Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 38. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 38. izredne seje, katerega predlog ste prejeli v torek, 6. junija 2023, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela in zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje o dnevnem redu. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, proti nihče.

(Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 38. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2023 IN 2024.

Državni svet je na 10. seji, 25. maja 2023, zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Mitji Gorenščku. Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Dobro jutro vsem prisotnim poslancem!

Dovolite, da preidem kar na obrazložitev, uvodni del je povedala že predsedujoča.

Državni zbor Republike Slovenije je na 10. seji, 25. maja 2023, mimo pravil Ekonomsko-socialnega sveta sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Zakon je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.

Državni svet sicer pozitivno ocenjuje prizadevanja Vlade za zniževanje odhodkov proračuna in nižji proračunski primanjkljaj, vendar pa izraža tudi zaskrbljenost in nestrinjanje z odločitvijo o znižanju proračunske rezerve, katerih sredstva so bila v pretežni meri namenjena pomoči gospodarstvu zaradi razmer na trgu energentov. Državni svet opozarja na napačno razmišljanje, češ da so bili dosedanji ukrepi na tem področju zadostni, saj primerjava z ukrepi v nam konkurenčnih državah znotraj EU kažejo, da je bilo ponekod za njihova gospodarstva mnogo bolje poskrbljeno. Argument Vlade, da je eden od pomembnih razlogov za pripravo in sprejetje rebalansa proračuna nižji obseg potrebnih sredstev za blaženje energetske krize, je v nasprotju s številnimi pripombami, ki jih je gospodarstvo v zadnjem mesecu naslovilo na različne vladne naslove. Gospodarstvo opozarja, da so cene električne energije še vedno previsoke in presegajo tiste, ki jih imajo konkurenčna podjetja v tujini. Gospodarski kazalci o krčenju industrijske proizvodnje vse od oktobra kažejo, da bo država, če Vlada ne bo ukrepala, na državni ravni izgubila za več kot milijardo evrov dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov.

Državni svet opozarja na nujnost, da Vlada nameni pomoč tudi velikim porabnikom energentov ter s tem zaščiti številna delovna mesta in poveča proračunske prihodke skozi davke in prispevke. Rezerva v višini 200 milijonov evrov, ki jo je Vlada ohranila v rebalansu proračuna, za blaženje posledic draginje je po mnenju Državnega sveta prenizka, zato predlagamo, da sredstva iz proračunske rezerve porabi v namene povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja z ukrepom za omejitve cen električne energije na celotno, za celotno gospodarstvo na nivoju cen, kot so to storile manj konkurenčne države, ter uvede instrument čakanja na delo in skrajšani delovni čas.

V povezavi z načrtovano nižjo realizacijo sredstev iz proračuna Evropske unije v letu 2023 Državni svet poudarja, da je treba v okviru evropske kohezijske politike in programom v programskem obdobju 2021-2027 okrepiti aktivnosti v procesu sprotne priprave projektov, saj je njihovo pravočasno dokončanje pogoj za izplačilo pričakovanih evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev, sredstev, s tem uspešno naslavlja…, naslavljanje razvojnih izzivov države. V prihodnje bi se morali izogibati položaju iz preteklega obdobja, ko so se pred koncem programskega obdobja s preusmeritvami sredstev iz že odobrenih projektov izpostavljali tveganjem v zvezi z uspešnostjo črpanja sredstev.

Državni svet prav tako opozarja, da v lanskem letu dogovorjena višina povprečnine zaradi spremenjenih razmer v luči energetske krize in inflacije ter posledično višjih stroškov delovanja javnih zavodov ne zagotavlja kritja dejanskih stroškov občin, zato meni, da bi morala Vlada prisluhniti reprezentativnim združenjem občin ter poiskati ustrezno rešitev za financiranje občin. Oktobra 2022 je bila v okviru pogajanj dogovorjena povprečnina v višini 700 evrov, ki je bila v danih razmerah zadovoljiva, vendar pa so vsa tri reprezentativna združenja občin že takrat opozarjala, da občinski proračuni morebitnih dodatnih bremen iz naslova dodeljevanja obveznosti s strani države ne bodo zmogli. Kmalu za tem so bile občine soočene z dvigom stroškov dela, in sicer s stroškom dviga plač zaposlenih v javnem sektorju, dviga minimalne plače, dodatnega dviga plač pomočnicam vzgojiteljem in cen energentov. Na poslovanje občin vpliva tudi inflacija, ki se žal ne umirja, zato so predstavniki, zato so predstavniki občin predlagali višjo povprečnino, in sicer ločeno za 2023 in 2024, ki je bila s strani Vlade ocenjena kot pretirana. Njihov kompromisni predlog za povprečnino pa je sedaj postavljen na višino 773,66 evrov. Država se strinja … Državni svet …

Spoštovani predstavnik Državnega sveta, prosim vas, da zaključite, ker ste prekoračili čas. Hvala.

Bom takoj. Državni svet opozarja tudi na problem zimskega dodatka za socialne, socialno ogrožene skupine kot so upokojenci, katerih pokojnina dosega komaj 400 evrov mesečno, pri nekaterih pa celo samo 373,14 evrov.

Se opravičujem za prekoračitev in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala.

Hvala lepa.

Zahtevo je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance in za predstavitev mnenja odbora dajem besedo podpredsednici, kolegici Moniki Pekošak. Izvolite.

Hvala lepa.

Odbor za finance je na 23. nujni seji, 7. 6., obravnaval zahtevo Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada in ga je Državni zbor sprejel na 10. seji 25. 5. 2023.

Odboru je bilo posredovano gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Pri delu odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Državnega sveta, Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik Državnega sveta predstavil pomisleke Državnega sveta, navedene v zahtevi za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024.

Pohvalil je prizadevanja za zmanjšanje proračunskih odhodkov, ki pa po mnenju Državnega sveta niso bila ustrezno usmerjena. Opozoril je, da so bile težave gospodarstva delno naslovljene, pri čemer je predstavil tudi primerjalni vidik ukrepov na področju energetike ter dodatna področja, ki bi jih bilo potrebno nasloviti. V nadaljevanju je izpostavil pomisleke Državnega sveta glede višine povprečnine in nižje realizacije sredstev iz proračuna Evropske unije. Glede zimskega letnega dodatka pa je opozoril, da je ta neutemeljeno vezan na prejem pravice iz pokojninskega zavarovanja.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je opozorila na izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, na spremembe dostopnosti finančnih virov in delovne sile ter energentov. Pri tem je Slovenija vezana tudi na skupna pravila. Poudarila je, da si vlada prizadeva vzpostaviti pogoje, ki bodo omogočili hitre in enostavne prilagoditve gospodarstva. Navedla je, da so razmere na trgu energentov bolj predvidljive kot ob pripravi proračuna, zato je tudi predvideno zmanjšanje rezerve. V rebalansu se ohranja rekordna raven investicij, potrjen je tudi program za izvajanje evropske kohezijske politike v višini 3,2 milijardi evrov za novo perspektivo. Ob tem se izvaja tudi načrt za okrevanje in odpornost. Predstavila je sodelovanje z občinami glede povprečnine in omejitve, ki pri tem izhajajo iz fiskalnih pravil ter višje cene zadolževanja. V zaključku je izpostavila tudi, da pri zimskem dodatku ne gre le za socialni transfer, temveč za dodatek upokojencem, ki so v delovno aktivni dobi plačevali prispevke v bistveno višjem znesku.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da se navedbe Državnega sveta v zahtevi za ponovno odločanje nanašajo predvsem na vprašanje povprečnine, novela Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 pa ni odpirala 57. člena osnovnega zakona, ki ureja povprečnine. Državni zbor je bil tako vezan na omejitev iz prvega odstavka 132. člena Poslovnika. Preostale navedbe Državnega sveta iz zahteve pa se nanašajo na vsebine, ki presegajo okvir poslovniško določenih nalog ZPS, zato se le ta do njih ni opredelila.

V razpravi so članice in člani odbora predstavili svoja stališča glede zahteve Državnega sveta. Izražena je bila podpora zahtevi zaradi potrebe po ureditvi višine povprečnine, položaja upokojencev ter postopkovnih vprašanj. Opozorjeno je bilo tudi na težavnost posamičnega urejanja financiranja občin. Po drugi strani je bilo navedeno, da se z zahtevo zgolj otežuje postopek sprejemanja zakona, ki je usmerjen v zmanjševanje proračunskih odhodkov. Ob vsakem predlogu za povišanje proračunskih odhodkov pa je potrebno imeti v mislih, da bo v ta namen potrebno tudi znižanje drugih postavk ali pa dodatno zadolževanje. Glede dodatnih stroškov plač je bilo izpostavljeno, da so ti bili že upoštevani v dogovoru o višini povprečnine. Država je občinam pomagala tudi preko kritja dela stroškov ogrevanj. Morebitna dodatna sredstva / znak za konec razprave/ bodo občine pridobile ob upoštevanju stroškov in ne vnaprej.

V razpravi je bila poudarjena tudi skrb za gospodarstvo, ki se je glede na izpostavljene kazalce s pomočjo sprejetih ukrepov uspešno prebilo skozi energetsko krizo. Po razpravi je odbor glasoval 9 za, 5 proti o naslednjem mnenju: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 je ustrezen. / znak za konec razprave/

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, kot predlagateljice zakona, in sicer gospodu Klemnu Boštjančiču, ministru za finance.

Izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

V zahtevi za ponovno odločanje glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 Državni svet izpostavlja problematiko, za katero menim, da ne odraža dejanskega stanja v rebalansu proračuna.

Kljub temu, da se rezerva za pomoč gospodarstvu znižuje za 323 milijonov evrov, to pomeni zgolj prilagoditev okoliščinam, ki so bistveno manj nepredvidljive, govorim seveda o razmerah na trgu energentov, kot so bile pri pripravi proračuna za leto 2023. V zvezi z ukrepi za gospodarstvo naj dodam, da je 90 milijonov evrov pomoči predvideno za izplačilo tudi v letu 2024, prav tako je v rebalansu proračuna, v računu finančnih terjatev in naložb oziroma v tako imenovani bilanci B, zagotovljenih še 55 milijonov evrov likvidnostnih sredstev za ukrepe na področju gospodarstva. Pozitivne učinke na gospodarstvu bo imela tudi raven izdatkov za investicije in investicijske transfere v rebalansu, ki ostaja v enaki višini kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2023. V ospredju bodo projekti podprti z EU viri iz finančne perspektive 2014-2020, ki se letos končuje, hkrati se pospešeno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter pričetek izvajanja perspektive 2021-2027.

Za letos so v rebalansu za gospodarstvo načrtovana sredstva še za 28 ukrepov v višini 305 milijonov evrov, sicer v obliki razvojnih spodbud, ki zajemajo tako storitve podpornega okolja za podjetja, kot tudi povratne in nepovratne finančne spodbude. Širši ekosistem razvojnih spodbud je treba šteti tudi različne finančne spodbude iz namenskih sredstev, ki jih nudijo izvajalske institucije ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Slovenske izvozne in razvojne banke. Letos bo z njihove strani objavljenih 17 ukrepov v vrednosti 330 milijonov evrov, v tem delu govorimo o povratnih sredstvih oziroma posojilih za gospodarstvo.

V zvezi z očitki, da pomoč gospodarstvu ni zadostna, predvsem v primerjavi z drugimi državami, največkrat se omenja Nemčija, lahko rečem, da te primerjave niso ustrezen argument, saj druge države izplačila pomoči vežejo na kumulativno izpolnitev pogojev, ki poleg stroškov energentov upoštevajo tudi poslovanje podjetja in znižanje porabe energije. Zavračam tudi trditve, da Vlada reprezentativnih združenj občin ne obravnava kot enakovredne partnerje iz zahteve za odložilni veto. Lahko razberemo samo očitke o nujnosti zvišanja povprečnine, ne pa tudi dejstva, da so v veljavnih predpisih že vsebovane pravne podlage, ki omogočajo, da se občinam lahko zagotavljajo dodatna sredstva iz proračuna države in tudi ne, da je bil pri sklepanju dogovora o višini povprečnine že upoštevan dvig plač, ki je bil dogovorjen v oktobru 2022, prav tako je bila upoštevana inflacija v višini 8,1 %. Menim tudi, da je na odhodke občin pozitivno vplival tako imenovani draginjski ukrep, s katerim je vlada določila najvišje drobno prodajne cene zemeljskega plina in elektrike, ki velja tudi za izvajalce javno veljavnih pogojev vzgoje in izobraževanja. Regulacija velja za celo leto 2023. Prav tako je Vlada pripravila tudi različne ukrepe s katerimi se bodo staršem omilile podražitve vrtcev, zvišani so pragovi za socialne transfere, s tem ker so višji in tudi staršem lažje dostopni.

Kot ste seznanjeni, se je z župani občin v ponedeljek srečal tudi predsednik Vlade, tudi sam sem bil tam skupaj z drugimi ministri. Na tem srečanju smo izmenjali stališča, hkrati pa se zavzeli za nadaljnje dobro sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi.

Če se zdaj dotaknem še pravne podlage, ki bo omogočila izplačilo zimskega dodatka upokojencem, Vlada pojasnjuje, da v tem primeru ne gre za socialni transfer, ampak za dodatek upokojencem, torej tistim, ki so v delovno aktivni življenjski dobi plačevali prispevke v višjem znesku kot ostali. To pomeni, da tega ukrepa ni mogoče razširiti na druge skupine prebivalstva, ki zaradi navedenega dejstva niso primerljive, saj bi vsaka nadaljnja skupina lahko upravičenost do dodatka utemeljevala zgolj na podlagi prihodkovnega cenzusa.

In nenazadnje, Vlada predloga rebalansa ni usklajevala z Ekonomsko-socialnim svetom zgolj zato, ker v njem ne določa novih vsebinskih rešitev, ampak je bil pripravljen kot tehnični rebalans zaradi organizacije državne uprave, kar smo večkrat pojasnili. Če je bil Zakon o vladi namreč usklajen pred pripravo sprememb proračuna za leto 2023, priprava rebalansa v tem trenutku ne bi bila potrebna.

Glede na vse navedeno Vlada meni, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so v predlogu odložilnega veta izpostavljena, seveda ob hkratni zahtevi za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ. Vlada poudarja še, da dodatnih sredstev ni mogoče zagotoviti brez dodatnega zadolževanja države, zato predlaganih ukrepov ne more podpreti.

Iz navedenih razlogov Vlada predlaga Državnemu zboru, da ta zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, da jima ponovno izrazi podporo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Levica, v njenem imenu dr. Tatjana Greif. Izvolite.

Hvala predsedujoča. Spoštovani zbor.

ZIPRS, ki je ponovno pred nami, na zahtevo Državnega sveta naslavlja postopke priprave in izvrševanja državnega proračuna za posamezno leto. Ker je v skladu z razmerami že sprejeti rebalans predvidel nižje prihodke, predvsem pa nižje izdatke, je za to čim prej potrebno potrditi ustrezno spremenjeni ZIPRS. V času pandemije energetske krize in vojne v Ukrajini so se v proračunu ustvarili ogromni primanjkljaji. Neto javni dolg Slovenije se je izdatno povečal, prihodki pa so se deloma ob rastoči inflaciji ob tem zmanjšali. To so najbolj občutili socialno najšibkejši v družbi. Trenutno se razmere umirjajo, a nam za ovratnik že diha fiskalno pravilo. Ker je potrebno javne finance uravnovesiti, nihanja na področju energetskih trgov pa niso več tako nepredvidljiva kot v preteklih letih se na ta račun res zmanjšuje proračunska rezerva. Po drugi strani se sistemsko v proračunu urejajo mnoga področja, ki bodo prav najšibkejšim prinesla največ: od dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, stanovanjske problematike, preko javnega zdravstva z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do drugih ukrepov s področja sociale. Ni skrivnost, da povečanju sredstev za obrambo in oboroževanje v Levici nasprotujemo, sploh v kolikor bi na račun tega v prihodnje zavoljo obrambe varčevali na področju socialno najšibkejših z zategovanjem pasu in drugimi represivnimi varčevalnimi ukrepi. Namesto tega si želimo dostopnega in učinkovitega javnega zdravstva, zdravstvenega sistema, ki je namenjen ljudem ne pa zaslužkom skladov, korporacij in zavarovalnic. V prihodnje v Levici pričakujemo več solidarnih in progresivnih ukrepov, ki bodo zagotovili nove proračunske prilive z vrha, ne socialno materialnega dna, računamo na konec davčnih odpustkov kapitalu. V Levici bomo ZIPRS za leti 2023 in 2024 ponovno potrdili. Bi si pa želela, da bi bilo v prihodnje manj vetorošat ali praznih amandmajev na sto straneh pod krinko demokratičnih prijemov, ki zavirajo delo Vlade, kajti to je lahko tudi salto mortale za proces odločanja. Hvala.