Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni!

Pričenjam s 16. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora s pooblastili, se pravi: poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanko gospo Suzano Lep Šimenko, gospa Jožica Derganc nadomešča poslanca gospoda Aleksandra Prosena Kralja, gospod Miroslav Gregorič, ki ga sicer zdajle ne vidim, bo nadomeščal Matejo Čalušić.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora z naslednjima točkama: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij, druga obravnava in Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo.

Na podlagi 65. člena Poslovnika predlagam, da se zamenja vrstni red obravnave obeh točk, predlagam, da pričnemo z obravnavo 2. točke in nato obravnavo 1. točke. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Hvala lepa.

Ker v poslovniškem…, samo malo, sekundo, ker pa v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam torej, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in s spremenjenim dnevnim redom obravnave obeh točk.

In sedaj prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA O PODPISU, V IMENU EVROPSKE UNIJE, SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN NOVO ZELANDIJO, EPA 850-IX, EU U 1171.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Predlagatelj stališča je Vlada in sedaj predajam besedo oziroma odbor bo kot matično delovno telo obravnaval to poročilo oziroma predlog stališča na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Državni svet.

In sedaj sprašujem ali želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za dopolnilno obrazložitev? Državni sekretar Matevž Frangež, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Slovenija je zaveznica močnih zavezništev z zanesljivimi svetovnimi trgovinskimi partnerji. Pri tem igra pomembno vlogo skupna trgovinska politika Evropske unije v okviru katere se sklepajo tudi sporazumi o prosti trgovini s tretjimi državami. Ti sporazumi omogoča diverzifikacijo dobavnih verig, zagotavljajo dostop do virov in izvoznih trgov, vse to pa pomembno vpliva in prispeva k večji odpornosti evropskega gospodarstva in izboljšanju gospodarske varnosti.

Nova Zelandija je pomembna partnerica Evropski uniji v indopacifiški regiji in je tudi med najbolj razvitimi državami na svetu. Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo bo potrditev okrepljenih odnosov med tema dvema silama. Širšega geostrateškega vidika je sklenitev sporazuma o prosti trgovini s podobno mislečo partnerico, kot je Nova Zelandija, tudi močan znak skupne zavezanosti multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. V tem primeru govorimo o modernem trgovinskem sporazumu nove generacije, ki prinaša oprijemljive gospodarske in okoljske koristi za obe strani.

Evropska unija in Nova Zelandija sta se pogajali o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini od junija 2018 do uspešnega zaključka pogajanj, 30. junija 2022. O sporazumih o prosti trgovini med Evropsko unijo in tretjimi državami se v imenu držav članic pogaja Evropska komisija. Slovenija je pogajanja ves čas aktivno spremljala in se vključevala s svojimi stališči, s posebnim poudarkom na ustrezni zaščiti kmetijskih proizvodov.

Sporazum je obsežen. Vsebuje 27 poglavij, ki s pripadajočimi prilogami in tarifnimi seznami obsega kar 9 tisoč 105 strani. Sporazum bo zagotovil enake konkurenčne pogoje, pripomogel k ustvarjanju delovnih mest, rasti in naložb ter tako koristil podjetjem in državljanom Evropske unije, pa tudi Nove Zelandije. Sporazum prinaša za EU in slovenska podjetja nove izvozne priložnosti tako na področju izvoza blaga kot tudi storitev. S sporazumom se odpravlja vse novozelandske carine za izvoz blaga iz EU in tako omogoča več izvoznih priložnosti za naša podjetja, večji in izboljšan dostop do trga storitev, javnih naročil in neposrednih tujih investicij.

Dogovor vključuje tudi najbolj ambiciozne sodobne zaveze glede trgovine in trajnostnega razvoja, vključno z zavezami o spoštovanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in o temeljnih pravicah delavcev. Sporazum o prosti trgovini upošteva občutljivost evropskega kmetijstva, Evropska unija zato ne bo popolnoma liberalizirala svojih trgov za zelo občutljive proizvode, kot so goveje, ovčje meso, maslo, mleko v prahu, ti proizvodi uvoženi iz Nove Zelandije, bodo imeli le omejen in nadzorovan dostop do trga EU v okviru tarifnih kvot, ki upoštevajo pomisleke evropskih in tudi slovenskih kmetov. Sporazum o prosti trgovini za uvožena živila določa visoke standarde, vsebuje pa tudi besedilo o trajnostnih prehranskih sistemih, kar je prvič v zgodovini trgovinskih sporazumov, ki jih sklepa Evropska unija.

Sporazum vsebuje tudi številne določbe, ki bodo poenostavile trgovinske in z njimi povezane postopke ter zmanjšale stroške, povezane z izvozom, in bo tako več malim in srednjim podjetjem omogočil poslovanje na obeh trgih. Sporazum se bo podpisal kot sporazum o izključni pristojnosti EU, podpisala ga bosta na eni strani torej EU in Nova Zelandija. Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru Evropske unije, torej s potrditvijo v Svetu in Evropskem parlamentu in v Novi Zelandiji in kot tak ne bo predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah EU. Na podlagi vseh prednosti, ki jih prinaša sporazum, predlagamo, da Republika Slovenija predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo podpre.

Najlepša hvala.

Hvala lepa državni sekretar.

In sedaj, spoštovane kolegice in kolegi, odpiram razpravo? Želi kdo razpravljati? Ugotavljam Kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej, zaključujem razpravo. Odboru predlagam, da odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo EPA 850-IX EU 1171, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Prehajamo sicer na glasovanje, vendar vas bi prosila, če preverite, da vam gorijo rumene lučke na glasovalnih napravah. V kolikor ne, potem prosim, kartico izmaknite in vtaknite nazaj. Prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, 14 jih je bilo za, nič proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem drugo točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU INVESTICIJ, DRUGA OBRAVNAVA EPA 788-XI.

Predlagateljica zakona je Vlada. Državni zbor je na 36. izredni seji, 12. 5., sklenil, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Točka je uvrščena na 38. izredno sejo Državnega zbora, ki bo jutri, v petek, 9. 6. 2023. K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je sledeče, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. 6. 2023, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 30. 5. 2023, dopis Komisije za spodbujanje investicij Ameriške gospodarske zbornice / nerazumljivo/ Slovenija z dne 5. 6. 2023 in pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 7. 6. 2023. Amandmaje k predlogu zakona so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 3., 4. in 5. členu z dne 8. 6. 2023. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen.

Prehajamo v drugo obravnavo predloga zakona. Predstavnika Vlade prosim za dodatno obrazložitev k členom predloženega zakona. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, državni sekretar Matevž Frangež. Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Mehanizem priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb je doslej urejen v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki s 30. junijem 2023 preneha veljati, zato Vlada predlaga, da z novelo Zakona o spodbujanju investicij trajno uredimo ta mehanizem v našem pravnem redu, kot to predvideva tudi uredba EU 2019/452 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropsko uniji, za zaščito strateških interesov Evropske unije v zvezi s tujimi naložbami in za zaščito javnega reda in varnosti v državah članicah. Zagotavljanje nadaljnjega delovanja in kontinuitete mehanizma je ključna za zagotavljanje varnosti in javnega reda Republike Slovenije, ki bi lahko bila ogrožena v primeru začasne pravne praznine, zaradi čedalje večjega prirasta primerov, ko tuji vlagatelji, zlasti podjetja v državni lasti iz tretjih držav iz strateških razlogov prevzemajo evropska podjetja, ki delujejo na kritičnih področjih. To lahko ima negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri in dostop do kritične tehnologije, zanesljivosti oskrbe s kritičnimi viri in dostop do občutljivih informacij. Na to že nekaj let opozarja tudi Evropska komisija. Na to problematiko je v svojem pismu aprila ministru Hanu opozoril tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije, komisar Valdis Domobrovskis, ki ob tem opozarja še na poslabšanje globalne varnosti zaradi vojne v Ukrajini in opozarja, da naj države članice preko svojih nacionalnih mehanizmov za pregled tujih neposrednih naložb ocenijo in preprečijo morebitne grožnje.

Zagotavljanje nadaljnjega delovanja mehanizma je ključno tudi zaradi pravne predvidljivosti in kontinuiranega delovanja poslovnega okolja v Republiki Sloveniji, saj so tuji vlagatelji, ki se odločajo za investiranje v Sloveniji, obstoječi mehanizem že vključili in predvideli v svojem poslovnem procesu in bi možna pravna praznina lahko povzročila določene distorzije in zmedo v poslovnih procesih tujih vlagateljev. Prav pravna predvidljivost in urejeno poslovno okolje sta ključna dejavnika za privlačnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki za povečevanje dodane vrednosti in s tem večje blaginje prebivalcev Republike Slovenije potrebuje ustrezen obseg in nadaljnjo rast tujih neposrednih naložb.

Na podlagi dosedanje prakse uporabe mehanizma in mnenj ter predlogov relevantnih deležnikov v predlagani noveli Zakona o spodbujanju investicij uvajamo nekatere spremembe, ki po našem mnenju sledijo najboljšim praksam tako dosedanjih postopkov kot drugih držav članic. Naj omenim samo nekatere bistvene spremembe. Glede na predpostavke delovanja notranjega trga EU in v skladu s pogodbo o delovanju Evropske unije se v predlogu novele spreminja definicija tujega vlagatelja tako, da je tretja država zgolj država, ki ni članica EU. Zaradi sledljivosti in resničnega prikaza lastniške strukture tujega vlagatelja spreminjamo definicijo neposredne tuje naložbe. Na podlagi delovanja dosedanjega mehanizma krčimo nabor pravnih poslov, ki zapadejo pod obveznost priglasitve. Normativno urejamo delovanje komisije za priglasitev, ki do sedaj ni bila uzakonjena oziroma urejena na zakonski ravni, temveč na ravni navodila ministra. Uvajamo dodatna vsebinska merila za presojo vlog zaradi učinkovitejšega in strokovnega identificiranja morebitnega negativnega vpliva tuje neposredne naložbe na varnost in javni red Republike Slovenije. Natančneje opredeljujemo pogoje za izvedbo, torej tako imenovani mitigating measures, tuje neposredne naložbe, kadar se izvedba določene naložbe odobri z določenimi pogoji. Krajšamo skrajni rok pregleda posamezne tuje naložbe in dodajamo prekrškovni del za primere, če tuji vlagatelj ne upošteva pogojne izvedbe ali prepovedi.

Nekaj popravkov in izboljšav v obliki amandmajev smo na ministrstvu pripravili tudi po posvetovanju na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe v Državnem zboru, ki se ji na tem mestu zahvaljujem za pomoč in konstruktivne pripombe, na nekaj predlogov pa smo pisno odgovorili, in ta gradiva ste poslanke in poslanci prejeli. Veselimo se razprave.

Geostrateška realnost, v kateri živimo, narekuje nekoliko večjo pazljivost pri umeščanju tujih neposrednih investicij v evropski in s tem tudi slovenski prostor. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo prepričani, da s predlaganimi določili predloga zakona izboljšujemo dosedanji postopek, povečujemo predvidljivost za udeležence teh postopkov. Sam postopek poskušamo narediti čim bolj učinkovit. Ne glede na morebitno nadaljnjo polemiko naj povem, da so bili vsi vodeni postopki v okviru ministrstva do sedaj vodeni učinkovito, tudi z upoštevanjem časovne komponente kot morda bistvene komponente tega, da tuji investitorji razumejo naše okolje kot predvidljivo in privlačno.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in podala pisno mnenje. V mnenju smo izpostavili določene pomisleke, ki so se nanašali predvsem na jasnost, določnost in predvidljivost urejanja kot elementov načela pravne države iz 2. člena Ustave. Podali smo tudi pripombe pravnosistemske narave v povezavi z Zakonom o prevzemih in Zakonom o upravnem sporu ter opozorili na posamezna notranja neskladja v zakonskem besedilu in določene nomotehnične pomanjkljivosti. Nekatere naše pripombe so upoštevane z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila, zato pripomb iz pisnega mnenja ne bi podrobneje predstavljala. Bi pa še enkrat opozorila na časovni potek postopka, ki se v primeru, da pride do postopka pregleda glede na začasno ureditev v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid podaljšuje za več kot dve leti. Ministrstvo je v zvezi s tem sicer podalo pisna pojasnila, a bi še enkrat izpostavila, da se s tem bistveno podaljšuje pravna negotovost tujega vlagatelja. Po drugi strani pa je pomembno, da se v taki neposredni naložbi, ki lahko vpliva na varnost ali javni red Republike Slovenije odloči čim prej ter posledično prepreči morebitne negativne posledice. Hvala.

Hvala lepa. Spoštovane kolegice, kolegi! Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o vloženih amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi vložitvenega dokumenta z dne 8. 6. 2023.

V razpravo dajem prvi in drugi člen, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Odpiram širšo razpravo, kajti običajna parlamentarna praksa je, da se tukaj pač govori malce širše. Želi kdo razpravljati? Gospod Jožef Horvat se je prvi prijavil. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani državni sekretar s sodelavci, kolegice in kolegi! Obravnavamo torej mehanizem, ki ga je na podlagi Uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji iz razlogov varnosti in javnega reda vzpostavila že prejšnja koalicija, v kateri smo sodelovali.

V Novi Sloveniji podpiramo odprtost Slovenije za investicije, ne glede na to od kje prihaja investitor. Teh si želimo čim več. Naloga države je, da vzpostavi okolje, ki bo spodbujalo investicije. Vendar pa ob tem ne smemo popolnoma pozabiti na varnost. Posebej v vedno bolj zahtevnih okoliščinah v katerih smo se znašli je naloga države tudi ta, da zagotavlja varnost. Če bi določena investicija iz tretje države lahko prinesla veliko tveganje za varnost ljudi, potrebujemo mehanizme s katerimi lahko ta tveganja preprečimo ali vsaj zmanjšamo. Prenos ureditve iz interventnega covid zakona iz leta 2020 v krovni Zakon o spodbujanju investicij je nujna. Zaradi zagotavljanja notranjega trga Evropske unije razumemo tudi predlog, da bi mehanizem po novem veljal zgolj za investitorje iz tretjih držav. Po drugi strani pa se za večjo transparentnost upošteva tudi zgolj posredna povezava med tujim vlagateljem in slovensko gospodarsko družbo.

Spoštovane kolegice in kolegi, v Novi Sloveniji se tudi zavedamo, da je po naši oceni trenutno eden največjih izzivov slovenskega gospodarstva skoncentriran na vprašanje produktivnosti. Slovenija kljub številnim dobrim rezultatom pri drugih kazalnikih pri vprašanju produktivnosti že dolgo za približno eno petino, eno petino zaostaja za povprečjem Evropske unije. Spomnimo se zelo jasno artikuliranega cilja, ki ga je izpostavil dr. Golob še pred volitvami, da bo potrebno, je dajal, dodano vrednost na zaposlenega dvigniti na 100 tisoč evrov. Če se prav spomnim, je to bila njegova številka, 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Kaj smo v tem enem letu naredili, da se približamo temu cilju? Verjamem in vem, da se to ne da čez noč, cilj je pa vsekakor dober. Časovnice za to nimamo, dejanja pa pričakujemo višjega standarda, višjih plač ter razvitosti na ravni države, kot sta recimo sosednja Avstrija ali pa Nemčija, ne bo mogoče doseči drugače kot prav s povečanjem produktivnosti. Zato pa bo treba ustvariti okolje, mislim seveda na poslovno okolje, v katerem bo lahko gospodarstvo ustvarjalo večjo dodano vrednost. Tukaj govorim predvsem in mislim predvsem na predvidljivo davčno okolje.

Kateri so ukrepi, ki jih je Nova Slovenija predlagala ali je bila sopredlagateljica in so bili že realizirani ali delno realizirani. Prvič; davčne olajšave za investicije v raziskave in razvoj, povečanje vlaganja državnega sektorja v raziskave in razvoj, vključevanje slovenskih raziskovalcev iz tujine v slovenske raziskovalne skupine, celovit sistem odkrivanja in razvoja nacionalnih talentov, vlaganja v širokopasovno infrastrukturo, spodbujanje investicij v zagonska podjetja, predstavništvo slovenskega gospodarstva v Silicijevi dolini, o tem smo govorili na prejšnji seji. No, ta ideja je že s strani te Vlade doživela žalostni konec, torej pogreb.

Ne glede na pozitivne učinke tujih neposrednih naložb, je Evropska unija oziroma Evropska komisija že v letu 2017 izrazila zaskrbljenost glede dejstva, da tuji vlagatelji, zlasti podjetja v državni lasti iz tretjih držav, iz strateških razlogov prevzemajo evropska podjetja s ključnimi tehnologijami, kar ima lahko negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri, surovinami in dostop do občutljivih informacij.

Pod črto, zakon, ki ga obravnavamo, je korak v pravo smer, zato bo z naše strani tudi deležen podpore. In gospod državni sekretar, tukaj bi vas še čisto za konec prosil, vaš odziv na dopis, ki smo ga dobili s strani AmCham Slovenija, ki zaključuje svoje razmišljanje, dovolite, da preberem, »Ker verjamemo, da namen Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ni prekomerno omejevanje tujih in domačih vlaganj in ker verjamemo, da si tudi MGTŠ prizadeva in zaveda pomena vzpostavitve jasnega in predvidljivega poslovnega okolja, smo prepričani, da boste predloge, ki jih AmCham Slovenija navaja, s ciljem izboljšanja mehanizma nadzora tujih neposrednih naložb, sprejeli z razumevanjem. Komisija za spodbujanje investicij tudi, namreč, ki deluje v okviru AmCham, tudi v luči preteklih in nedavnih globalnih gospodarskih pretresov in geopolitičnih dogodkov razume težnjo po uvedbi mehanizma nadzora tujih naložb, želimo pa si, da bi bil tak mehanizem jasen, predvidljiv in ciljno usmerjen«, konec navedka iz pisma AmCham Slovenija.

In me zanima, gospod državni sekretar, kako greste naproti tem željam zelo pomembne institucije?

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospod Tine Novak se je prijavil k besedi.

Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Kolegice in kolegi, dragi gostje, lep pozdrav še z moje strani!

Kot se zavedate, smo v dobi globalizacije, ko je pretok kapitala preko meja pogost in obsežen. To prinaša seveda za seboj velike priložnosti za gospodarsko rast, inovacije in razvoj, vendar moramo biti ob tem zelo previdni, saj prinaša tudi izzive, ki se jih moramo zavedati. Eno izmed teh izzivov je tudi, da niso vse tuje naložbe vedno v najboljšem interesu naše države ali njenih državljanov. Včasih se pač tuji vlagatelji osredotočijo na sektorje in podjetja, ki so za Slovenijo ključna. Čeprav je takšna naložba lahko dobrodošla, pa moramo biti previdni, da ne ogrozimo varnosti naših državljanov, infrastrukture ali celo suverenosti naše države.

Evropska unija je te potenciale nevarnosti prepoznala že leta 2017 in uvedla okvir za pregled neposrednih tujih naložb. Cilj tega ukrepa je bil zaščita kritične infrastrukture, ključnih tehnologij, zanesljivosti oskrbe s kritičnimi viri in dostopa do občutljivih informacij. V ta okvir sodi tudi novela, ki jo obravnavamo danes. Novela o spodbujanju investicij je ključna, saj bo nadomestila začasni mehanizem, ki je bil uveden v času epidemije covid 19. Ta začasni ukrep je bil učinkovit, vendar moramo sedaj preiti na trajnejšo oziroma trajno rešitev. S predlaganim zakonom bomo tako vzpostavili stalni mehanizem, ki bo omogočil pregled tujih naložb, ki bi lahko negativno vplivale na javni red in varnost v Sloveniji. Ta mehanizem bo naši državi zagotovil orodje za preprečevanje potencialno škodljivih naložb, hkrati pa bo vzpostavil kontaktno točko za izmenjavo informacij z drugimi državami Evropske unije in Evropsko komisijo. Seveda nikakor ne želimo ustvariti vtisa, da Slovenija ne želi tujih investicij, nasprotno, zavedamo se kako pomembna so za rast in razvoj našega gospodarstva, vendar pa je naša dolžnost, da zagotovimo, da so te naložbe v skladu z interesi in varnostjo naše države in njenih državljanov. Zato sem prepričan, da ta novela predstavlja velik korak naprej, ni samo v skladu z direktivami Evropske unije, ampak je tudi preudarna in nujna za ohranjanje naše suverenosti ter zaščito našega gospodarstva in državljanov.

Z vzpostavitvijo stalnega mehanizma pregleda tujih naložb bomo okrepili našo sposobnost za nadzor nad tistimi naložbami, ki bi lahko ogrozile našo varnost, javni red ali interese države, s tem bomo tudi vzpostavili boljšo komunikacijo in sodelovanje z drugimi državami članicami Evropske unije. Poleg tega bo ta novela omogočila zbiranje in posredovanje informacij o tujih naložbah izvedenih Slovenije, to je ključno za spremljanje trendov, identifikacijo potencialnih tveganj in informiranje naše politike in strategije glede tujih naložb. Ta novela je priložnost, da postavimo jasne smernice in pogoje za tuje investicije v Sloveniji. Je priložnost, da zaščitimo naše ključne sektorje, ohranimo našo suverenost in zagotovimo varnost naših državljanov, hkrati pa je tudi priložnost, da pokažemo, da se pokažemo kot odprta in privlačna destinacija za tuje investicije, ki so v skladu z našimi nacionalnimi interesi.

Zato podpiram to novelo zakona, z njenim sprejetjem bomo pokazali, da smo odločni, odgovorni in da se znamo postaviti za naše interese oziroma interese naših državljanov.

Hvala.