Dober dan in dobrodošli na 18. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Vse članice in člane odbora, ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da zaenkrat nisem dobil informacije o zadržanosti s seje ali obvestila o sodelovanju poslank in poslancev kot nadomestnih članov.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno samo točko, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno gradivo. Na sejo pa so bili vabljeni predstavniki predlagatelja, to je Sindikat policistov Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Policijski sindikat Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Delavska svetovalnica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Preden nadaljujem s podelitvijo besede vabljenim, vas obveščam, da se je predlagatelj za današnjo sejo opravičil. Predlog zakona je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora 7. januarja 2022. Matičnemu odboru je bil dodeljen v temu mandatu 26. maja 2021. Bil je že enkrat na dnevnem redu seje odbora, to je 2. redne seje 14. 9., ampak je bila takrat obravnava preložena. 2. junija letos pa je skupina poslank in poslancev vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na dnevnem redu katere je tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, zato sem sklical sejo odbora, na kateri danes obravnavamo predmetni predlog zakona. O vsebinskih razlogih, zakaj tako postopanje, ki je, mimogrede, s predlagateljem usklajeno, bomo spregovorili v nadaljevanju tekom obravnave na današnji seji. Želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? (Da.)

Državni sekretar Igor Feketija, izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni še enkrat vsi prisotni!

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se strinjamo z navedbami predlagatelja, da je treba v okviru Zakona o delovnih razmerjih zagotoviti dodatno pravno varnost delavca v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ugotavljamo pa, da bi pravica do samostojnega sodnega varstva zoper pisno opozorilo pred odpovedjo lahko enormno povečala pripad zadev na delovnih sodiščih, kar bi posledično povzročilo tudi dolgotrajnost reševanja postopkov presoje zakonitosti samih postopkov odpovedi in takšna situacija bi povzročila dolgotrajnejšo negotovost na strani delavca in delodajalca. Zato ocenjujemo, da je fazo postopka pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bolj smiselno dograditi na način, da se delavcu zagotovi možnost zagovora o očitanih kršitvah iz opozorila, ki je sedaj ni, in pri tem zagotoviti sodelovanje delavskih predstavnikov. Poleg tega je predlog nadgraditve postopka pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga, tako kot ostali predlogi sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih trenutno predmet intenzivnih usklajevanj med socialnimi partnerji v okviru pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta za pripravo novele Zakona o delovnih razmerjih. Zato predlagamo, da se predlog vseeno zavrne, saj bo dodatna pravna varnost delavca v primeru izreka opozorila pred odpovedjo ustvarjena v okviru med socialnimi partnerji dogovorjenih sprememb in dopolnitev zakona. Torej menimo, da je oblikovanje rešitev v okviru socialnega dialoga boljši in ustreznejši način za pripravo čim širše usklajenih predlogov. In še enkrat, glede na to, da je ta tema v tem trenutku predmet intenzivnih pogajanj v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, se ne bi natančneje opredeljeval do nje, ker bi lahko prejudicirala sam potek teh pogajanj. In še enkrat poudarjam, da rešujemo zadevo prav v tej smeri, ampak v okviru pogajanj o Zakonu o delovnih razmerjih.

Hvala.

Najlepša hvala.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Dr. Andreja Kurent, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav!

Dva stavka. ZPS je mnenje podala že lanskega avgusta. V njem smo podali tako splošne kot konkretne pripombe. Od tedaj dalje ni bil vložen noben amandma, predvsem pa tudi glede na vsebino oziroma bolje, na obrazložitev zahteve za izredno sejo Državnega zbora, mnenja ne bi predstavljala.

Hvala.

Najlepša hvala.

Obveščam vas še, da se je predstavnik Državnega sveta za današnjo sejo opravičil. Pisno mnenje, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli s sklicem seje.

S tem smo izčrpali uvodne obrazložitve in stališča vabljenih, zato prehajamo na obravnavo členov.

Predlog zakona ima 3 člene. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Ker ima predlog zakona samo tri člene, odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da nihče.

S tem prehajamo na razpravo o posameznih členih.

Besedo predajam članicam in članom odbora, kdo bi želel razpravljati? Prosim, če se prijavite k razpravi z dvigom rok. Zaenkrat interesa ne vidim, zato bom spregovoril sam.

Povračilni ukrepi delodajalcev, namenjeni zlasti proti delavskim predstavnikom, so huda stvar. Morda jih ne vidimo na vsakodnevnih naslovnicah časopisja ali v večernih poročilih, pa vendarle se dogajajo. Statistike, ki jih beležimo, poročila, ki do nas, poslank in poslancev, prihajajo, pravijo, da se praksa discipliniranja delavskih predstavnikov, zlasti sindikalistov, v naši družbi širi in se stopnjuje.

Eno izmed orodij, kako zastrašiti delavski kolektiv pred uveljavljanjem njihovih delavskih pravic, je opozorilo pred odpovedjo, proti kateremu določeni delavski predstavniki, bodisi, kot rečeno, sindikalisti, tudi predstavniki v svetu delavcev, nimajo nikakršnega pravnega sredstva. Pred tovrstnimi pritiski se na noben način ne morejo braniti.

Še več, pogosto se delodajalci, kjer se delavci vendarle organizirajo za to, da se družno postavijo za svoje pravice, spravijo na njihove najglasnejše zagovornike s še tršimi metodami in dejansko ljudi postavijo na cesto, potem je pa delavec, sindikalist, delavski predstavnik, tisti, ki mora na sodišču iskati svojo pravico in dokazovati, da ga je delodajalec odpustil po krivici in da ga je odpustil z razlogom političnega discipliniranja, ne pa zato, ker bi dejansko kršil karkoli.

Več odmevnih primerov smo imeli v preteklih letih pri nas. Vlado Šega iz Slovenskih elektrarn na Štajerskem je en tak primer, več primerov so bili deležni sindikalisti avtobusnega prevoznika Arriva, kjer je Endremes Roš(?) kot njihovo najbolj znano ime iskal svojo pravico po tem, ko je bil neupravičeno odpuščen po sodišču več kot leto dni in seveda si lahko predstavljate, kaj človek v takem času pretrpi. Izgubi svojo ekonomsko podstat, da bi se preživljal, opirati se mora na prijatelje, znance, družinske člane, zato da sploh pride skozi življenje, podvržen je hudim psihičnim pritiskom, pa še sam naj se znajde po blodnjavah sodnega sistema. To seveda ne gre. Delodajalci celo takrat, ko izgubijo pravdo na sodišču zaradi tega, ker so se spravili neupravičeno na delavce, na njihove predstavnike, svoj cilj v resnici dosežejo.

Sindikalno gibanje v posameznem podjetju je na ta način razbito, delavci so ustrahovani, na ta način so pacificirani in delodajalci lahko nadaljujejo s svojimi slabimi praksami kot po starem. Ponavljam, kljub temu, da po letu ali dveh pravdo na sodišču dejansko izgubijo, in seveda je prav, da se ta tema, ki smo jo v Levici večkrat odprli v parlamentarni dvorani, končno reši na zakonski ravni. Delavce nasploh je potrebno bolje zaščititi pred pritiski delodajalcev, a še zlasti to velja za njihove najbolj pogumne, najbolj dejavne predstavnike na čelu sindikatov v podjetjih in na čelu delavskih svetov v podjetjih.

Veliko je k političnemu pritisku in odpiranju javnega prostora v tej smeri prispevala prav pobuda sindikaliziranih policistov, ki jo obravnavamo danes. Na mizo smo jo dobili kot eno izmed prvih stvari, stvari v začetku tega mandata, a smo se takrat s predstavniki predlagatelja dogovorili, da se vsebina zaščite delavskih predstavnikov pred neupravičenimi pritiski in povračilnimi ukrepi delodajalcev prestavi na raven socialnega dialoga, da se ta materija vgradi v naslednjo celovito novelacijo Zakona o delovnih razmerjih in obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu. Ta pogajanja so naredila nekaj korakov naprej, zato, da se lahko zaključijo, zato, da lahko dobimo zaključen zakon in ga pripeljemo skozi parlamentarno proceduro, pa moramo to parlamentarno proceduro najprej dokončati za predhodni Zakon o delovnih razmerjih, ki je bil predložen s podpisi volivk in volivcev v organizaciji sindikaliziranih policistov.

Iz tega razloga bom danes glasoval proti temu zakonu, čeprav se vsebinsko z njim strinjam in nestrpno pričakujem dogovorjeno in usklajeno različico, ki bo prišla iz Ekonomsko-socialnega sveta.

Hvala.

Zaključili smo z razpravo in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem vse 3 člene skupaj.

Glasujemo. Prekinjam glasovanje, ker smo očitno imeli tehnični zatik, vse poslanke in poslance / Izklop mikrofona/.

Ponovno začenjam glasovanje.

Glasujemo. Za je glasoval 1 član, proti 13 članov.

(Za je glasoval 1.) (Proti 13.)

Ugotavljam, da vsi členi skupaj niso bili sprejeti.

Glede na to, da členi predloga zakona niso bili sprejeti, na podlagi razlage komisije… / nemir v dvorani/ Ali lahko prosim trenutek miru, smo čisto v zadnjem raztežaju zelo kratke seje, prosim / nerazumljivo/

Glede na to, da členi predloga zakona niso bili sprejeti, na podlagi razlage Komisije za poslovnik ugotavljam, da je obravnava predloga zakona na matičnem delovnem telesu končana.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil to ugotovitev in ga posredoval predsednici Državnega zbora.

Zaključujem to točko in s tem tudi sejo odbora, vsem se zahvaljujem za sodelovanje na seji in vas lepo pozdravljam!