Dober dan vsem skupaj, spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni!

Pričenjam 11. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Jožef Horvat namesto Jerneja Vrtovca in pa kolegica dr. Mirjam Bon Klanjšček namesto Franc namesto Franca Propsa.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora, ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH FINANCAH V SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora in na 38. seji, 7. 4. 2023 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in pa Zakonodajno-pravne službe. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, pripombe Skupnosti občin Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 1. 6. 2023. Amandmaje so vložili Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica, in sicer, k 7., 9., 11. členu k naslovu Prehodne in končna določba, k 14. členu ter amandma za nova 14.a in 14.b člena predloga zakona, prejeli ste tudi spremembo amandmaja Poslanskih skupin Svoboda in Levica za novi 14.a in 14. b člen.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, mag. Saša Jazbec, državna sekretarka.

Spoštovani, lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za besedo.

Vlada je pristopila k pripravi tega Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah predvsem zato, da upošteva odločitev Ustavnega sodišča iz odločbe iz decembra 2020 v zvezi s finančno avtonomijo Državnega sveta, Ustavnega sodišča, Varuha človekovih pravic in Računskega sodišča. Ustavno sodišče je namreč odločilo tedaj, torej decembra 2020, da nekateri členi Zakona o javnih financah niso v redu in zato smo pač pristopili k spremembam naslednjih členov. Torej 20. člen, ki zdaj določa, da v primeru, ko Vlada z neposrednimi uporabniki, ki so pripoznani kot ustavni organi, če ne doseže soglasja glede obsega njihovega finančnega načrta, potem v predlog proračuna, ki ga pripelje v Državni zbor, torej da predlog tega organa v obrazložitve predloga proračuna, pa predlog finančnega načrta, ki ga je zanj predlagala Vlada. Potem spreminja se 40. člen v delu, ki se nanaša na ureditev, po kateri morajo neposredni uporabniki proračuna v času priprave rebalansa pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. V skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča se s spremembo tega člena določa, da ustavni organi tega soglasja v času, se pravi zadržanega izvrševanja proračuna pri pripravi rebalansa, da ga ne potrebujejo, potem se spreminja 95. člen zakona, spet ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča, se zdaj iz morebitnega omejevanja pri prevzemanju obveznosti tudi ob koncu leta se izvzema neodvisne ustavne organe, hkrati pa se s členom tudi jasneje podaja vsebina, ki jo mora v podzakonskem aktu, torej v pravilniku, ob koncu leta predpisati minister, pristojen za finance. Še zadnji člen iz tega paketa je 103. člen, ki določa, da je stranka v inšpekcijskem postopku Urada za nadzor proračuna neposredni ali posredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna v zvezi z zadevno vsebino je Ustavno sodišče odločilo, da je iz tega inšpekcijskega nadzora treba izvzeti neodvisne ustavne organe, se pravi, če povem po domače, da organ v sestavi Ministrstva za finance, to je Urad za nadzor proračuna, ne more inšpicirati proračunskih sredstev pri teh štirih neposrednih uporabnikih proračuna. Razlog za odločitev Ustavnega sodišča je bila avtonomnost teh organov. In v zvezi s prepoznavanjem finančne avtonomije posameznih entitet Vlada zdaj spoštuje odločitev Ustavnega sodišča, ni pa nujno, da se z njim tudi strinja, zato ker finančna avtonomija nima neposredne zveze s statusom samostojnosti in neodvisnosti posameznega organa pri upravljanju z zakonom ali ustavo določenih pristojnosti. Z vidika pristojnosti Vlade je v tej predlagani rešitvi zaskrbljujoče, če bi se nabor finančno avtonomnih identitet še širil, zato, ker je v skladu s 148 členom Ustave, ki zahteva, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov sektorja država srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke, torej iz tega izpeljana določba Zakona o javnih financah določa, da je za pripravo tega fiskalnega okvira, za pripravo in izvrševanje proračuna odgovorna Vlada in da je minister pristojen za finance, pristojen za to pripravo okvira programa stabilnosti, napovedi prihodkov in izdatkov države in pa za izvedbo ukrepov povezanih z zagotavljanjem finančne discipline. Ustavno sodišče je v tej odločbi, s katero je finančno avtonomijo pripoznalo Državnemu svetu, Ustavnemu sodišču, Varuhu človekovih pravic in računskemu sodišču, izrecno navajalo, da ni ustavno pravno zanemarljivo dejstvo, da sredstva, potrebna za delo neodvisnih ustavnih organov, pomenijo majhen delež vsakokratnega proračuna države. Vlada to navedbo razume v smislu, da pri izdaji odločbe ni bil namen Ustavnega sodišča, da bi se v prihodnje še širil nabor teh finančno avtonomnih organov. V nasprotnem primeru bi bilo treba ob prepoznavanju novih teh finančno neodvisnih entitet v Zakonu o javnih financah predrugačiti tudi ureditev povezano z odgovornostjo Vlade in ministra, pristojnega za finance. Poleg te ključne vsebine, ki jo ureja novela, Vlada predlaga še nekatere druge dopolnitve, in sicer na področju urejanja javnih zavodov in agencij, katerih ustanovitelj je država ali občina, te entitete že po veljavni ureditvi premoženja praviloma nimajo v lasti, ker jim mora sredstva za njihovo delovanje zagotavljati ustanovitelj. Določene izjeme seveda obstajajo, ampak so urejene v posebnih zakonih, na primer v Zakonu o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti, tam je določeno, da so javni raziskovalni zavodi tudi lastniki stvarnega premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov, kar pomeni, da tovrstni javni zavodi obračunavajo amortizacijo in morajo imeti zato, ker ta strošek vpliva na njihov poslovni rezultat, zagotovljen tudi vir za pokrivanje teh amortizacijskih stroškov. Na Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti je kot vir določil, da so to sredstva pridobljena iz ravnanja s stvarnim premoženjem. Vse navedeno pomeni, da s to predlagano določbo ZJF, ki jo ta novela predlaga, v kateri se določa, da javni zavodi in javne agencije premoženje nimajo v lasti, razen če za, če drug zakon določa drugače, zgolj jasneje določi, da morajo tudi posredni proračunski uporabniki pravno podlago imeti, torej pravno podlago za pridobitev stvarnega premoženja imeti v posebnem zakonu in seveda tudi zagotovljene vire za financiranje investicij, vzdrževanje in amortizacijo tega premoženja. Če zakonske podlage ni in če javni zavodi in agencije nimajo zagotovljenih osrednjih ustreznih virov, imajo stvarno premoženje v upravljanju, kar pa seveda pomeni, da mora ustanovitelj zagotavljati sredstva tako za vzdrževanje, investicije, amortizacija tega pa se izkazuje seveda pri ustanovitelju, torej pri državi ali občini.

Tretja vsebina, ki se spreminja v predlogu je povezana spet z odločbo Računskega sodišča oziroma Računsko sodišče je v revizijskem poročilu učinkovitost ureditve javne službe in razmejevanje od ostalih dejavnosti javnih zavodov, to je bilo izdano oktobra 2021, izrecno zahtevalo, da mora Vlada v odzivnem poročilu izkazati, da je izdelala načrt aktivnosti, iz katerega izhaja, da bo oblikovala predpis, ki bo javnim zavodom dovoljeval opravljanje drugih dejavnosti, se pravi, da rečemo tržnih dejavnosti samo pod pogojem, če bodo s tem izvajanjem zagotovili najmanj pokritje vseh s tem povezanih odhodkov in pa, da bo ta predpis določal obveznost izdelave kalkulacij cen blaga oziroma storitev drugih dejavnosti in pa pristojni organ za določitev cen. Tej predlagani zahtevi zakon tudi sledi, saj vsebina brez osnovne ureditve v zakonu seveda jo ni mogoče urejati s podzakonskimi predpisi.

Še četrta sprememba tudi sledi predlogu Računskega sodišča v zvezi s sistemom zakladniškega računa, to je izpostavilo, da je treba način ravnanja s presežki, tako pozitivnimi kot negativnimi na upravljanje denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa, da je treba urediti na zakonski ravni in pa s predlaganim zakonom 81. člen jasneje določa tudi kako se izračuna višina likvidnostnega zadolževanja države.

S predlaganim zakonom se vzpostavlja tudi formalna pravna podlaga, da Ministrstvo za finance sprejme srednjeročno strategijo upravljanja dolga. Poleg navedenih sprememb pa s predlogom zakona se še podaljšuje rok do katerega mora minister, pristojen za finance oziroma župan Vladi oziroma občinskemu svetu predložiti polletno poročilo, in sicer z julija tekočega leta na avgust, hkrati pa določa, da mora polletno poročilo Vlada posredovati državnemu zboru najkasneje 1. septembra tekočega leta. Še zadnja sprememba je zagotavljanje pravne podlage za vzpostavitev registra zunanjih izvajalcev notranjega revidiranja, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna. Predlagam vam, da predlog zakona podprete.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, mag. Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona, katerega osrednji cilj je izvršitev odločbe Ustavnega sodišča številka U-1-474/18 z dne 10. decembra 2020 preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in v pisnem mnenju obrazložila zakaj odločba Ustavnega sodišča s predlaganim zakonom ni v celoti uresničena. Pri tem je na določbah ustave, teorije, ustaljene ustavno sodne presoje in zakonske ureditve podrobno predstavila položaj drugih organov, določenih z Ustavo, ki jim ustava zagotavlja neodvisnost in samostojnost v razmerju do izvršilne veje oblasti, in sicer predsednika republike, sodne veje oblasti, Sodnega sveta. Opozorila je tudi na poseben položaj državnega tožilstva, ki je v razmerju do Vlade samostojen. Tudi za te organe, ne le za Računsko sodišče, Varuha človekovih pravic, Državni svet, Ustavno sodišče, na katere se sicer nanaša izrek odločbe Ustavnega sodišča, in za Državni zbor namreč velja, da država te organe mora imeti, sicer ne bi bila organizirana v skladu z Ustavo. Poleg tega pa so tudi razmerja med ustavnimi organi, predvsem v razmerju do sodne veje oblasti, že ustavno opredeljena. Položaj teh organov, zlasti sodne veje oblasti, zaradi njihovih nalog in pristojnosti v sistemu, kjer je oblast deljena, je ključen v sistemu zavor in ravnovesij, zato bi moral biti s predlogom zakona zagotovljen Vladi ustavno pravno enakovreden položaj v postopku oblikovanja državnega proračuna, kar pomeni, da obseg sredstev za delo teh organov ne bi smel biti podrejen odločitvi Vlade, temveč le Državnemu zboru, ki je splošno predstavniško telo. Po oceni Zakonodajno-pravne službe to izhaja iz nosilnih razlogov obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, ki naj bi se s predlogom zakona uresničila. Med temeljne značilnosti neodvisnega položaja sodita tudi materialna in finančna neodvisnost, ki omogoča od Vlade neokrnjeno učinkovitost izvrševanja pristojnosti sodne veje oblasti, Sodnega sveta, predsednika republike in zato narekuje primerljivo ureditev z neodvisnimi ustavnimi organi in državnim zborom. V pripombi k 2. členu, ki spreminja 20. člen zakona, je ZPS posebej opozorila, da stališče Ustavnega sodišča, ki je bilo zavzeto v 34. točki obrazložitve odločbe, ni upoštevano v celoti, ker ne zajema dolžnosti Vlade, da neodvisne ustavne organe v skladu z načelom medsebojnega sodelovanja med ustavnimi organi. in njihovega medsebojnega spoštovanja opozori, če meni, da njihov predlog finančnega načrta ni v skladu s temeljnimi ekonomskimi izhodišči za pripravo predloga državnega proračuna. Ustavno sodišče je izrecno navedlo, da ima vlada možnost in dolžnost, da na to opozori Državni zbor, poprej pa mora opozoriti tudi predlagatelja finančnega načrta. Gre torej za obveznost vlade.

K 5. členu, s katerim se določa, da javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina, stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če posebni zakon določa drugače, je ZPS opozorila, da je predlagana ureditev sporna z vidika skladnosti z Ustavo in pravno sistemskega vidika. Predlagana določba za javne zavode in javne agencije ni naravnana le v prihodnost, ampak učinkuje tudi na stvarno premoženje, ki ga javni zavodi in javne agencije že imajo v lasti, četudi zanj nimajo izrecne podlage v posebnem zakonu, pri tem pa ne določa, kdo bo po novem lastnik tega stvarnega premoženja in na kateri pravni podlagi ga bo pridobil. Predlagana ureditev ima zato na stvarno premoženje, ki je v lasti javnih zavodov in javnih agencij, lahko učinek razlastitve oziroma z zakonom določeno prenehanje lastninske pravice, pri tem pa niso spoštovane ustavne določbe, ki varujejo lastninsko pravico oziroma urejajo razlastitev nepremičnin. Ob tem je ZPS opozorila, da v obrazložitvi niso izkazani ustavno dopustni cilji za poseg v človekovo pravico, prav tako pa ne drugi razlogi, ki bi izkazovali, da je poseg v te pravice primeren, potreben in sorazmeren, s tem pa ustavno skladen. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je ureditev predlagana iz razloga, ker veljavni predpisi tega, da javni zavodi praviloma stvarnega premoženja nimajo v lasti, izrecno ne določajo, kljub temu, da se pretežni del stvarnega premoženja, ki ga posredujejo javni zavodi, v računovodskih evidencah izkazuje kot sredstva v upravljanju. ZPS opozarja, da izkazovanje stvarnega premoženja v računovodskih evidencah ne izkazuje lastninske pravice nad stvarnim premoženjem in s tem ne more vplivati na to, kdo je njegov lastnik. Javno pravo ne pozna posebne ureditve lastninske pravice za javno pravne osebe, zato se tudi za pridobivanje in izkazovanje lastninske pravice oseb javnega prava uporabljajo določbe civilnega prava, v prvi vrsti stvarno pravnega zakonika.

ZPS je ob tem opozorila tudi na to, da so javne agencije, praviloma pa tudi javni zavodi pravne osebe, torej imajo polno pravno subjektiviteto, na veljavno ureditev po zakonu o zavodih in zakonu o javnih agencijah, ki ne vsebuje prepovedi pridobivanja stvarnega premoženja, ampak izhaja iz predpostavke, da sta tako javni zavod kot javna agencija lahko lastnika stvarnega premoženja. Opozorila pa je tudi na Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki razlikuje med premoženjem, ki je v lasti javnega zavoda ali javne agencije, in premoženjem, ki ga javni zavod in javni agenciji in javna agencija zgolj upravljata. Ob tem se zastavlja vprašanje, na kakšen način bo predlagana določba učinkovala na tisto stvarno premoženje, tako nepremičnine kot premičnine, s katerimi javni zavodi izvajajo javno službo, določeno v zakonu. Če ponazorim s primeroma, zdravila v javnih lekarniških zavodih, medicinska oprema v javnih zdravstvenih zavodih. Predlagana ureditev se nanaša na vse vrste stvarnega premoženja in ne vzpostavlja ustreznega razlikovanja, ampak enoznačno zapoveduje, da javne agencije in javni zavodi stvarnega premoženja, torej tudi vseh premičnin, nimajo v lasti.

K 6. členu predloga zakona je ZPS v mnenju obrazložila, zakaj je predlagana ureditev, ki prepoveduje tržno dejavnost javnih zavodov, če ta ustvarja presežek odhodkov nad prihodki, po oceni ZPS pomanjkljiva in nejasna, zlasti v razmerju do sistemske ureditve teh vprašanj v zakonu o zavodih. Vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin teh pripomb ne odpravljajo. Z njimi so odpravljene druge, predvsem zakonodajno tehnične pripombe, dane k ostalim členom predloga zakona, in sicer k 7., 9., 11. in 14. členu.

Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členi v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. do 6. člen, pri kateri ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

V razpravo dajem 7. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 8. člen, h kateremu ni bilo vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim potrebe.

V razpravo dajem 9. člen in amandma Poslanskih skupin Levica, SD in Svoboda. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 14 poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 10. člen, h kateremu ni podanega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Prehajamo na naslednji amandma, to je k 11. členu, Poslanskih skupin Levica, SD in Svoboda. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 14 poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 12. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

V razpravo dajem amandma k naslovu Prehodna in končna določba. Želi o tem kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 14 poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 13. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

V razpravo dajem 14. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda Levica in SD. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 14 poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Prehajamo na amandma za nova 14.a in 14.b člen ter spremembo tega amandmaja. Želi kdo o tem razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 14 poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet,

V razpravo dajem še 15. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ne vidim želje po razpravi.

Zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslancev, za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še še poročevalca. Predlagam, da sem to jaz. Ne vidim nasprotovanja.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O DELU SLOVENSKEGA INŠTITUTA ZA REVIZIJO ZA LETO 2022.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo, v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Poročilo je Slovenski inštitut za revizijo Državnemu zboru posredoval na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o revidiranju, sprejel pa ga je Svet Slovenskega inštituta za revizijo, in sicer po predhodni obravnavi revizijskega in strokovnega sveta inštituta.

K točki so vabljeni predstavniki se pravi, revizijskega in strokovnega sveta inštituta.

K točki so vabljeni predstavniki Slovenskega inštituta za revizijo in pa Ministrstvo za finance.

Želi predstavnik inštituta podati uvodno obrazložitev poročila? (Da.)

Izvolite, dr. Marjan Odar, direktor.

Najprej lep pozdrav, gospa predsednica!

Gospe poslanke, gospodje poslanci, pozdrav s strani Slovenskega inštituta za revizijo!

Osemindvajsetič že sem pred vami oziroma pred vašimi kolegi s poročilom o delu za delovanje Slovenskega inštituta za leto 2022. Dovolite mi samo nekaj kratkih poudarkov iz tega poročila, tistih, za katere menim, da je praktično pomembno.

Torej, inštitut je neka krovna organizacija, umbrella organization, ki pokriva več področij, nekje imamo zakonska pooblastila, drugje ne. Na področju revidiranja z zadnjimi spremembami Zakona o revidiranju, ZRJ-2, praktično nimamo več zakonskih pooblastil, javnih pooblastil. Torej, inštitut ostaja kot strokovna organizacija na tem področju in kot strokovna organizacija smo tudi, kar je unikum v Evropi, kot strokovna stanovska organizacija smo tudi delovali na področju revidiranja v okviru svojih pristojnosti. Lansko leto smo veliko časa posvetili strokovnim vprašanjem - ne bo s tem moril -, ampak tudi prevodom mednarodnih standardov revidiranja, ki jih neposredno uporabljamo v Sloveniji v skladu skupaj z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem.

Drugo tako področje, ki je tesno povezano z revidiranjem, kjer smo tudi, je standard CETER, je računovodenje. V lanskem letu smo na področju računovodenja veliko pozornosti, časa, dela in strokovnih razprav posvetili tako temeljnim pravilom računovodenja, ki so zapisani v slovenskih računovodskih standardih, ki jih izdaja inštitut, in se pripravljali na dopolnitve in spremembe teh slovenskih računovodskih standardov, ki so potrebne zaradi sprememb tako mednarodnih računovodskih standardov in nekaterih drugih, bom rekel, pravil računovodenja. Naj vas obvestim, da v letošnjem letu bomo dali te spremembe tudi v javno razpravo.

Drugo naslednje področje je področje davkov na področju notranjega revidiranja. Na tem smo opravljali tista klasična dela, torej, opravljamo izobraževanje za preizkušene davčnike, preizkušanje notranje revizorje in na drugi strani strokovno v bistvu delujemo in tudi sodelujemo z ustreznimi, bom rekel, inštitucijami na področju davkov, predvsem s Fursom, pa tudi z Ministrstvom za finance.

Naslednje področje je revidiranje informacijskih sistemov, kjer posvečamo veliko pozornosti predvsem vzgoji novih kadrov, ker vemo, da praktično brez novih revizorjev informacijskih sistemov bodo revizijske družbe zelo težko kvalitetno upravljale revidiranje.

No, in potem tam, kjer nam ostanejo zakonska pooblastila, javna pooblastila, je področje ocenjevanja vrednosti. Na področju ocenjevanja vrednosti smo opravljali nadzore na podlagi programa nadzorov, ki ga je potrdila Agencija za javni nadzor nad revidiranjem na podlagi Zakona o revidiranju. Opravljali smo nadzore in o izsledkih teh nadzorov poročali tudi Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, ki je tista institucija, ki v končni fazi ukrepa, torej, da izda opomine oziroma ustrezne druge sankcije.

No, in še ena taka skupna zadeva, ki nas je celo lansko leto spremljala - pustimo covid in te tehnične težave -, so priprave na novosti, ki nas vse čakajo, pa ne samo nas, ki delamo strokovno na teh inštitucijah, ampak predvsem gospodarstvo in gospodarske družbe in druge organizacije, ki pa žal mislim, da v Sloveniji niso še dovolj pripravljene na to področje; nas bo ali pa bo nekoga verjetno kar malo strah, kaj se bo zgodilo na naslednjem področju. To so področja ESG ali pa CSRD direktive. Gre za problem sustainability oziroma področja povezana s trajnostjo, in potem predvsem poročanje, ki se bo začelo po sprejemu direktive na podlagi sprememb Zakona o gospodarskih družbah, ki ga boste verjetno v letošnjem letu dobili na mizo. Poročanje bo pa potrebno že za leto 2024. To je pa ena zadeva, kjer mislim, da smo v Sloveniji nekateri malo prešpricali to zgodbo, ki pa je nekako v Evropi hit in če se ne bomo dovolj hitro prilagodili, potem se zna zgoditi, da bodo neke težave tudi v poslovnem svetu. Tako, toliko o tem. Hvala, da ste me poslušali. Sem pripravljen odgovarjati na vprašanja.

Dr. Odar, hvala lepa za to predstavitev.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Ne želi. Odpiram razpravo o predloženem poročilu. Želi kdo kaj razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

Po zaključku razprave ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s poročilom o delu Slovenskega inštituta za revizijo za leto 2022.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se vam zahvaljujem za vaše poročilo.

Prehajam na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O DELOVANJU FISKALNEGA SVETA V LETU 2022.

V okviru te točke gre za obravnavo poročil, ki jih je Fiskalni svet na podlagi osmega odstavka 10. člena Zakona o fiskalnem pravilu dolžan Državnemu zboru posredovati vsako leto.

K tej točki so vabljeni predstavniki Fiskalnega sveta in pa Ministrstva za finance.

Uvodno besedo dajem predstavniku Fiskalnega sveta, predsedniku dr. Davorinu Kračunu.

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

V zadovoljstvo mi je, da lahko predložim letno poročilo o delu Fiskalnega sveta. Fiskalni svet ne samo, da je opravil vse z zakonom naloženem naloge, ampak je tudi pripravil večje število ocen in informacij, ki jih sicer zakon neposredno ne nalaga, ki pa pripomorejo k razumevanju fiskalne situacije in pa k potrebi po javnofinančni vzdržnosti. Kakšna je bila situacija lani? Kar se tiče splošne gospodarske situacije, lahko ugotovimo, da smo zabeležili odboj, post pandemični odboj, tako da je stopnja gospodarske rasti pravzaprav presegala vse napovedi, ki so bile podane pred tem. Prav tako imamo opravka z visoko zaposlenostjo, tako visoko, da so bili že znaki o tem, da imajo podjetja težave z zaposlovanjem in najemanjem delavcev, ampak po drugi strani pa smo zabeležili tudi visoko inflacijo. Pri čemer pa je ta gospodarska konjunktura, ta odboj v drugi polovici leta pričel pojemati, medtem ko je inflacija dobila pospešek. Na inflacijo je Evropska centralna banka reagirala z zaostrovanjem monetarne politike in to zaostrovanje monetarne politike je sicer po eni strani dobrodošlo, saj sledi skoraj desetletnemu obdobju praktično neodzivne oziroma ekstremno ekspanzivne monetarne politike. Vendar po drugi strani po drugi strani pa prinaša tudi določene nestabilnosti, določena neravnovesja, kar je postalo v globalnem okviru že očitno s težavami nekaterih bank. Tudi v Sloveniji se nekatere inštitucije, ki imajo v portfelju večje število obveznic, soočajo z upadom njihove tržne vrednosti, čeprav če ne bo prišlo do nujnosti po potrebi po hitrem zagotavljanju likvidnosti je to samo teoretična težava. Temu zaostrovanju monetarne politike pa ni sledila fiskalna politika. Fiskalna politika je vendarle bila ekspanzivna. Deficit sektorja države je bil visok in znatno previsok glede na to, kako visoko stopnjo gospodarske aktivnosti smo imeli. Je seveda res, da če odštejemo vse enkratne ukrepe blažitev epidemije, če odštejemo blažitev draginje, potem dobimo praktično uravnovešen bilanco sektorja država, vendar ob tako visoki konjunkturi to seveda pomeni, da fiskalna pravila oziroma pravila vzdržnosti javnih financ niso izpolnjena. Javni dolg Slovenije sicer presega maastrichtskih 60 %, ampak računamo, da so tveganja na kratek rok razmeroma majhna, ker imamo opravka tudi z dobro likvidnostjo državnega proračuna. Če upoštevamo, da je v programu stabilnosti navedeno zniževanje relativnega javnega dolga, zniževanje relativnih deficitov in pa tudi zniževanje javnega dolga v primerjavi z bruto domačim proizvodom, bo seveda to ustrezen trend, pod pogojem seveda, da bodo tudi predpostavke izpolnjene, to je visoka stopnja gospodarske rasti in pa dovolj disciplinirana javna poraba. Vendar, če bi prišlo do morebitnega odstopanja navzdol od gospodarske aktivnosti seveda ne moremo računati na relativno zniževanje javnega dolga, bo pa v vsakem primeru javni dolg v absolutnem smislu naraščal, primanjkljaji to zahtevajo. In tudi znižanje javnega dolga za tako visoko stopnjo, kot je bilo doseženo, je med drugim tudi zasluga inflacije, namreč zaradi inflacije je nominalni bruto domači proizvod narasel, medtem ko je zadolženost v nominalnih zneskih in zaradi tega pride do navidezno ugodnih gibanj, ki sicer niso slabe, ampak moramo vedeti, da z inflacijo se pojavi tudi povratni učinek. Negotovosti ostajajo. Negotovost velja tudi v zvezi z novimi fiskalnimi pravili, z reformo sistema ekonomskega upravljanja v okviru Evropske unije. Evropska komisija je že dala osnutek novega sistema upravljanja, ampak ni še rečeno, da se ta v kakšnih pomembnih podrobnostih ne bo spremenil. Ampak bistveno je, kar pričakujemo od tega sistema upravljanja je, da zagotovi fiskalno vzdržnost Evropske unije kot celote in tudi vseh njenih držav in seveda, da prepriča fiskalne trge, da ponudi investitorjem na fiskalnih trgih zadostne garancije, da je možno investicijam v evropske države zaupati in da zaradi tega evropske države ne bodo imele problemov z vzdrževanjem svojega dolga.

Omenil bi rad še nekaj, namreč, da Fiskalni svet ni organ, ki bi imel upravne pristojnosti, ki bi lahko naročil Vladi ali Državnemu zboru ali komurkoli drugemu, kakšno politiko naj vodi. Tudi zakon ima določilo upoštevaj ali pojasni in tako je za formalno vzeto za Ministrstvo za finance dovolj, da ustrezno pojasni zakaj njena politika odstopa od tega kar ocenjuje Fiskalni svet oziroma od fiskalnih pravil kot jih ocenjuje Fiskalni svet. Vendar pomembno je, da Fiskalni svet s svojimi javnimi objavami tudi vzdržuje zadostno zavest o nujnosti javno-finančne vzdržnosti tako med političnimi akterji kot tudi med splošno javnostjo in v in mediji so nas v tem pogledu ustrezno spremljali. Torej, lahko rečem, lahko se tudi zahvalim medijem, da so ustrezno in celovito spremljali poročila, ocene Fiskalnega sveta in na ta in na ta način spodbudili tudi mogoče korak naprej k razmišljanju o nujnosti ukrepov, ki zagotavljajo javnofinančno vzdržnost.

Hvala lepa.

Hvala lepa, predsednik dr. Kračun, za to izčrpno pojasnilo.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? (Da.) Izvolite Saša … Saša Jazbec, državna sekretarka, se opravičujem.

Ja, najlepša hvala za besedo in dr. Kračunu za poročilo.

Saj se bom čisto na kratko odzvala.

V Sloveniji imamo, bi rekla, zelo aktiven Fiskalni svet, letos mineva 6 let od njegove ustanovitve, se pravi oziroma od pričetka že delovanja lani. Po prvem petletnem mandatu je bil imenovan pač v enaki, v enaki sestavi. Gospod Kračun je v bistvu povedal ključne stvari. Za nas je pomembno, da delovanje Fiskalnega sveta opredeljuje Zakon o fiskalnem pravilu, kot rečeno, ocenjuje, komentira, analizira proračunske dokumente in pa presoja, tudi to nam je bilo pomembno, presoja tudi, kdaj so nastale, kdaj so prenehale izjemne okoliščine, ki opravičujejo odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti. Jaz mislim, da lahko ugotovimo, da dobro sodelujemo s Fiskalnim svetom, namreč Fiskalni svet od Ministrstva za finance oziroma od Vlade pridobiva podatke za svoje analize, tako da čeprav se občasno ne strinjamo ali pa če ima, čeprav ima Fiskalni svet mogoče občasno bolj stroge poglede kot, kot Vlada, se mi zdi, da pač dobro sodelujemo. Je pa dejstvo, da bomo tudi, da tudi zdaj, ko ponovno prehaja ali pa prihaja fiskalna politika ali pa fiskalna pravila, ko prihajajo ponovno, bomo rekli, na naslovnice, da bomo vsi imeli veliko dela, veliko izzivov. In v bistvu bi samo povedala, da da cenimo pač delo, ki ga opravlja, da je Fiskalni svet, mislim, da je prepoznaven, da ima zelo kvalitetne, kvalitetna gradiva, kvalitetne analize, ki so dostopne, ki so dostopne na spletni strani. Pozdravljamo delo, ki ga opravlja Fiskalni svet in si bomo tudi vnaprej prizadevali za dobro, za dobro sodelovanje.

Hvala.