Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, predstavniki ministrstva, Državnega sveta in še vsi ostali vabljeni.

Lepo lep pozdrav na 5. redni seji Odbora za zdravstvo. Pričenjamo sejo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika. Obveščam vas, da so seje zadržani in da se seje ne bodo mogli udeležiti naslednji člani in sicer poslanka Jelka Godec, poslanka mag. Karmen Furman, poslanec mag. Dejan Kaloh, poslanec Zvonko Černač in poslanka Alenka Jeraj. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Jožica Derganc, ki nadomešča Tereza Novak, Dejan Premik, ki nadomešča poslanko Matejo Čalušić, in Darko Krajnc, ki bo nadomeščal poslanca Roberta Janeva, ko ne bo z nami.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem 30. maja 2023 ste prejeli predlog dnevnega reda, in sicer Predlog resolucije o nacionalnem programu na področju drog za obdobje 2023-2030. Amandmaji k predlogu akta so se vlagali do 7. junija in 2. točka razno. Ker včeraj do 12. ure ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere izmed predlaganih točk je določen dnevni red takšen kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU NAJU NA PODROČJU DROG ZA OBDOBJE 2023 DO 2030, ki jo je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila Vlada Republike Slovenije in je objavljen tudi na spletni strani Državnega zbora. Naj še to povem, da kot nadomestni član sodeluje dr. Matej Tašner Vatovec, ki nadomešča poslanca Miha Kordiša. Torej kot gradivo na seji za sejo odbora ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi mnenje Državnega sveta Republike Slovenije. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Vlade, Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot sem že povedala, v poslovniškem roku, torej do 7. junija, ni bilo vloženih amandmajev. Vloženi pa so bili predlogi za amandmaje odbora, in sicer v dveh dokumentih, ena razširjena verzija in nato še predlog amandmaja k 12. poglavju, ki jih bomo danes obravnavali. Torej obravnava Predlog Resolucije o nacionalnem programu poteka, torej obravnava poteka na odboru na način kot je v Državnem zboru uveljavljen ob obravnavi aktov, ki jih sprejema in to je v enofaznem postopku, torej, po analogiji zakonodajnega postopka s pripravo dopolnjenega predloga akta v primeru sprejema amandmajev na matičnem delovnem telesu.

Prehajamo na drugo obravnavo predloga resolucije, v kateri bomo na podlagi 171. člena Poslovnika v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma poglavjih predloga resolucije. Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, državnemu sekretarju mag. Tadeju Ostrcu. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci. Vsi, ki ste prisotni na današnji seji Odbora za zdravstvo, vas najprej lepo pozdravljam.

Vesel sem, da vam lahko po zelo intenzivnem obdobju priprave novega strateškega okvirja za delovanje naše države na področju prepovedanih drog predstavim predlog te nove resolucije o nacionalnem programu za obdobje od leta 2023-2030. Naj takoj poudarim, da je ta resolucija, tako kot že vse tri pretekle, rezultat tesnega sodelovanja med vsemi resorji, med vsemi akterji s pristojnostmi na področju prepovedanih drog. Teh resorjev je kar devet. Smo pa v preteklosti v Sloveniji razvili že tesno sodelovanje z vsemi področnimi nevladnimi organizacijami, z različnimi izvajalci iz mreže javnih zavodov in pa tudi civilno družbenih organizacij ter tudi z akademsko skupnostjo. Vsi omenjeni so tudi sodelovali pri preoblikovanju tega za področje prepovedanih drog zelo pomembnega dokumenta. Naj se jim najprej tudi njim iz tega mesta zahvalim za sodelovanje, za njihovo trdo delo, za ustvarjalnost in pa pripravljenost na kompromise, kjer in kadarkoli bi bilo to potrebno.

Kot že povedano, je bilo besedilo nove resolucije oblikovano v širokem dialogu z mrežo snovalcev politike, praktikov, raziskovalcev s ključnim ciljem, kako najbolje pomagati najbolj prizadetim, naj si bodo to uporabniki prepovedanih drog, njihovi svojci ali bližnji ali pa tudi širše lokalne skupnosti. V tako koordiniranem dialogu, ki ga je vodilo Ministrstvo za zdravje, je bila tudi opredeljena vizija naše resolucije. In ta vizija je, da želimo z vsemi našimi ukrepi in aktivnostmi prispevati k družbi socialnega blagostanja, boljšega zdravja ter zmanjšanja neenakosti v zdravju vseh prebivalcev, vključno z uporabniki drog. S to predvideno resolucijo želimo torej zgraditi družbo, ki bo poskrbela, da bodo uporabniki drog lahko neovirano dostopali do storitev in programov, ki jih bodo opolnomočili za samostojno in kakovostno življenje v skupnosti po rehabilitaciji. S tem bo omogočena socialna vključenost na vseh področjih življenja. Postavljeni bodo tudi pogoji, ki jih bodo spodbujali k zdravim izbiram.

Če dovolite, gospa predsedujoča, bi nadaljeval z nekaterimi ključnimi okoliščinami in pa poudarki iz resolucije. Vsebino tega dokumenta bi malo podrobneje kasneje predstavila direktorica Direktorata za javno zdravje, gospa Vesna Marinko.

Ena od pomembnejših okoliščin in temeljev nove resolucije je evalvacija predhodne resolucije. Ministrstvo za zdravje izvedbo evalvacije naročilo pri Zvezi nevladnih organizacij, ki sodelujejo na področju drog in zasvojenosti. Ta zveza vključuje predstavnike tako organizacij, ki sodelujejo na vseh vsebinskih področjih prepovedanih drog, od preventivnega področja do področja obravnave v terapevtskih skupnosti in pa tudi komunah, do programov za zmanjševanje škode. Evalvacija je tako pokazala nekatere pozitivne plati in dosežke naše politike na področju drog, opozorila pa je tudi na nekatere šibkosti. Če izpostavim na hitro samo nekatere ključne ugotovitve. Torej, dosežena je bila nadgradnja že obstoječih programov kot odziv na zaznane aktualne potrebe različnih skupin prebivalstva in pa okolij. Okrepilo se je sodelovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij in zavodov za prestajanje kazni zapora. Vzpostavljeno je bilo dobro sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja, tako v vseh fazah priprave, od izvajanja do vrednotenja nacionalnega programa in pa poudarjeno je tudi, da je potrebno okrepiti koordinativne strukture na operativnem nivoju. Glede slednjega lahko takoj povem, da smo zaradi tudi te ocene z novo resolucijo predvideli oblikovanje nove medresorske delovne skupine za operativno izvajanje nalog, ki so okvirno opredeljene v sami resoluciji. Povedati je potrebno, da so še natančnejše določitve nalog, ciljev, časovnice in nosilcev izvedbe predvidene v treh izvedbenih akcijskih načrtih, dveh triletnih in pa enem dvoletnem. Akcijske načrte zaradi operativne narave dokumenta potrjuje Vlada Republike Slovenije.

Naslednja pomembna okoliščina, ki vpliva na oblikovanje in pa vsebino resolucije so številni epidemiološki podatki, ki jih na področju prepovedanih drog zbira in ureja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vsi indikatorji, ki jih spremljamo in so poenoteni tudi na nivoju Evropske skupnosti kažejo, da v Sloveniji lahko hkrati zaznavamo neke pozitivne trende kot tudi znamenja, ki nas pozivajo, da postopamo še bolj previdno. Tako recimo rezultati epidemiološkega spremljanja kažejo, da se prevalenca nalezljivih bolezni, kot sta hepatitis in pa HIV oziroma aids, povezanih z uporabo prepovedanih drog, v zadnjih nekaj letih ni bistveno spreminjala, čeprav smo z različnimi ukrepi uspeli to bolezen, se pravi predvsem HIV oziroma Aids med uporabniki drog ohraniti pod mejo beleženja, zato nas čakajo v prihodnje znatnejši napori pri obvladovanju in odpravi hepatitisa C. Nadalje smo od leta 2015 v Sloveniji spremljali trend naraščanja števila umrlih zaradi prepovedanih drog. Takšen trend so zaznavale tudi nekatere druge države v EU, še najizraziteje pa ZDA in pa Kanada, razlogov pa je bilo več. Ključno pa je sporočilo, da nam je v zadnjih dveh letih v Sloveniji uspelo ta trend ustaviti.

Drugi epidemiološki podatki, ki jasno morajo biti ažurni, zanesljivi in pa veljavni so eden od temeljev politike na področju prepovedanih drog, kot je že bilo večkrat poudarjeno, so podatki tisto na čemer strategije in pa delo Ministrstva za zdravje temelji in te želimo bazirati tako na znanstvenih spoznanjih kot tudi na znanstvenih ugotovitvah.

Tretja podlaga oziroma okoliščina, ki pa ključno vpliva na proces nastajanja resolucije pa sta strategija in pa akcijski načrt Evropske unije na področju drog za obdobje od leta 2021 do leta 2025. Strateški okvir Evropske unije in pa Slovenije temeljita na istih načelih, vrednotah in pa ciljih in vsi ti ukrepi in aktivnosti morajo biti utemeljeni tako v javnozdravstvenih paradigmah, upoštevati morajo človekove pravice in pa prispevati k javni varnosti. V tem kontekstu moram omeniti še aktivno vlogo Slovenije v vseh relevantnih mednarodnih telesih, ki obravnavajo tudi prepovedane droge. Aktivno vpetost Slovenije v vseh telesih Evropske unije, moram predvsem izpostaviti prvo izvolitev naše države za članico komisije Organizacije združenih narodov za obdobje 2022-2025. Ta komisija je tako rekoč najvišji svetovni organ za določanje zakonodaje in pa politike na tem področju. Omeniti moram tudi aktivno sodelovanje Slovenije in usmerjanje aktivnosti / nerazumljivo/ skupine pri Svetu Evrope, ko govorimo o aktivnostih te skupine na Zahodnem Balkanu. Ko pa govorimo o naši širši regiji, pa naj omenim številne aktivnosti in pa uspešno izvedene operacije naših organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi drogami.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, dovolite mi, da se sedaj zahvalim še vsem svetnikom v Državnem svetu, ki je že obravnaval in enotno potrdil besedilo nove resolucije. Vse podane pripombe svetnikov so na nek način že zajete v resoluciji ali pa bodo še določne in natančneje uporabljene tudi v akcijskih načrtih. Zahvaljujem se tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za mnenje, kateremu sledijo tudi predlogi amandmajev, ki bodo predstavljeni.

Zdaj pa dovolite, gospa predsedujoča, da nekaj več o vsebini resolucije pove še direktorica Direktorata za javno zdravje, gospa Vesna Marinko.

Hvala, državnemu sekretarju. Predajam besedo gospe Vesni Marinko. Izvolite.

Hvala državnemu sekretarju in vam, gospa predsednica, za besedo.

Predlog resolucije, ki je pred vami, predstavlja vsebinsko nadaljevanje in nadgradnjo predhodne resolucije, ki se je iztekla v letu 2020 in lahko rečem, da prihaja v pravem času. Smo v procesu soočanja s številnimi novimi izzivi, ki vključujejo tako hiperprodukcijo novih drog, spremembe v vedenju uporabnikov s pojavom specifičnih zdravstvenih izzivov, ki so posledica tudi staranja uporabnikov prepovedanih drog kot tudi veliko dostopnostjo najrazličnejših drog, na primer preko spleta. Že sedaj želim poudariti, da pri reševanju teh izzivov, ki so tudi globalni, aktivno sodelujemo z vsemi ključnimi mednarodnimi organizacijami in tudi državami. Vključeni smo tudi pri aktualni pobudi državnega sekretarja Združenih narodov Johna Blinkla glede reševanja tveganj povezanih s sintetičnimi drogami. Te droge predstavljajo v Evropski uniji in tudi pri nas že znatna zdravstvena tveganja. Dovolite mi, spoštovani poslanci, da sedaj predstavim ključne cilje in naloge, ki smo si jih zapisali v novem nacionalnem programu na področju prepovedanih drog. Začeti želim z našo odločenostjo, da bomo okrepili preverjeno učinkovite in uspešne preventivne programe z namenom zmanjšati število tistih, ki prepovedane droge uporabljajo, zlasti med otroki in mladimi. V tem okviru naslavljamo tudi kajenje in pitje alkohola, pa tudi imenovano vejpanje, uporabo elektronskih pripomočkov za kajenje, ki se je v zadnjem času precej razširilo tudi med mladimi. Na tem področju želimo torej spodbujati programe preprečevanja uporabe prepovedanih drog, posebej še zgodnjo preventivo, da bi lahko merljivo zmanjšali število novih uporabnikov drog, zlasti med mlajšo generacijo. Dodatna zaveza za našo državo na področju zgodnje preventive je resolucija, ki jo je na predlog Slovenije lanskega marca potrdila Organizacija združenih narodov na zasedanju komisije za droge. S to resolucijo so se države sveta politično zavezale k povečanim naporom na področju preventive, ki zajema tudi socialno in čustveno učenje ter krepitev zdravega življenjskega sloga. Na ta način skupaj s predstavniki Združenih narodov promoviramo vse preverjene in učinkovite preventivne programe, ki se lahko začnejo že v prenatalnem obdobju in trajajo vse faze odraščanja otroka. Nadalje podpirati želimo programe, ki pomagajo ohraniti ali znižati število okuženih s HIV in hepatitisom B in C ter smrtnih primerov zaradi prevelikih odmerkov. V tem okviru nameravamo razviti nove in dodatne zdravstvene programe, s katerimi želimo doseči cilj, da bi do leta 2030 odpravili hepatitis C v populaciji intravenoznih uporabnikov prepovedanih drog, o tem je tudi pred menoj spregovoril naš državni sekretar. Nato želimo pospešiti razvoj programov psihosocialne obravnave uporabnikov drog, terapevtske skupnosti in komun ter programov celovitega okrevanja. V prihodnjih letih nameravamo tudi s pomočjo evropske kohezijske politike investirati nove vire v programe celovitega okrevanja. Na ta način želimo prispevati k socialni aktivaciji in participaciji tudi tistih, ki so na obrobju družbe in jim ponuditi ustrezno pomoč in podporo. Razvijati, nadgrajevati želimo tudi vse koordinativne strukture na področju drog, tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Tukaj želim posebej omeniti operativno medresorsko delovno skupino, ki jo ustanavljamo na Ministrstvu za zdravje za sprotno in učinkovito spremljanje izvajanja resolucije. Prizadevali si bomo tudi za okrepljene dejavnosti države proti organiziranemu kriminalu, prepovedanem prometu z drogami in proti drugim oblikam kriminala v povezavi z drogami. Naši organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, povezanih z drogami, že sedaj uspešno izvajajo številne operacije, v prihodnje pa želimo še tesneje povezati in vključiti v različne preventivne aktivnosti, ki so preverjeno uspešne in učinkovite.

Naj med ključnimi cilji na koncu omenim še nadgradnjo informacijskega sistema na tem področju, za hitrejši in celovitejši odziv ter pomoč vsem, ki jo potrebujejo. V prihodnjih letih si bomo prizadevali za razvoj takšnega informacijskega sistema, ki bo omogočal pridobitev relevantnih podatkov v realnem času, na tak način pridobljeni podatki pa so lahko osnova za pripravo pravočasnih in primernih odzivov

ter njihovo izvedbo.

Glede na povedano še naprej ostaja ključno intenzivno, stalno in uspešno sodelovanje vseh akterjev znotraj države, kot tudi sodelovanje z vsemi ključnimi mednarodnimi organizacijami s tega področja. Trgovina z drogami ima namreč lahko resen vpliv na širšo skupnost, saj se v povezavi z njo povečuje tudi stopnja nasilja in kriminala. V resoluciji posebej in izčrpno ne obravnavamo nobene droge, niti konoplje in v tem kontekstu sledimo evropski strategiji, akcijskemu načrtu na tem področju, ki tudi posebej ne obravnavata nobene droge. Ta strateška dokumenta sta ena od ključnih podlag za našo resolucijo, kot je bilo že prej povedano.

Naj zaključim. Prepovedane droge so problem v vseh družbah sveta, ki se soočajo z istimi izzivi, kaj narediti za zmanjšanje ponudbe prepovedanih drog in kako ukrepati, pa do negativnih posledic rabe sploh ne bi prišlo, saj ne v tolikšnem obsegu in s tolikšno škodo. Zato je resolucija oblikovana na podlagi široke palete teoretičnega, empiričnega znanja in s ciljem, da se pojav prepovedanih drog v Sloveniji v prihodnjem obdobju še bolj sistematično obvladuje in da se storijo novi potrebni koraki v smeri izboljšanja stanja na tem področju. Hvala lepa, gospa predsednica.

Hvala za podrobnejšo predstavitev. Besedo predajam zdaj predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger, izvolite.

Dober dan, hvala za besedo. ZPS je k predlogu akta pripravila pisno mnenje in se v njem opredelila do tega predloga z vidika svojih poslovniško določenih nalog. V mnenju smo uvodoma pojasnili naravo akta, resolucija je namreč na podlagi 109. člena Poslovnika Državnega zbora akt, s katerim Državni zbor ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih. Gre za akt, ki je programske narave in ne ustvarja pravnih učinkov niti v razmerju do posameznikov niti v razmerju do drugih organov.

V mnenju smo opozorili tudi, da je sprejetje predloga obravnavanega nacionalnega programa utemeljeno na drugem odstavku 3. člena. Zakona o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog. Tam je določen vsebinski okvir, ki ga mora pač nacionalni program na tem področju zaobjeti. Ob tem pa je ZPS še opozorila, da se na ta Nacionalni program zakon sklicuje tudi v zvezi z opredelitvijo pogojev in kriterijev za sofinanciranje nevladnih organizacij, in sicer v 16. členu zakona. Gre za tako napotilo, pri čemer pa ugotavljamo, da se besedilo predloga resolucije do teh vsebin posebej ni opredelilo. Sicer pa ZPS ugotavlja, da je predlog akta relativno obsežen, vendar v pretežnem delu predstavlja predvsem oceno stanja na področju, ki je obravnavano. Kot vsebino, ki bi ustrezala naravi nacionalnega programa, kot je ta opredeljena v zakonu, je po mnenju ZPS mogoče označiti le del predlaganega besedila, to pa je zlasti pri opredeljevanju vsebine ukrepov, ki naj bi sestavljali strategijo, pri določitvi nosilcev posameznih nalog in ukrepov ter razmerij med njimi, pa tudi v smislu jasne napovedi načrtovanih zakonodajnih sprememb zelo splošno in mestoma pomensko preveč ohlapno. Sicer je ZPS oblikovala tudi pripombe k posameznim delom predloga akta, teh ni treba podrobneje povzemati, ker so v predlogih za amandmaje odbora po naši oceni ustrezno upoštevani. Hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj predajam besedo še predstavniku Državnega sveta in sicer državnemu svetniku Danijelu Kastelic. Izvolite.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, državni sekretar, ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Državni svet je predlog resolucije obravnaval 17. maja, pristojna komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pa 4. maja. Tako komisija kot Državni svet sta predlog resolucije podprla. Pri tem smo bili seznanjeni s stališči tudi Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Slednji je bil vabljen na vašo sejo in bo lahko sam podal svoje stališče, tako da bom samo na kratko povzel stališče Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

Slednje je predlog resolucije ocenila kot vsebinsko ustrezen, posebej pa izpostavila dober opis tveganj povezanih z uporabo konoplje. Skrbijo namreč neprimerno oglaševanje domnevno dobrih učinkov konoplje, ki postajajo vse bolj popularna med mladimi. Zavedanje o nevarnosti uporabe konoplje med mladimi in ostalimi družbenimi skupinami se po opozorilih stroke zaskrbljujoče zmanjšuje. Agencija, zato poziva k še bolj aktivnemu ukrepanju na tem področju. S tem smo se strinjali tudi v Državnem svetu in se zavzeli za intenzivnejše, znanstveno podkrepljeno informiranje o teh vseh vidikih uporabe konoplje oziroma izdelkov iz konoplje z višjo vrednostjo THC od zakonsko dovoljene. Menimo, da je bilo ključnega pomena mladim, ki so najbolj ranljivi bolj plastično in nam na njim razumljiv način predstaviti možne negativne posledice uporabe konoplje v rekreativni namen. Pri tem smo Državni svetu prepoznali kot možnost in tudi prostor, v katerem bi se lahko odprla razprava o tem aktualnem vprašanju. Med sogovornike in pomočnike pri prenosu preverjenih informacij bi bilo nujno potrebno vključiti tudi Združenje mladih, Mladinski svet Slovenije, katerega članica je tudi Mladinska zveza Brez izgovora. Oni so že izrazili pripravljenost za to, da se aktivno vključijo v razpravo in osveščanje mladih na tem področju, ko bodo seveda pripravljene ustrezni izvedbeni akti. Državni svet sicer predlog resolucije prepozna kot dobro osnovo za izvajanje ukrepov in aktivnosti na področju drog, ki pa bi jih bilo po naši oceni treba konkretizirati vzporedno s postavljanjem strateških ciljev in prednostnih ukrepov. Zavedamo se sicer, da resoluciji sledijo še akcijski načrti, ampak smo vseeno pogrešali vsaj namig o tem kdo bodo nosilci posameznih ukrepov in kakšni bodo vmesni časovni mejniki za dosego posameznih ciljev, predvsem zato, ker se je resolucija nanašala na precej dolgo časovno obdobje, vse do leta 2030.

Državni svet je ravno z namenom konkretizacije določenih segmentov resolucije v svoje mnenje zapisal nekaj konkretnih pripomb oziroma predlogov. Te ne bom podrobno predstavljal, ker ste jih lahko vsi prebrali v našem mnenju. Omenil jih je tudi državni sekretar v svoji predstavitvi. Posebej pa bi izpostavil zgolj nekaj. Kot ključne elemente v sistemu smo prepoznali dostopnost do pomoči, medresorsko sodelovanje in krepitev preventivnih aktivnosti. V slednje bi v vseh segmentih moralo vključevati vse poklicne profile, ki delujejo na področju drog. Posebej je bilo izpostavljeno medicinske sestre, ki so se že sedaj intenzivno vključene v vse preventivne procese in pogosto prihaja tudi v stik z uporabniki drog. Posebej smo poudarili tudi pomen ozaveščanje, informiranje celotne družbe z namenom destigmatizacije tega področja in vseh, ki delujejo v njegovem okviru. Pogosto so namreč stigmatizirani tudi tisti, ki se ukvarjajo z uporabniki drog. Izrazili smo tudi podporo sistematičnemu usposabljanju vseh poklicnih profilov, strokovnih delavcev, ki delujejo na tem področju, pa tudi odločevalcev. Poseben poudarek pri tem je treba pri strokovnih delavcih dati superviziji, saj je delo z uporabniki drog lahko posebej psihično naporno za tiste, ki jim nudijo pomoč. Z namenom večje inkluzije različnih poklicev in profilov v sistem je bila predlagana tudi intenzivnejša vključitev tako imenovanih stanovskih združenj, kot so Zdravniške zbornice, Zbornice zdravstva in babiške nege, Lekarniške zbornice v različne sklope aktivnosti in seveda tudi pri pripravi ukrepov. Med drugimi smo predlagali tudi vključitev predstavnika medicinskih sester v medresorsko delovno skupino, ki je opredeljena v poglavju 10.2.

Predlagatelja smo tudi opozorili na kadrovsko izobrazbeno podhranjenost zdravstvenih timov v zavodih za prestajanje kazni in na zaznane nevarne prakse razdeljevanja zdravil s strani pravosodnih policistov, na primer v času vikendov in praznikov, ko zdravstveni delavci niso prisotni. Ocenili smo, da bi morali zavodom zagotoviti dodatne kadre oziroma zagotoviti tudi ustrezno dodatno izobraževanje pravosodnih policistov. Gre najbrž za izvajanje zahtevnih nalog, povezanih s specifičnimi kompetencami.

Spoštovane in spoštovani! Hvala za vašo pozornost in upam, da boste naše dobronamerne predloge pri pripravi končne verzije resolucije lahko upoštevali v čim večji meri, kar je pa tudi že zagotovo državni sekretar. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Želi še kdo od vabljenih razpravljati? Gospa Mateja Jandl, NIJZ. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane gospe in spoštovani gospodje! Z veseljem smo se odzvali z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in sicer bom prebrala našo izjavo: Predlog resolucije o nacionalnem programu na področju drog za obdobje 2023 do 2030 naslavlja ključne javno zdravstvene izzive na področju prepovedanih drog ter hkrati kaže na dobre rezultate ukrepov in politik na tem področju v naši državi do sedaj. Pojav uporabe prepovedanih drog postaja vedno bolj kompleksen in zajema vedno več snovi, ki se zlorabljajo ter širši spekter uporabnikov in njihovega vedenja, s katerimi javno zdravstvenimi izzivi se torej soočamo, ki jih tudi naslavlja ta predlagana resolucija. Ti vključujejo uporabo drog med mladimi. Mladostniki so še posebej ranljivi za zlorabo drog, saj se še razvijajo in so bolj dovzetni za tveganja. V Sloveniji je število mladih, ki so že uporabili katero prepovedano drogo, relativno visoko in predstavlja pomemben izziv za javno zdravje, zato je potrebno največ pozornosti nameniti preventivnim ukrepom za preprečevanje uporabe drog. To vključuje spodbujanje zdravega načina življenja, krepitev socialnih in emocionalnih veščin otrok in mladih, krepitev družin, povečanje možnosti za prostočasne aktivnosti in ostale možnosti okoljske preventive in tako dalje.

Spreminjanje vzorcev uživanja drog. Poleg problematike več substanc na trgu se soočamo tudi z uporabo več drog hkrati, kar lahko povzroči resne zdravstvene posledice. Takšne kombinacije drog so pogosto težko predvidljive, vodijo do zastrupitev in drugih zdravstvenih težav, zahtevajo hospitalno zdravljenje in povečujejo možnosti kroničnih obolenj, vključno z duševnimi boleznimi. Tukaj moramo omeniti tudi razvijajočo se potrebo po multidisciplinarni podpori za zdravljenje starajočih se uporabnikov, predvsem opioidov.

Tretjič, zaradi nenehnega spreminjanja trendov in potreb na področju prepovedanih drog bo potrebno stalno spremljanje in pripravljenost, da preprečimo tveganja in prilagodimo naše odzive. Tukaj imamo predvsem v mislih povečevanje raznolikosti in razpoložljivosti stimulativnih drog, skrb za zdravje zaradi novejših in neznanih psihoaktivnih snovi ter sintetičnih drog, ki pa imajo močan učinek, ter razumevanje posledic visoke razpoložljivosti konoplje in izdelkov iz konoplje za javno zdravje. Zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni je ena od največjih epidemioloških težav, ki so povezani z drogami. To je širjenje okužb z virusom HIV in hepatitisom C. Na srečo je Slovenija že sprejela ukrepe za preprečevanje okužb, kot so izmenjava pribora za iniciranje drog ter redno testiranje na okužbo. Prav tako se je Slovenija zavezala k cilju Svetovne zdravstvene organizacije na poti k eliminaciji hepatitisa C do leta 2030.

Spletni prostor postaja vse pomembnejši pri prepoznavanju trendov v povpraševanju in ponudbi prepovedanih drog. Pri tem bo uporaba novih tehnologij ponudila nove načine za preprečevanje uporabe drog, zmanjševanje škode in izboljšanje zdravljenja odvisnosti. Na primer uporaba mobilnih aplikacij, umetne inteligence in virtualne resničnosti lahko omogoči opozarjanje na nove nevarne snovi ali pa omogoči izvajanje preventivnih in terapevtskih programov na daljavo, ki lahko pomagajo pri dosegu večjega števila ljudi. Pomembno je tudi poudariti, da je Slovenija v zadnjih dveh letih dosegla zmanjšanje števila smrtnih primerov zaradi predoziranj. Takšen trend je rezultat različnih ukrepov in pristopov, ki smo jih uvedli v Sloveniji med drugim: vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja na nove psihoaktivne snovi, uvedbe ukrepa širše dostopnosti na loksona, sprejeli smo učinkovite ukrepe za zmanjševanje škode ter vzpostavili široko razvejano mrežo centrov za zdravljenje odvisnosti z nadomestno terapijo in spremljajočo psihosocialno podporo in rehabilitacijo.

Slovenija se torej uspešno spopada z izzivi na področju drog. Sistematično zbiranje podatkov in izvajanje raziskav za spremljanje trendov uporabe drog in posledic, ki jih povzročajo droge, sta ključnega pomena, saj na osnovi epidemioloških podatkov oblikujemo in izvajamo na dokazih temelječe ukrepe. To je eno od poslanstev delovanja NIJZ na področju prepovedanih drog. Pomembno je sodelovanje med različnimi sektorji, kot so zdravstveni, socialni, pravni in izobraževalni sektor, kar naslavlja pred predlagana resolucija. Skupno delovanje tako lahko izboljša dostopnost do storitev in koordinacijo ukrepov, kar vodi tudi v zmanjševanje stigme, ki je ključnega pomena za zagotavljanje boljšega dostopanja do zdravljenja in podpore ter za okrevanje uporabnikov prepovedanih drog. S tem končujem. Hvala za pozornost in zaključujem mnenje NIJZ, ki popolnoma podpira predlagano resolucijo. Hvala.