDUSTRIJSKI LASTNINI, DRUGA OBRAVNAVA EPA 706-IX.

Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Dodatno pa ste vabljeni Združenje slovenskih zastopnikov za intelektualno lastnino in Institut Jožefa Stefana. Kot gradivo ste poleg predloga zakona tudi prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 5. 2023, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 3. 5. 2023 ter pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem glede mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne dne 29. 5. 2023. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 26. 5. 2023. V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica, in sicer k 5., 9., 14., 25., 27., 28., 29., 37., 38. in 43. členu predloga zakona, z dne 26. 5. 2023.

In sedaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, šport in turizem podati dopolnilno obrazložitev k členom predloga zakona? (Da.)

Državni sekretar mag. Dejan Židan, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospa predsednica.

Dovolite, da neobičajno pričnem, namreč, srečno naključje je, da ko obravnavamo na pristojnem odboru Državnega zbora zakon, ki posega v patentne pravice ravno na dan, ko pričenja delovati evropsko soenotno sodišče za patente. To je namreč pomemben dan, namreč po 50. letih se spreminja, nadgrajuje evropski pogled na patentno pravo. Namreč, od danes naprej je v Evropi zaživela možnost pridobitve patenta in sicer evropskega patenta z enotnim učinkom, kar bo bistveno olajšalo delo na evropski ravni, tudi poenostavilo postopke, tudi omogočilo ustanovitev centra za mediacijo in arbitražo, ki bo del aktivnosti izvajal tudi v Sloveniji. In hkrati ravno na ta dan obravnavamo in želim si, da tudi sprejmemo vse kar je potrebno, zakon, ki bo Slovenijo navezal na sistem evropskega enotnega patentnega sodišča.

Z zakonom, ki je danes, spoštovane in spoštovani, pred vami, določamo sicer 2 nova upravna postopka za razveljavitve in ugotovitve ničnosti znamke. Kakor smo se že pogovarjali, s temi postopki prenašamo olajšave, saj prenašamo nekatere odločitve na raven urada in s temi postopki več ne bomo obremenjevali slovenskih sodišč, razen v primerih, ko gre za zelo zapletene primere, ampak v teh primerih večinoma gre za primere, ki se zelo hitro lahko rešijo na drugi način. Prav tako s spremembo zakona omogočamo implementacijo ideje Evropskega patentnega sodišča v slovenski pravni red z vsemi prehodnimi določbami, kar pomeni, da pridobitev patenta na Evropskem patentnem sodišču omogoča v bistvu potem pravice tudi v večini ostalih evropskih držav.

Tisto, kar je pa nam pomembno je, da z zakonom, ki je pred vami, se nam daje možnost, da sklene država pogodbo z Evropsko patentno organizacijo, ki v praksi pomeni, da se bodo olajšali in bistveno pocenili postopki tako za pregled ali ima izum, inovacija značilnosti patenta ali pa za samo patentiranje. V praksi pomeni, če imamo v tem trenutku na leto okrog 230, 240 patentnih vlog, smo si z Evropskim patentnim sodiščem in ta zakon, ki je pred vami, bo omogočil, da se bo to izpeljalo, dogovorili neko obliko bolj enostavnega in bistveno cenejšega postopka za 400 primerov na leto v Sloveniji, to v praksi pomeni, da posamezniki bodo imeli pravico do 5 patentnih prijav oziroma poizkusov ali je izum patentibilen, preiskovalne inštitucije do 10 in MSP-ji brez omejitve. Kaj v praksi pomeni stroškovno za naše prijavitelje zmanjšanje stroškov za 80, v nekaterih primerih pa tudi za več odstotkov.

Rad bi se, spoštovane in spoštovani, zahvalil tudi gospe iz pravne službe, dr. Andreji Kurent. Namreč, pregledali smo stališča in mislim, da skupaj uspešno naslovili odprta vprašanja na katera je Zakonodajno-pravna služba nas opozorila, tudi pripravili smo skupaj s poslanci amandmaje, na nekaterih področjih pa pojasnila. Zavedamo se tudi splošnega opozorila Zakonodajno-pravne službe slovenskega parlamenta, da imamo opravka z zakonom, ki je star in v tem trenutku zakon kot celota več ne sledi najnovejšim načelom, ki so povezana z nomotehniko in se zavedamo, da nas v prihodnje čaka celovita prenova tega sistema. Hvala.

Hvala lepa, državni sekretar. Ali želi besedo predstavnica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino mag. Karin Žokelj, direktorica? Ne želi. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe podati dodatno obrazložitev pisnega mnenja, dr. Andreja Kurent? Izvolite, gospa Andreja Kurent.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav. Torej, skladno z Zakonom o Državnem zboru in Poslovnikom Državnega zbora je Zakonodajno-pravna služba pripravila pisno mnenje. Prejeli ste ga že pred tremi tedni, zato le glavni poudarki iz našega mnenja.

Kot je bilo že ravnokar navedeno, smo mi sugerirali, da je potrebno pripraviti nov zakon. Da se v tem zakonu ponavlja neustrezna implementacija direktive, da se uvajajo nekateri novi instituti, ki v slovenski zakonodaji niso razdelani in jih ustrezno ne razdela niti ta predlog zakona. Posebej smo opozorili na potrebo po dodatni utemeljitvi oziroma razmisleku glede spremembe vrste in stopenj postopka in pristojnega organa. Seveda zaradi zahteve direktive po učinkovitem in hitrem upravnem postopku se s tem predlogom zakona postopka ugotavljanja ničnosti in razveljavitve znamke iz sodne pristojnosti prenašata v pristojnost Urada za intelektualno lastnino. Naši glavni pomisleki v zvezi s tem so bili, da se uvaja postopek, se odvzema sodišču. Sodni postopek ima seveda svoje atribute in se prenaša na upravni organ. Da to pomeni, da upravni organ odloča po ZUP-u, samo po ZUP-u. Predvsem pa, da upravni organ bo delal le po dveh stopnjah. Namreč, o tem bo odločal Urad za intelektualno lastnino. Po zakonu zoper njegove odločitve ni pritožbe. To pomeni, da je možen samo upravni spor, medtem kot je, ko je bilo pa do sedaj zoper odločitve okrožnega sodišča možna pritožba na višje sodišče in potem še na Vrhovno sodišče. S tem v povezavi smo opozorili tudi na s tem predlogom zakona povzročeno neskladno z Zakonom o sodiščih, saj se pristojnosti križata. Nadalje smo opozorili, da je ta predlog zakona mestoma absolutno prepodroben. Vsebuje vsebino, ki ne sodi v zakon, temveč v podzakonski akt, da je prenormiran, predvsem pa tudi ponavlja določbe iz Zakona o upravnem postopku, kar seveda ni pravilno. Zatem smo dali še pripombe k posameznim členom. Tega ne bi ponavljala.

Glede vloženih amandmajev, ki so v pretežni večini redakcijske oziroma nomotehnične narave, pa Zakonodajno-pravna služba seveda nima pripomb. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. BOJANA MURŠIČ: Hvala lepa za obrazložitev in mnenje. Sedaj pa sprašujem, ali želi še kdo od vabljenih besedo? V kolikor želi, bi prosila, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter navedete in institucijo iz katere prihajate. Želi kdo besedo ostalih vabljenih? Ja, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora. Spoštovane poslanke in poslanci! V imenu Združenja slovenskih zastopnikov za intelektualno lastnino bi se najprej zahvalil za vabilo na današnjo sejo. Danes sva tukaj prisotna dva člana upravnega odbora združenja, na moji levi Marjana Golmajer Zima, ki je slovenska in evropska patentna zastopnica, in jaz Gregor Maček, slovenski in evropski patentni zastopnik, trenutno verjetno edini registrirani zastopnik iz Slovenije pred novo nastalim enotnim sodiščem za patente s sedežem v Parizu, ki je, kot je omenil gospod minister, ravno danes pričela z delovanjem.

V predhodnem postopku nastajanja tega predloga je združenje aktivno sodelovalo, pri čemer je zastopalo stališča stroke in slovenskega gospodarstva. Cilji, ki jih ta predlog zasleduje so zahtevni, saj je potrebno upoštevati več vidikov. Prvič, potrebno je upoštevati mednarodno pravni okvir, konkretno direktivo o znamkah, pri kateri Slovenija že zamuja z implementacijo ter sporazum o enotnem sodišču za patente, ki je bil ratificiran in kot omenjeno, danes začenja z delovanjem. Torej, s sprejemanjem novele z ZIL je potrebno pohiteti. Drugič, upoštevati je treba okvire obstoječe slovenske zakonodaje in vpetost pravnih institutov intelektualne lastnine v slovenske organe, sodišča. Tretji. Če je le mogoče, je potrebno upoštevati bogato prakso iz Slovenije in drugih držav, da se izkoristi to priložnost spreminjanja zakona za izboljšanje delovanja sistema kot celote in nenazadnje potrebno je uravnotežiti interese različnih deležnikov na trgu, na primer imetnikov pravic na eni strani ter na drugi strani ostalih, ki želijo prosto uporabljati znake, oblike, izume, ki jih ta zakon ureja. Naše mnenje, mnenje združenja je, da predlog v trenutni obliki s predlaganimi amandmaji dobro izpolnjuje omenjene cilje, vpeljuje kvalitetne rešitve in bo nedvomno prispeval k izboljšanju ne le pravnega varstva, temveč bo tudi prispeval k vzpostavljanju stimulativnega okolja za slovensko gospodarstvo. Nekaj naših stališč o konkretnih rešitvah, ki so še na mizi. Podpiramo določitev rokov 3 in 6 mesecev za odgovore v novih postopkih pred Uradom RS za intelektualno lastnino glede ničnosti in razveljavitve znamk. Prvič, ta rešitev je v skladu z obstoječimi roki za ostale postopke pred uradom. Drugič, predlagani roki so primerljivi z roki, ki v takih postopkih veljajo na primer pred Uradom EU za intelektualno lastnino. In tretjič, ta dolžina roko predstavlja primeren kompromis med želeno hitrostjo postopka na eni strani ter na drugi strani časom, ki je potreben, da stranke ustrezno odgovorijo na vloge, pri čemer so stranke pogosto v tujini. Nadalje podpiramo predlagano novost, ki jo je omenil tudi gospod minister, ki je predvidena v prenovljenem 7. členu ZIL-1, in sicer, da Urad RS za intelektualno lastnino glede patentov lahko sklepa pogodbe o izvajanju poizvedb o stanju tehnike s pisnim mnenjem z drugimi uradi, ki take poizvedbe redno izvajajo, na primer z Evropskim patentnim uradom. Na ta način bo omogočeno, da slovenski prijavitelji na enostaven in stroškovno ugoden način pridejo do pomembnih informacij, ki so potrebne za izdelavo strategije mednarodne patentne zaščite.

Za zaključek. Upamo, da bo obstoječi predlog z amandmaji čim prej sprejet, ne le zaradi mednarodnih zavez Slovenije, temveč ker jih v praksi že težko pričakujemo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Izvolite še vi besedo.

Pozdravljeni. (Jaz sem pa Levin Pal z Inštituta Jožef Štefan.) Na Inštitutu Jožef Štefan, se tudi najlepše zahvaljujem za vabilo na današnjo sejo Odbora za gospodarstvo, na tem mestu bi tudi mi želeli izraziti podporo predlogu novele Zakona o industrijski lastnini. Predlagatelji so poslušali, raziskovalno razvojni sektor, za kar se tudi iskreno zahvaljujemo.

Predlog novele bi omogočil sklenitev pogodbe z Evropsko patentno organizacijo in omogočil prijaviteljem nacionalnih patentnih prijav, da že v nekaj mesecih po vložitvi prijave pridobivajo kakovostno informacijo o izpolnjevanju pogojev za podelitev njihovih patentov. Ta možnost bi utegnila pozitivno prispevati k dvigu števila vloženih slovenskih patentnih prijav, ki so jih vlagatelji prej vlagali pri drugih nacionalnih patentnih uradih, ki že omogočajo tako hiter dostop do informacij o patentabilnosti. Dodatna motivacija tako za fizične osebe kot tudi za raziskovalno-razvojne organizacije in mala do srednje velika podjetja pa bi bila tudi finančna olajšava v višini 80 % cene storitve. Takšno znižanje stroškov bi pozitivno vplivalo na delež nacionalnih patentnih prijav z naročenimi poizvedbami. Vse to bi pripomoglo k višji kvaliteti patentnih prijav z raziskovalnih organizacij. Obenem bi bilo s takim pristopom mogoče optimizirati odločanje o postopkih patentne zaščite. S pravočasno odločitvijo lahko prijavitelji prihranijo na lastnih resursih in pri zunanjih storitvah patentnih zastopnikov. Na podlagi kvalitetne informacije o izpolnjevanju pogojev za patentabilnost lahko prijavitelji tudi pravočasno odstopijo od patentne zaščite ter svoje interese zaščitijo na druge načine, na primer kot poslovno skrivnost. Zato bi bila v noveli predlagana izboljšava obstoječega patentnega sistema izredno koristna ne samo za raziskovalno razvojne organizacije, katerih poslanstvo je med drugim tudi prenos inovacij v družbo, ampak tudi za gospodarstvo, ki lahko z uporabo ustrezno in kvalitetno zaščitene intelektualne lastnine, razvite v raziskovalno-razvojnih organizacijah, izboljša lastno visoko tehnološko orientiranost ter bolje prosperira tudi globalno. Izrekamo torej podporo predlogu novele Zakona o industrijski lastnini in hvala vam za besedo.

Hvala lepa tudi vam. Še želi kdo besedo? (Ne.) Sedaj pa prehajamo,spoštovane kolegice in kolegi, odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasujemo o vseh členih skupaj. Ali mogoče kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

In sedaj prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi vložitvenega dokumenta za dne 26. 5. 2023.

In sedaj dajem v razpravo člene od 1 do 4, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Pri tem dovoljujem širšo razpravo, tako da odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Potem zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 5. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 5. členu. Želi kdo razpravljati? Tudi tukaj vidim, da ni želja po razpravi in zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju k 5. členu.

Glasujemo. navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

In sedaj dajem v razpravo 6., 7. in 8. člen h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi morebiti kdo govoriti oziroma ne razpravljati, tako ali tako ne.

Potem odpiram, v razpravo dajem 9. člen in amandma k 9. členu. Želi kdo razpravljati? Tudi tukaj ne želimo razpravljati.

Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 9. členu.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma k 9. členu sprejet.

In sedaj dajem v razpravo 10., 11., 12. in 13. člen h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati o teh členih? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.

In prehajamo na amandma k 14. členu in v razpravo dajem 14. člen in amandma k 14. členu. Želi kdo razpravljati? Tudi tukaj ni želja po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju k 14. členu.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 15. do 24., h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo.

In prehajamo k 25. členu h kateremu je bil vložen amandma in v razpravo dajem, to je 25. člen in amandma poslanskih skupin koalicije k 25. členu. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 26. člen h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Hvala. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 27. člen in amandma k 27. členu, prav tako s strani poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje k amandmaju k 27. členu.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 10 jih je glasovalo za, nič proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 28. členi in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih štirinajst poslank in poslancev, za je glasovalo deset, nič proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma k 28. členu sprejet.

V razpravo dajem 29. člen in amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju k 29. členu koalicijskih poslanskih skupin.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 14 poslank in poslancev, deset jih je glasovalo za, nič proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma k 29. členu sprejet.

V razpravo dajem člene od 30 do 36, h katerim mi ni bilo vloženih amandmajev. Želi morebiti kdo razpravljati? (Ne.)

V razpravo dajem 37. člen in amandma k 37. členu, vložen prav tako s strani koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju k 37. členu.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 14 poslank in poslancev, 10 jih je glasovalo za, nič proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 38. člen in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju k 38. členu.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, nič proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 39 do 42. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 43. člen in amandma k 43. členu, vložen s strani poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmaju k 43. členu.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 14 poslank in poslancev, za je glasovalo deset, nič proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma k 43. členu sprejet.

V razpravo dajem 44. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo o členih ter razpravo in odločanje o amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 14 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 10, nič proti.

(Za je glasovalo 9. (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del tega poročila. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Predlagam, da je to podpredsednik Aleš Rezar. Se s tem strinjate? Hvala lepa za zaupanje.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Vsem vabljenim se iskreno zahvaljujem.

Prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, DRUGA OBRAVNAVA EPA 712-IX.

Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot dodatno pa so bili vabljeni tudi vse Slovensko združenje malih deležnikov. Kot gradivo pa ste poleg predloga zakona še prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 5. 2023, pripombe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za 21. 4. 2023, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance za dne 12. 5. 2023 in pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport glede mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 25. 5. 2023 in tudi dopis Vseslovenskega združenja malih deležnikov z dne 1. 6. 2023. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel 26. 5. 2023. V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica k 2., 4., 6., 12., 13., 14., 17., 21., 29., 31., 32., 32b., 34., 37., 37a., 39., 40., 49., 50. ter 52. členu predloga zakona z dne 26. 5. 2023.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi besedo predstavnik? Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državni sekretar, mag. Dejan Židan. Izvolite, beseda je vaša.